>/
Časopis članov
8t. 22.
Izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Uredništvo in uprava: Dunajska cesta 9.
Prometne
zveze.
V Ljubljani, dne 15. novembra 1913.
Celoletna naročnina je K 3'60. Člani .Prometne zveze“ dobe list brezplačno.
Leto L
Katol. slovenskim železničarjem!
Volitve za kranjski deželni zbor so pred durmi. Nasprotniki napenjajo vse svoje moSi, da bi oslabili S. L. S. in če le mogoče ji zadali smrtni udarec ravno pri teh volitvah. In kar je najznačilnejše v tem volilnem boju je to, da so se vsi slovenski svobodomisleci združili v zabavljanju in psovanju proti katoličanom.
Socialni d&mokratje lažejo na vse mogoče načine, terorizirajo delavstvo kolikor se največ da in mu obljubljajo vse mogoče stvari, katere bi izvojevali v slučaju zmage delavstvu, kmetu, da celo meščanstvu, ako bi jih hotelo voliti. Prav nič več ni govora v njihovih glasilih o delavskih resničnih potrebah, celo povdarjanje razrednega stališča so opustili v svojih glasilih, samo da imajo dovolj prostora natolcevati in lagati o S. L. S., njenih voditeljih in preklicanih »tarjih«. In mogočno se repenčijo kakor petelin na gnoju in v svoji fantaziji poročajo o velikih volilnih shodih, ki jih baje imajo po deželi, kjer po njihovi domišljiji odpada dan za dnem od S. L. S. na tisoče volilcev in milo prosijo za vsprejem v edino zveličavno socialno demokracijo. Prebedasto je, da bi mogel človek odgovarjati na take bedastoče, ker so tako neumne, kakor n. pr. trditev, da je bil denar najbolje spravljen pri »Glavni posojilnici«. Pa dovolj o socialnih demokratih! Pozivamo le svoje pristaše železničarje, da povsod razkrivajo socialno-demokraške laži in lumparije in povedo pametnim ljudem, daje slovenska socialna demokracija danes samo še privesek liberalne gosposke -stranke.
Česar nimajo niti najbolj brezverski in iramasonski narodi, to imamo mi Slovenci. Imamo namreč to posebnost, da izdajajo in s svojim denarjem podpirajo liberalni učitelji, Ki so prisegli delovati v smislu versko-nravnem, list, ki presega glede umazanosti, laži, zavijanja, pohujšanja, nesramnosti in surovosti vse časopise na svetu. Kar ta list piše zadnji čas in posebno sedaj ob volitvah, to ni več za ljudi. Sramota bi bila za ves slovenski narod, ako bi zmagala stranka, katero priporoča »Dan«. Pametni ljudje se sramujejo cd daleč pogledati ta list in prav bi bilo, da bi ga šolska oblast prepovedala čitati tako učiteljem kakor mladini. Bodočim poslancem S. L. S. pa prav odločno priporočamo, da obračunajo prihodnjič v deželni zbornici z učiteljstvom, ki ima denar za podpiranje tega lista. Bolšje je. da ostanejo otroci poštenega slovenskega ljudstva brez šol, kakor pa da bi jih vzgajali ljudje, ki podpirajo »Dan«. »Slovenski Ilustrovani Tednik« je mneja, da je »Dan« ljudski glas in prav pridno prinaša slike tistih ljudi, ki jih »Dan« posebno ,poveličuje*. „Slov. Ilustr. Tednik« s tem jasno kaže smer, ki jo zastopa in s tem pove, da ni za katoliško slovensko ljudstvo.
Libera.'ci v tem volilnem boju upijejo, kolikor največ morejo. Dobro namreč vedo, da bodo pri sedanjih deželnozborskih volitvah Še bolj po notah tepeni, kakor so bili sploh
kdaj doslej. Upitje je bilo vedno njih edino delo, to delajo sedaj v volilnem boju in bodo upih še naprej, v kolikor ne bodo ohripeli pri teh volitvah. Naši ljudje dobro poznajo to upitje, pa se mu prezirljivo smejejo.
S. L. S. pa ponosno gre med ljudstvo. Kandidatje in drugi govorniki s ponosom kažejo poštenim in razumnim ljudem ca velikansko delo, ki ga je že ali ga še bo izvršila S. L. S. v prid našega ljudstva. In ljudstvo v obilnem številu prihaja na shode S. L. S., pazno oosluša govornike, jih razume in obljubi zvesto stati v boju za S. L. S. Naše ljudstvo ve prav dobro, da jo edino v S. L. S. mogoč obstoj in napredek našega naroda. Ve pa tudi dobro, da liberalci, ki so imeli do pred petimi leti v zvezi z Nemci vso oblast v deželi, niso prav ničesar storili v korist ljudstva in dežele. Naša dežela je pod njimi nazadovala in naše narodno gospodarstvo je šlo naglih korakov rakovo pot. Liberalci in ž njimi zvezani Nemci so krivi, da je naša dežela med prvimi, iz katere se ljudstvo v velikem številu izseljuje v Ameriko in druge kraje. Naše ljudstvo dobro ve, da ako bi zmagali liberalci in socialni demokratje, bi ne delali ničesar drugega, kakor preganjali »klerikalni strah«; za ljudsko deloinpovzdigo narodnega blagostanja pa liberalci, kakor tudi socialni demokratje nimajo prav nobenega smisla.
In kaj naj stori katoliški slovenski železničar v tem boju?
Dolžnost njegova je, da se po svoji moči udeležuje shodov S. L. S., prebira dobro katoliško časopisje, agitira za kandidate S. L. S. z vso svojo močjo in na dan volitve odda svoj glas kandidatom S. L. S.
Dolžnost je, da katoliški slovenski železničar to stori, ker so mu poslanci S. L. S. zelo naklonjeni.
Prava sramota za državno železnico je, da trpi take razmere, kakor so sedaj v Trebnjem, kjer pošteni železniški delavci trpe bedo in pomanjkanje, ker so bili zvesti v svoji službi. Drugod se kaznuje nezvestoba in laž, v Trebnjem pa kaznuje c. kr. državna železnica železniške delavce radi zvestobe in poštenosti. Nikdo bi se zanje ne potegnil, ako bi ne bilo »Prometne zveze« in poslancev S. L. S. V zadnjem deželnem zboru sta vložila poslanca Hladnik in P i b er tozadevno interpelacijo na deželnega predsednika, poslanec Gostinčar pa je dne 6. nov. 1913 vložil dobro opremljeno interpelacijo na železniškega ministra v zadevi trebanjskih delavcev. Ali ni dolžnost železničarjev in tudi njihova lastna korist to zahteva, da volijo pri letošnjih deželnozborskih volitvah kandidate S. L. S.
Kandidati S. L. S. so:
Za splošni volilni razred, ki voli dne 1. decembra: Sodni okraj Ljubljana: Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah. — Sodna okraja Kamnik—Brdo: Lavrenčič Ivan, dekan v Kamniku. — Sodna okraja Kranj— Škofja Loka: Evgen Jarc, državni poslanec v Ljubljani. — Sodni okraji Radovljica—
Kranjska gora—Tržič: Piberlvan, župnik v Gorjah. — Sodni okraji Postojna—Senožeče—Ilirska Bistrica—Vipava—Lož: dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani. — Sodni okraji Vrhnika — Logatec — Idrija— Cerknica: Kobi Anton, veleposestnik na Bregu. — Sodni okraji Krško—Kostanjevica— Mokronog—Trebnje: Hladnik Ivan, župnik na Trebelnem. — Sodni okraji Litija—Višnja-gora—Radeče; dr. Zajec Ivan, zdravnik v Ljubljani. — Sodni okraji Kočevje—Velike Lašče—Ribnica—Žužemberk : Jaklič Fran, državni poslanec v Dobrepoljah. — Sodni okraji Novo mesto—Črnomelj—Metlika: Mihelčič Alojzij, župan na Lokvici. — Za splošni volilni razred v Ljubljani pa kandidat S. L. S. do danes še ni proglašen.
Za kmetske občine, ki volijo 9. decembra: Ljubljana—Vrhnika: dr. Ivan Šušteršič, deželni glavar v Ljubljani; Povše Franc, komerčni svetnik v Ljubljani. — Kranj— Tržič—Škofja Loka: Demšar Franc, državni poslanec na Češnjici; Zabret Ivan, posestnik v Bobovku. — Kamnik—Brdo: dr. J. Ev. Krek, državni poslanec v Ljubljani. — Ra-doljica—Kranjskagora: vitez Josip Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. — Postojna—Logatec—Senožeče—Ilirska Bistrica— Cirknica: Drobnič Franc, posestnik v Novi vasi pri Blokah in dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. — Vipava—Idrija: Perhavc Bogomir, posestnik v Vipavi. — Novo mesto — Kostanjevica — Krško: Z ur c Josip, župan v Kandiji. — Trebnje—Višnja-gora — Žužemberk — Mokronog — Litija—Radeče: dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani, Košak Fran, posestnik in župan na Grosupljem in Vehovec Ivan, posestnik in župan v Žužemberku. — Črnomelj—Metlika: Dermastia Karol, strokovni učitelj na slovenski trgovski šoli v Ljubljani. — Kočevje—Ribnica—Velike Lašče: Lovšin Anton, posestnik v Jurjeviči št. 31 in Škulj Karel, kaplan v Ribnici.
Za mestno skupino, ki voli dne 16. decembra sta doslej proglašena od strani S. L. S. samo šele dva kandidata in sicer za Ra-doljico—Tržič—Kamnik dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani in za mesto Idrija Mihael Arko, dekan v Idriji. Druge kandidate S. L. S., ki bodo v kratkem proglašeni, priobčimo prihodnjič.
Dolžnost vsakega poštenega slovenskega in katoliškega železničarja je in tudi lastna njegova korist to zahteva, da voli le gori imenovane kandidate, ki so nam porok, da se v slučaju potrebe vsak čas lahko nanje obrnemo in smo prepričani, da nam bodo prav radi po svojih močeh in s svojim uplivom pomagali. Pa ne smemo čakati samo dneva volitve. Že preje moramo delati med s/ojimi prijatelji in znanci, da tudi z nami volijo te kandidate in tako pomagamo S. L. S. do velike in sijajne zmage, ki bo edino pravi odgovor nasprotnikom na njihovo grdo početje in napade na S. L. S. in njene pristaše.
Boj je. na delo za kandidate S. L. S. Naprej do zmage!
Interpelacija poslanca Gostinčarja in tovarišev na njega ekscelenco gospoda železniškega ministra.
Na progi državne železnice v Trebnjem na Dolenjskem službuje prožni mojster Ro-basch, ki pri delavstvu in prebivalstvu ni priljubljen. Tu so ljudje govorili in še danes o njem govore stvari, ki so oškodovale c. kr. železniško upravo na premoženju. Govorice ljudstva so prišle tako daleS, da je bila železniška uprava primorana poizvedovati, kaj je na njih resnice. To se je zgodilo dne 24. januarja 1913. Delavci so bili pod službeno zvestobo primorani in dolžni izpovedati vse, kar jim je bilo znanega o Robaschu. Namesto, da bi prišel Robasch v disciplinarno preiskavo in bi bil zaöasno odstavljen od službe, je nadzornik Kurschel ukazal, da se kaznuje delavce z začasnim odpustom iz slube, ker so izpovedali proti Robaschu po svoji vesti in službeni zvestobi. Robasch je delavce tožil in delavci so bili v Trebnjem dne 14. junija 1913 obsojeni vsak na sedem dni zapora, ker po mnenju sodnika niso doprinesli popolnega dokaza za resničnost izpovedi, ki so jih izpovedali dne 14. januarja 1913 pred nadzornikom Kurschelom. Delavci so se pritožili na okrožno sodišče v Novem mestu in so bili dne 26. julija 1913 pred to sodnijo popolnoma oproščeni in s tem je bil Robasch moralično obsojen. Pravilno bi bilo od železniške uprave, da bi bila po tej razsodbi sprejela delavce takoj nazaj v službo. C. kr. železniška uprava pa tega ni storila in tako so delavci, osem po številu, še danes brez dela. Sploh se nam zdi ravnanje železniške uprave nasproti tem prožnim delavcem zelo nepravično. Delavci, ki imajo družine, so sedaj brez kruha, Robasch pa, ki je vsemu temu kriv, pa uživa vso milost in pokroviteljstvo c. kr. železniške uprave.
Značilna je tudi izjava nadzornika Kurschel pred c. kr. sodiščem v Trebnjem, daje železniška uprava molče trpela, ako so prožni mojstri orodje c. kr. železniške uprave porabljali v svoje lastne potrebščine.
Po vsem tem si dovoljujejo podpisani vprašati njega ekscelenco gospoda železniškega ministra:
1.	Ali je njega ekscelenci znano, da je osem prožnih delavcev v Trebnjem že deset mesecev brez dela in trpi z družinami vred po nedolžnem, ker so storili samo svojo dolžnost, hudo pomanjkanje.
2.	Ali hoče njega ekscelenca na podlagi pravoreka c. kr. okrožne sodnije v Novem mestu in ki je priložen tej interpelaciji pod a) takoj ukreniti, da prično začasno odpuščeni delavci zopet takoj z delom in odrediti, da se jim škoda, ki jo po nedolžnem trpe, povrne? Na Dunaju dne 6. novembra 1913.
(Slede podpisi.)
Lisjakovo popotno poročilo.
Gospod urednik! Tega bi pa res ne bil mislil, da Vam tako slaba prede za gradivo, da že kar čakate na moja poročila. Vse, kar Vam poročam iz mojega potovanja, bi pa vendar ne bilo treba obešati na veliki zvon, ljudje so povsod drugačni, povsod razumejo drugače in iz tega zna slediti, da mi danes ali jutri, tu ali tam slaba zaprede. Z objavljenjem mojega zadnjega poročila se mi je že nekaj sličnega pripetilo. Ali v vašem uredništvu nimate nič takega koša, ki igra drugod imenitno ulogo. Ali kakor sprevide-vam, ga vam še ni bilo treba nabavljati, da bi vam ne bil nepotrebna ropotija. Potožiti Vam hočem v nastopnih vrstah, kje sem zadnji čas bil in kaj sem vse doživel. Prav
po pravici Vam bom pripovedoval, to mi lahko verjamete, saj me poznate, ampak eno Vas prosim: v zagato me nikar ne spravljajte !
Torej! Ko sem Vam zadnjič pisal iz Goriškega, nisem bil zadosti previden, da bi se bil kmalu umaknil nazaj odkoder sem prišel. Zalotili so me in kmalu bi bilo po meni, da nisem bil tako zvit kakor sem. Slišite ! Za špijona in ovaduha so me proglasili in očitajo mi sedaj, da ko jih ne bi bil obiskal kot nepoznan, bi mi bili pripravili obilo mastnih piščancev, dočim sem moral kot skrit gost gledati suhe kosti. No, da bi se mi bilo bogve kako dobro godilo, ne rečem, ne rečem pa tudi, da slabo, ker sem vedno, odkar se zvijam po svetu, le bolj »suhe hrane“ vajen, če sempatje prav zvem kje za kako pečenko, ne morem pa izvohati prave poti do nje, da bi si jo po svoje prisvojil. Če pa kaj poizvedujem, pa me zapode kot špijona in ovaduha in mi očitajo mojo slabo hrano. V Gorici bi se baje dalo nad vse udobno živeti, ampak le, če bi mi kdo enkrat prav do pičice natančno povedal, kake pasme so piščanci, kure in petelini gospoda Wieserja in gospoda dr. Baderja. Da imam njiju zalego in zalogo ravno tako na piki, kakor n. pr. ono c. kr. progovzdrže-valne sekcije v Gorici, to mi lahko verjamete. Vsa ta žival dela delavcem in uslužbencem železnice veliko škodo in nujno potrebno je, da se jo zasleduje z vsemi sredstvi, če se mi posreči enkrat, da polovim vse v mojo malho, takoj Vam, gospod urednik, prinesem nekaj na poskušnjo, drugo pa izročim takim možem, ki so poklicani, da take škodljivce zatirajo. Plen, ki bi se pri zatiranju dosegel, bi se potem lahko poslal na ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trst, da si gospodje enkrat pripravijo »dobro pojedino«. Ampak, in to je glavna reč, imeti moram prej gotevih načrtov — potem pa uderem naravnost v dvorišča in hleve in ne bo mi treba špijoni-rati in vohuniti. Kaj ne, gospod urednik, da se razumemo.
Ko sem potoval proti domu, sem si v Podbrdu mislil, kaj pa, ko bi jo enkrat mahnil čez planino tja na Kranjsko stran, ker kakor sem Vam že zadnjič pisal, nisem prijatelj predorov. Veselil sem se lepega razgleda, ki bi ga bil užival z vrha Črne prsti, pa prišlo je drugače. V planini je zapadlo nekaj snega in dasiravno nisem mehkužen, vendar si nisem upal Kar v eni sapi iz toplega Goriškega pa gori v planinski sneg. Ustavil sem se torej v Podbrdu v gostilni gospe Munih, kamor zahajajo tudi prožni mojster gospod Stibrič. To so tisti gospod, ki svoje podrejene delavce, ki niso krščanskim načelom in krščanskemu mišljenju nasprotni, zatirajo kjer in kakor morejo. Nečednih priimkov za člane naše organizacije temu gospodu nikoli ne zmanjka in če ga kdo kaj prosi, ga dosledno pozove, da ga naj v ... piha, kar pa ni posebno lepo za človeka, ki misli, da ima vso moč nad delavstvom že v zakupu, čudno se človeku to zdi, da je danes še kaj takega mogoče, če ne ve, da ima opraviti s pristnim socialnim demokratom, ki odpušča delavce in jih nado-mestuje s kmeti. Radovedni smo, kdo bo spomladi, ko ima kmet doma delo, delal na železnici, morda delovodja sam. Zatirani delavci trde, da so zmerjanja in šikaniranja od strani prožnega mojstra do grla siti in da je čas, da nastopijo človeške razmere, ampak prav skrajni čas.
Po kratkem odmoru sem se odpravil na pot v domovino, od koder Vam pišem le to poročilce, da ne boste v skrbeh za Vašega, Vam vedno udanega	Lisjaka.
Organizacija.
Izredni občni zbor skupine ^Prometne zveze“ v Ljubljani se je vršil v nedeljo, dne 9. novembra 1913 zvečer ob 6. uri v salonu gospe Češnovarjeve v Kolodvorski ulici. Izredni občni zbor se je vršil na zahtevo centrale, katero je na občnem zboru zastopal tov. Schwab. Ker je predsednik in pa več odbornikov skupine pred občnim zborom odstopilo, je zborovanje otvoril in spretno vodil tov. Jakob M i 1 a v e c, ki je pozdravil navzoče, posebno še g. drž. poslanca Gostinčarja in tov. Schwaba z Dunaja, ki je takoj povzel besedo in pozival na skupno delo in edinost. G. drž. poslanec Gostinčar je v navdušenem govoru bodril navzoče k ljubezni do organizacije in kazal na njeno velikansko moč, ako se njeni člani zavedajo pomena in namena organizacije. Navzoči člani so poslančeve besede dobro razumeli in mu navdušeno pritrjevali. Tov. Milavec je poročal o stanju skupinine blagajne in povedal, da ima skupina sedaj 138 K 59 vin. premoženja. Račun je zbor sprejel na znanje. Govorilo je še več govornikov o raznih stvareh, nakar se je vršila volitev odbora in so bili izvoljeni tovariši: predsednik Jakob Milavec, podpredsednik Ivan Pip, tajnik Oton Škender, tajnikov namestnik Franc Repnik, blagajnik Martin Novak, blagajnikov namestnik Josip Berčič, odborniki: Kosmač Matej, Šorn Miha, Bučar Fran, Virant Anton, Knific Alojzij; namestniki: Štrukelj Štefan, Tomažič Simon, Salomon Ivan; pregledovalca računov sta tovariša Vičič Franc in Anton Arko. Z običajno zahvalo in s krepkim pozivom na uspešno društveno delo zaključi predsednik Milavec izredni občni zbor.
Odborova seja skupine „Prom. zveze“ v Ljubljani juž. žel. se vrši v soboto 22. nov. ob 7. uri zvečer v gostilni gospe Oešnovar-jeve v Kolodvorski ulici. Odborniki se naprošajo, da se seje prav gotovo udeleže.
Milavec, predsednik.
Člani skupine „Prometne zveze“ v Ljubljani juž. žel. se vljudno kakor nujno naprošajo, da nemudoma dopošljejo svoj natančni naslov, bivanje in pošto, kamor naj se jim pošiljajo razne društvene pošiljatve. Veliko je namreč članov, ki ne dobivajo društvenih pošiljatev in tudi ne „Železničarskega Glasnika“, ker jih pošta vsled napačnega naslova ne more dobiti. Ker pa je nujno treba reda, naj vsak član skupine pošlje svoj natančni naslov na Jakob Milavec v Ljubljani, Zalokarjeva ulica 9.
Dopisi.
Boh. Bistrica. Na sestanku dne 26. okt. v Podbrdu je bilo enoglasno sklenjeno, da se plačilnica Podbrdo priklopi oni v Boh. Bistici v eno močno plačilnico. Ta sklep je tudi vodstvo »Prometne zveze« na Dunaju odobrilo. Da pa se vplačevanje mesečnih prispevkov lažje in točno izvrši, se je izvolil tovariš Ilija Gledič ogibalni presta vij ač v Podbrdu zaupnikom, ki ima pravico in dolžnost pobrati in jih oddati voditelju v Boh. Bistrico. Dolžnost članov pa je, da mesečne prispevke imenovanemu zaupniku oddajo do 10. dne vsacega meseca, najkasneje da bo voditelju mogoče mesečni račun pravočasno skleniti in predložiti centrali. Vsak član imej vedno v mislih, da strog red daje ugled posamezniku, plačilnici in celi organizaciji. Nepobitna resnica je, da le iste organizacije dobro in vrlo vspevajo, v katerih vlada točnost. Da se pa to doseže, je le mogoče ako sleherni član svoje društvene dolžnosti iz-polnuje, kakor mu velevajo pravila in njegova osebna čast.
Upati in želeti je, da združeni plačilnici stopite s pozitivnim delom na plan, kar nam bo sedaj kot močno združenim lažje, ken
nam bo mogoče prirejati številnejše obiskane sestanke. Da se pa še pomnožimo, zastavi vsak svojo moč za pridobitev novih članov. Zberite tiste, ki še ne pripadajo nobeni organizaciji, ter jih dovedite pod našo zastavo. Ne pozabite pa tudi tistih, ki so sicer imenoma vpisani drugod in pitajo s svojim bornim prislužkom naše sovražnike, po mišljenju in prepričanju pa so naši. Prepričajte, jih da se nahajajo v zmoti, če so nam in našim načelom nasprotni. Pojasnite jim delo in uspehe »Prometne zveze« v pravi luči v lepi in dostojni obliki. Še lepše in sigurnejše bomo korakali boljši bodočnosti nasproti, ko bodo naše vrste mogočne, močne in številne. Eden za vse, vsi za enega bodi naše geslo, kajti v slogi je moč, v neslogi pa propad in pogin. S složnim nastopom pa bomo tudi ob enem dokazali, da delamo v duhu krščanstva — da smo krščanski možje. Ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji se moramo izkazati kot take in prepričani sm«mo biti, da se bodo naši nasprotniki kmalo poskrili, kakor ščurki pred jutranjim svitom. Ko dosežemo, da se nas nasprotniki ne bodo samo bali, ampak nas tudi spoštovali, tedaj bodimo uverjeni, da nam zasije lepša doba. Tovariši ! na delo torej za razcvit naše dične »Prometne zveze«.
Iz goriške proge. Dne 7. septembra 1913 je umrl pri Sv. Luciji predsednik socijalnih demokratov šivic. Bolehal je skoro eno leto in vedno se je branil sprave z Bogom, ker je bil istih misli, ki se jih je naučil od so-drugov, da namreč človek ni stvar božja ampak navaden štor, ki razpade v prah in iz katerega zrase trn. No, nazadnje, ko pa je čutil že mrzlo in koščeno roko na svojem vratu, se je vendar spokoril in umrl kot krščanski človek. Sveti mu večn i luč in Bog mu prizanesi vse, kar je v življenju premeten po svoji slabi tovaršiji žaljivega zoper njega in njegove vernike zagrešil. Nagrob-nico mu je prišel govoriti nek obersodrug iz Trsta, ki je slavil rajnikovo socijalno de-mokraško delovanje, katerega sad pa da se bo še le čez 20 let pokazal. To je pa imenitno. Sociji so torej tako srečni, da delajo in vejo za vspeh svoje gonje že za dvajset let naprej, dočim je nam navadnim zemljanom prihodnost prikrita. Cie je vse rdeče blebetanje res, tedaj vemo, da čez 20 let ne bo več ne farjev, ne meščanov, ne kapitalistov, ne obla-stev, ne davkov in ne vojakov. Le sodrugi bodo imeli vsega v izobilju, vsak obersodrug najmanj po tri hiše in svoj konzum, navadni sodrugi pa bodo živeli od obljub in fraz kakor sedaj, visoko nad njimi bo plavala svoboda, nedosežno pod njimi pa se bo pretakalo mleko in međic^. Delati in garati bodo morali kakor sedaj in še bolj, ampak to delo bo sladko, ker slehern bo vedel in znal, da dela le za svojega obersodruga.
Kaj ne pride sodrugom v njihove agi-tačne namene prav. Po Šivicovi smrti so zagnali po celi progi hrup, da dobi vdova po rdečih pravilih 400 K posmrtnine od organizacije. Posebno glasen je bil nek agitator od sv. Lucije, ki je trosil o teh 400 K celo listke po progi, ko pa se njegova obljuba le ni hotela izpolniti, peljal se je celo v Trst, da reši svojo in socijalno-demokraško Čast. Zaškripal je hrib in porodila seje miška. Namesto 400 je dobila uboga vdova po dolgem čakaju celih sto kron. To pa je prejšnjega agitatorja tako ujezilo, da je obrnil so-cijem hrbet — češ za norca se ne pusti itneti in je presedlal k »Jugoslovancem«. V ostalem rdečem taboru vlada vsled te bla-naaže nepopisen molk, nobene fraze ne hlorejo iztakniti, s katero bi zopet nekaj Časa manevrirali in slepili. Hud poper je to, haj ne?
Med sociji in jugoslovani ni veliko razlike. Če se gre za lov črnega zmaja, korakajo v bratskem objemu z ramo ob rami.
Razlikujejo se pa le po tem, da sociji nastopajo očitno in arogantno, jugoslovanci pa potuhnjeno in hinavsko. Sovražijo eden drugega radi odjedanja članov in iz tega se je porodil imeniten prizor. Pastir zelenih — ju-goslovancev in podpastir rudečih sta se skav-sala pri čemer je pastir od podpastirja dobil par gorkih okrog ušes. Ker pa to ni odgovarjalo činovnemu redu, je šel pastir tožit in gospodje v Tolminu so vročekrvnemu pod-pastirju nakazali 24 ur, ampak ne srebrnih, temveč zapora ali pa 10 kronic globe, ker v delavnem redu niso mogli najti paragrafa, ki bi železničarjem dovoljeval se medseboj se klofutati. Druge nesreče ni bilo.
Razno.
Iz pašalika Pragersko na Spodnjem Štajerskem. Poleg vilajeta Koroško in Štajersko obstoji na Slovenskem še poseben vilajet Pragersko. Hujše kakor na Turškem kristjane, preganjajo nemški železničarski uradniki slovenske uradnike, uslužbence in delavce. Mi sicer nimamo v splošnem ničesar proti urad-tuje narodnosti, ako je dostojno in pravično, dasiravno imajo na Slovenskem edino slovenski uradniki pravico do kruha. Odločno pa moramo kot Slovenci ugovarjati, ako nam doma tuji ljudje odjedajo kruh, zraven tega nas pa še na naši zemlji preganjajo in zatirajo. Tu je treba odločnega odpora. Dosegli smo sicer, da je hujskač Pivon že bil iztiran iz Pragerskega na Tirolsko, kjer sedaj lahko nemoteno širi svojo pangermansko kulturo, a sistem, korupcija, boj proti Slovencem traja na Pragerskem nemoteno naprej. Škandali proti Slovencem, posebno pa zadnji čas proti slovenskim uslužbencem na železnici, postajajo dan za dnem grši. Izvedeli smo še sledeče:	Slovenski uslužbenci na železnici
bi ne smeli v službi nobene slovenske besede več ziniti. Od strani železniškega uradništva se vodi poseben »protokol«, v katerega se vpišejo oni železničarji, o katerih se po de-nuncijantih izve, da v službi ali pa celo v družini doma govore slovensko. Namen cele gonje je, odstraniti s Pragerskega slehrnega Slovenca in nadomestiti ne samo uradniška, ampak tudi mesta uslužbencev s samimi zagrizenimi nemškimi nacionalci. Siidmarka in Volksrat pomagata pri tem nečednem delu. Treba bo ostre metle in ostrejšega piša na na direkcijo, — Odhodnico je obhajal zadnjega oktobra vsenemški uradnik Pivon. Prestavljen je nekam na Tirolsko, ker je ob času katoliškega shoda iz Ljubljane se vračajoče »Orle« pozdravljal z germanskim navdušenjem. Sešli so se »reichsbiindlerji« iz Pragerskega in okolice ter poudarjali zasluge svojega moža, ki je bil močen steber nemške politike in zvest branitelj pangermanske ideje na jezikovnem otoku Pragerskem. Prisegali so zvestobo padlemu junaku ter mu obljubljali ga maščevati na zakletih »windi-šarjih«, ki morajo do zadnjega izginiti iz Pragerskega. Seveda to bomo še videli. Sicer so pa hajlali, po buršovski navadi pili in drugi dan zdravili mačka.
Velike nesreče ob zadnjem snežnem viharju v Severni Ameriki. V zače*ku tega meseca je divjal v Severni Ameriki izredno hud snežni vihar. Največ je vsled viharja trpelo mesto Plevlja v Ohyu. Sneg leži 21 palcev visoko. Primanjkuje hrane. 3 osebe so zmrznile, 10 jih pogrešajo. Nek parnik s 23 mornarji se je razbil. Ne upajo, da bi se na kak način rešili, ker je morje strašno divjalo. Na brzojavih in telefonih se ceni škoda na dva miljona dolarjev. 3000 brzojavnih drogov je vihar prekucnil. Na Huronskem jezeru v Michiganu je vihar prekucnil neki 600 čevljev dolgi parnik, ki plava s krovom odspodaj 80 milj od obrežja. Ne ve se še, koliko ljudi je ponesrečilo. Huronsko jezero je vrglo sedem mrličev na breg. 16 ladij je ponesrečilo.
Vihar v Ljubljani in okolici. V četrtek 13. t. m. okoli 8. ure zvečer je bil v Ljubljani hud vihar, ki je v mestu kakor tudi v okolici napravil precej škode.
Canada-Pacific železniška in paroplovna družba je dobila svoječasno od avstrijske vlade dovoljenje, da smejo njeni agenti tudi v naši državi loviti izseljence za amerikansko sužnost. Zadnji čas so se pa zvedele o tej družbi tako čudne in čedne reči, da so vse oblasti po koncu. Tekom zadnjega leta so izseljeniške družbe spravile iz Avstrije v Ameriko nič manj kakor 117.000 vojaški službi podvrženih fantov in pri tem je baje Canada-pacific deležna s 15.000 mož. V vseh izseljeniških agenturah te vrše obširne preiskave in tudi aretacije so se že izvršile, v prvi vrsti v Galiciji — v deželi judov.
Novi naslovi zdravnikov pri c. kr. drž. železnici. Železniško ministrstvo je odredilo nove naslove zdravnikov. Po tej naredbi pri-stoja zdravnikom, katerih plača je nižja, katerih plača je nižja, kakor uajnižje plačanih železniških uradnikov, naslov »železniški zdravnik« prvega, oziroma drugega razreda. Zdravniki z enako plačo kakor uradniki 10., 9. in 8. činovnega razreda, dobe naslov »višji železniški zdravnik« tretjega, drugega ali prvega razreda. Zdravniki s plačo 7. ali kakega višjega činovnega razreda uradnikov postanejo »zdravstveni svetniki«. Pripomnimo, da so činovni razredi železniških uradnikov enakomerni z neposredno nižjim či-novnim razredom državnih uradnikov; uradnik v 10. činovnem razredu je pri državni železnici isto, kakor državni uradnik 11. činovnega razreda.
Kurzi za prožne mojstre. Pričenši 1. decembra 1913 se uvedejo na sedežih c. kr. ravnateljstev na Dunaju, v Beljaku, v Pilznu in Krakovu kurzi za prožne mojstre, ki imajo namen naraščaj prožnih mojstrov teoretično in praktično do popolnosti izvežbati. V bodoče postanejo le taki prosilci prožni mojstri, ki bodo take kurze z dobrim vspehom dovršili. Kurz traja šest mesecev in obsega deset precej težkih predmetov, tako da bo le malokateri prožni vravnavalec zmožen se ga udeležiti. Kakor se vidi, čakajo gospode inženirje še zlati časi. Izšolan in dresiran prožni mojster bo dobil še več dela in odgovornosti naprteno, gospodje akademiki pa bodo mirno doma na suhem in za vetrom čepeli in tuhtali, kako bi ukanili upravo za kar največ renumeracij. Pa še eno misel ki se nam pri tem pojasni, moramo zabilježiti. Zakaj se pa v tržaški direkciji ne ustanovi tak kurz? Odgovor je čisto lahak. Slovencem ni treba nuditi prilike, do boljše izobrazbe, poriniti jih je treba v kot in napraviti prostor nemškim Mihelnom. Tako se na tihem, ampak previdno in sigurno gradi most od rajha do Adrije. Kaj neki vedno napredni »Jugoslovanci« k temu poreko, smo zelo radovedni; g. Wieserja se jim do sedaj še ni posrečilo vzdigniti, dasiravno nastopajo vedno tako neustrašeno in dosledno, — če jim kaže.
Biseri v obedu. Iz Filadelfije poročajo: Ruski turist Jurij Rogovy je jedel nedavno s svojo ženo v neki restavraciji ostrige. Prva ostriga, v katero je Rogovy ugriznil, je vsebovala nekaj trdega, kar je Rogovy vrgel na na tla. Ko je ugriznil šesto ostrigo, našel je zopet nekaj trdega. Pljunil je stvar v roko in po pregledovanju mu je padlo v glavo, da je ta kamenček mogoče biser. Šel je z ženo k nekemu draguljarju, kateri mu je po-ponudil za kamenček 5000 dolarjev. Prva trdina v ostrigi je bil biser za 200 dolarjev.
Želja na smrt obsojenega. V Somersetu, Pa., so dne 23. oktobra obesili nekega Harryja K. Thawsa, toda preden so ga peljali na morišče, je prosil, naj mu napravijo dober obed, kar so mu tudi ugodili. Pečeno gos je polagoma obiral skoraj dve uri. Ko se je enkrar, do dobra nasitil, je stopil zadovoljen pod vis-
lice in plačal svoj zločin s smrtjo. Thaws je pred šestimi meseci ubil pismonošo Harrisona ßrowna.
Grozna družinska drama v Pragi. V noči 4. t. m. je ustrelil v praškem predmestju Smiehovu Arnold Skorkowsky iz Humbolca svojo ženo ter ranil obe svoji hčeri, nakar je izvršil samoumor. Med transportom v bolnišnico je mlajša hči umrla, Skorkowski je menda izvršil grozno dejanje v duševni zmedenosti.
Katoličani in delavstvo v Ameriki. Ameriški list »Ave Maria« piše: Kaj so »klerikalci« storili za delavstvo? Vprašujejo naprej in naprej socijalistični listi. Kaj je storila katoliška cerkev za delavske sloje? Pokažite nam! Na to vprašanje je jako lahek odgovor. Samo v Združenih državah je nad tisoč bolnišnic, katere so sezidale katoliške redovnice, kjer najde reven delavec postrežbo v bolezni. Nihče ga ne vpraša, če moreš plačati ali ne. Ako plačaš dobro, ako ne, ubogo katoliško dekle, ki je v cvetju svoje mladosti zapustilo vse posvetne dobrine, vse veselje mladih dni, vse zabave, se pokrilo s črno preprogo, ter gre kot zaničevana redovnica od hiše do hiše in prosjači zanj! Socijalisti, ki toliko kričite o delavskem prijateljstvu, pokažite v dejanju, kar kričite na vsa usta! Pokažite nam samo eno bolnišnico, eno socijaliatinjo, ki bi kaj takega storila za delavstvo. V združenih državah vzdržuje katoliška cerkev 288 sirotišnic. Kdo je postavil te širotišnice? Socijalisti? Uboge katoliške redovnice! 7000 sirot je po teh bolnišnicah, kjer so jim uboge redovnice dobre matere! Velik del teh sirot je sirot samo radi krutega nauka socijalizma. Toda katoliška cerkev skrbi za nje in se trudi, da jih vzgoji v dobre in zadovoljne ude človeške družbe. 108 domov za stare in onemogle ljudi vzdržuje katoliška cerkev po Združenih državah, kjer na tisoče in tisoče ubogih delavcev najde zavetja |in ljubeznive postrežbe, ko ga vse zapusti. 1,593.316 otrok dobiva po raznih katoliških zavodih samo po Združenih državah vzgojo, streho in pomoč! In ti slepi socijalisti se upajo vpraševati, kaj je storila katoliška cerkev za delavca!
Za kake namene uporabljajo socijalno-demokraške strokovne organizacije svoj denar, kaže jasno izkaz denarne zbirke za ožje volitve v Leopoldstadtu na Dunaju, ki je bil priobčen v št. 280 socijalno-demokraškega lista »Arbeiter Zeitung« z dne 12. oktobra 1913. Za omenjeno ožjo volitev so darovali: dunajski kovinski delavci 1000 K, prosta organizacija sedlarjev in jermenarjev 100 K, organizirani lesni delavci 300 K, zveza pečarjev 100 K, zveza strojnikov in kurjačev 50 K, krajevna skupina 2/20 železolivarniških delavcev 50 K, zveza krovcev 50 K. Na ta način se torej žrtvujejo za socijalno demokracijo denarji gospodarskih organizacij, za katere prispevajo tudi mnogi člani, ki po mišljenju ne pripadajo socijalno-demokraški stranki. Kdaj bodo člani takih organizacij izvajali konsekvence in pristopali h krščanskim strokovnim organizacijam? Tudi pri nas na Slovenskem podpira s svojimi težko prisluženimi groši marsikak delavec, ki ni socijalni demokrat, socijalno-demokraške organizacije, ki pa potem s tem denarjem vzdržujejo politično organizacijo socijalno-demokraške stranke, namesto, da bi ga porabile v strokovne namene in koristi svojih članov.
Zakon proti kartelom v Rusiji. Rusko trgovinsko ministrstvo je izdalo zakonsko predlogo glede na truste in sindikate. Rusko trgovinsko ministrstvo smatra snovanje takih kartelov za neizogibno v revnejših deželah. Zato jih noče zatreti, pač pa preprečiti, da bi se zlorabljali. Pogodbe trustov in sindikatov se morajo naznaniti vladi, in njihovo
delovanje mora stati pod nadzorstvom države. Ruska vlada zahteva torej registriranje in nadzorstvo kartelov, da se prepreči umetno draženje cen. — In v Avstriji? Ministri in poslanci so popolnoma pozabili na kartelni zakon.
Izstradan milijonar. V Odesi so našli občeznanega milijonarja Kodrijan umirajočega v njegovi hiši. Umrl je na poti v bolnišnico. Kodrijan je živel 17 let kot samotar, odkar je njegov brat, ki ga je zelo ljubil, izvršil samoumor. Kljub temu, da je dobival velike dohodke s svojih posestev, je umrl vsled lakote, kakor je dognala zdravniška preiskava. Ali se mu je omračil, ali pa je hotel na ta način izvršiti samoumor, se ni moglo dognati.
Gorenjski vlak bode vozil od 1. maja 1914 naprej v smislu nujnega predloga dr. Gregoriča v zadnjem deželnem zboru iz Ljubljane ob 6 uri 5 minut zjutraj, tako da bo imel direktno zvezo z brzovlakom na Jesenicah v Trst, in direktno zvezo z dunajskim brzovlakom, ki pride v Ljubljano zjutraj ob 5. uri 55 minut. Tako je narejena direktna zveza v Bohinj in sploh za Gorenjsko iz teh krajev, kar bo gotovo koristilo tujskemu prometu. Gosp. kom. svetnik državni poslanec Fr. Povše, na katerega se je v tej zadevi obrnil g. dr. Gregorič, da kot član državnega železniškega sveta pri železniškem ministrstvu intervenira, je drage volje tej prošnji ustregel, za kar mu gre najtoplejša zahvala, in železniško ministrstvo je tudi v tem smislu ugodilo. Velikega pomena bi seveda bilo za zimski šport v Bohinju, če bi že decembra 1913 pričel voziti ta vlak, in bi udeleženci tega športa se lahko že peljali ob
T
Ciril Wild, Dunaj.
Karol Primmel, Št. Hipolit. Aleš Kaltenbach, Št. Hipolit. Fran Kaufmann, Gmünd. Jožef Unterrainer, Bischofhofen. Julijana Bendi, Gmünd. Marija Danzinger, Rosenburg.
Naj v miru počivajo!
Vsak član prispeva 1. decembra v posmrtni sklad 35 vinarjev.
Priporočamo
domačo trgovino z oblekami
maček« Ko.
v Ljubljani, Franca Josipa c. 3. Založniki c. kr. priv. južne železnice. Solidna postrežba! Najnižje cene!
--------------------
Velika in moderna zaloga oblek za gospode, dečke in deklice A. KUNC, Dvorni trg 3
židovskluiice Naročila po meri točno in priznano dobro.
H. SUTTNER
LJUBLJANA
Glavni trg št. 25 Sv. Petra cesta 8
največjo zalogo priznano najboljših
z znamko „IKO“ in
Najzmernejše cene.
priporoča svojo
šuicarskiti ur
„ZEN1TH“.
Postrežba točna.
8. uri 18 minut zjutraj iz Jesenic v Bohinj. Morebiti bi se dalo tudi to že sedaj doseči. Vlak bi vozil iz Tržiča v Kranj in nasprotno ob nedeljah in praznikih zvečer, ostane tudi po predlogu ministrstva prihodnje leto za poletni čas.
Mesečni sestanek skupine Ljubljana južna železnica se vrši odslej naprej vsako prvo soboto ob navadni uri pri Starem Tišlerju v Kolodvorski ulici. Odbor skupine prosi vse člane, da se teh sestankov udeležujejo v velikem številu.
Državni železničarji imajo svoj redni mesečni sestanek vsako prvo soboto v mesecu v Rokodelskem domu ob navadni uri zvečer. Ker so ti sestanki velike važnosti, se prosi, da se jih člani v velikem številu udeležujejo.
Izšel je nemški
Koledar
Prometne zveze za navadno leto
m 1914 ■
Cena koledarju je 1 K
Naročite ga!
Adalbert Kassig
Ljubljana, Židovska ulica.
Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniformskih predmetov za zeležničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalže i. t. d. Cepke zimske In letne za strojevodje, kurjače — itd. v raznih oblikah po najnižji ceni. —
^________Postrežba točna.__,
JULIJA ŠTOR
Ljubljana, Prešernova ul. 5
velika zaloga
,F. L. POPPER ČEVLJEV*
najboljše kakovosti za gospode, ženske in otroke po izredno ugodnih cenah. — Čevlji za turiste — higienični čevlji za otroke — Lawn-tenis čevlji.
Velika zaloga modernih slamnikov.
K
lobuke, cilindre in čepice
v najnov. fasonah in v veliki izberi
priporoča
Ivan Soklič, Ljubljana, Pod trančo št. 1.
Pristni Panama-slamniki od 9 K do 50 K.
Anton Rojina, Ljubljana
Kolodvorska ulica
Pohištveno in stavbno mizarstvo.
mi-'iiiii.’iiuuuinuiiiiiiiiiiiimiiiiiii"'ii"miiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutf
Pozor pri nakupu!
Kdor hoče imeti res trpežno, zanesljivo in ceno uro, dalje fino izdelane verižice, prstane, uhane, splošno vse v to stroko spadajoče predmete, naj ne prezre tvrdke
Ivan Ravnihar, urar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 44.
Postrežba točna in solidna. Sprejemajo se tudi raznd popravila.
iiiiiiiiiiimiiiimiii.iiiiiiiiiiii...n.m......