81. številka. V Trstu, v soboto 10. oktobra 1891 „E D I N O 8 T" izhaja dvakrat na teden, v>»ko arsdo in loboto ob 1. uri popoludn* „Edinost" itm: ia vse leto gl. 8.-; i«ven Avst. ».— gl. t* pola leta * 3.—: „ • 4 50 • ta četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 . Posamične Številke ie dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Tritn po * noi., V Gorici in ▼ Ajdovščini po 41 no*. Ma n»roćb» brM prlloisng naročnina •• H>ravniitvo a* ozira. t Tečaj XVI. OglMt if fctnanllt m račune po 8 nov t ranca V. petitu ; sa naslov« z debelimi črkami ie j>la*»je proator, kolikor bi ga obneslo navadnih vrstic. Poolana, javna zahvala, osmrtnic« Itd. •e račune po pogodbi. V »i dopisi se pošiljajo uredaiktru Piazza Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana se ne spre-je maj o. Kokopisi se ne vračajo. Nnročnino, rnklamitrijo in inn«i-nt« ]>re-j emu apravnlitvo Plazza Caserma it. 3. Odprte reklamacije ■ o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za. Primorsko. 11» • V idiaoit J< meh Vabilo na naročbo. Ob začetku zadnjega četrtletja rabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahtevaj očih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v riaš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3,— za četrt leta „ 1.60 Uredniitvo in upravništvo. Dopolnilna volitev. i: Volilcem zapadnoga dela Istre —-okrajev Poreč-Koper-Pulj — stopiti jo zopet na volišče, da si izbero moža, koji naj bi zastopal njihove koristi v poslanski zbornici na Dunaji. Ni še minolo jedno •amo leto, ko je po vsej Avstriji vihral volilni boj, od katerega je bilo zavisno, kakov obraz zadobi naš dunajski parlament in kakov bode po takem vladni naš zi stem. Državni zbor razupustili so — ka kor znano — predčasno, ker vlada ni imela vsled obče nezadovoljnosti nikake zanesljive večine in je bil parlament vsled tega nezmožen dovršiti kakoršnosibodi vspešno akcijo, to je: nikoli ni mogla vlada bo sigurnostjo računati, da jej prodre ta ali ona predloga. Situvacija tuka je za vlado mučna in neznosna in naravno PODLISTEK. Zdravnikova skrivnost. Prosto prevol po Klerothu Rudolf Doleneo. Bolnik. (Dalje.) Par dni potem sedel je Monvoisin zopet pri knjigi, ter se pečal z neko me-dioinsko iznajdbo, kar se vrata odpro; on misleč, da je zopet njegova hišinja se svojimi praznotami, se niti ne ozre; za nekaj sekund obrne se še le i vidi pred seboj mladega, bledega moža, čegar bliščeče oči naznanjale so velike prsne bolečine. Obiskovalec naklonivši se začne: „Oprostite mi gospod, nisem vedel, da vas tukaj najdem, drugače bi bilo moje najsrčneje veselje, Vas imenom zvati i najsrčneje pozdraviti.* „Pripeljala Vas je hišinja sem, ne da bi Vas naznanila", opravičuje so zdravnik. „Želel Bem tako, moj gospod !" odvrne mladi mož i sede. Zdravnik stori jednako i tako si nekaj trenotkov tiho gledata v obraz. „Me li še kaj poznate P* vpraša slednjič mladi mož. „Dozdova se mi, da sem Vas že nekje videl, ne vem pa kje in kdaj bi mi bila čast," jdgovori zdravnik. je, ako poslednja skuša premeniti razmerje, za-njo neugodno. Po konstitucijonelnih načelih sti jej v dosego tega namena dvojni sredstvi na razpolago : ali stopiti raz po-zorišče, ali pa apelovati do volilcev, to je, razpustiti parlament in razpisati novo vo. litev. llinisterstvo Taaffejevo poslužilo se je poslednjega sredstva; da bi se grof Taaffe umaknil pred občo nezadovoljnostjo parlamentarnih strank in po njih zastopanih narodov, tega itak nikdo pričakoval ni, kdor ve, od kje dobiva sedanja naša vlada življenja sok in kje da jej je zaslomba — trdna in zanesljiva. In tako je v mesecu februvariju in mantu došlo do novih volitev, o katerih se je v obče trdilo, da bo toli važne in odločilne za bodočnost Avstrije in mejse-bojno razmerje nje narodov, kakor še nikdar poprej. Naravno je torej, da so ae rnzna stranke in razni narodi z vso odločnostjo podali v volilni boj, da bi zmago nagnili na ono stran, kakor bi njih koristim najbolje ugajalo. Do tacega odločilnega vs-peha ni prišlo, kajti razmerje v poslanski zbornici ostalo je približno pri starem, ako ne poitevamo, da so namesto Staro- došli Mladočehi in da ao antisemitje in nemški nacijonalci iztrgali nemškim liberalcem, no-koliko mandatov. To razmotrivati pa ni denašnja naša naloga, kajti dotaknili smo se mimogrede predmeta tega, da povdar-jamo veliko važnost letošnjih državnozbor-skih volitev v obče. Ako pa ao bile te volitve za ves razvoj notranjega našega političnega življenja velepomembne, koliko bolj so bile važne in imenitne gledć na politične in narodnostne boje, vihrajoče v I s t r i! O polože-nju Nemcev v monarhiji naši govorili smo že opetovano — in tudi nedavno — in povedali smo, da gledč njih ne more biti niti govora, da bi se borili za ndrodna in politiška prava — kajti ta so jim zagotovljena, tako bi rekli, pupilarno sigurnostjo — ampak oni se bore le za nadvlado, „Jaz hočem Vašemu kratkemu spominu pomoči, moj gospod !" odgovori mladi mož britkim smehljajem. „Potrudili ste se predvčeranjem k meni." „Ah !u odgovori zdravnik. „Napadla me je namreč božjast! Gotovo, da ne verujete, da sem jaz, ki sem Vas je danes pohodil, tisti, katerega ste Vi nedavno oteli.* „Veseli me, gospod, da ta slabost ni imela hujših posledic," odgovori osuplo zdravnik. „Moj gospod ! ta slabost, kakor Vi to strašno bolezen imenujete, me gotovo usmrti !" „Še ne!« „Vi varate sebe i mene, gospod zdravnik, povem Vam, to mene usmrti t" Glas, kojim je ptujec izgovoril te besede, osupne starca. Ta gleda svojimi modrimi očmi nesrečno žrtev : strmi še bolj kakor takratni večer nad mladega moža lepoto. Kakor je že prej povedano, bil je gospod Just slikar; zdravnik Monvoisin jo bil, kadar je slišal o kakem umetniku govoriti, ves osupnjen, kakor bi pričakoval kake izvanredne prikazni. V istem času bilo je baje umetnikom čast nositi dolge lase, kateri so opletali pleča umetnikova, dolgi spičasti klobuk, za supremacijo, torej za krivico; kajti nadvladje jedne narodnosti nad drugo je po konstituoijonelnih načelih in po načelih jednakopravnosfci, o kateri govore dt£avni temeljni zakoni naši, nezmisel in krivica. Isto moramo reči o Italijanih, podanikih države naše: tudi oni uživajo politična in ndrodna prava v toliki meri, da ai b ozirona na njih število in na njih po-litiško konduito niti boljšega želeti ne morejo. Tudi Poljaki 00 se vojo sebično in lokavo taktiko toliko dosegli, da so gospodarji v svoji hiši — ne samo v svoji, ampak tudi v hiši druzih, o čemer bi nam mogli |R u a i n i sapeti ne baš prijetno pesem. Čehi so že na slabšem, dasi visoko nadkriljujejo Poljake glede na kulturno stopinjo, na kateri stoje, osobito pa glede na narodno-gonpodarske odnošajn. Čehi so —- kako bi hitro rekli? veliko bolj možje, nego Poljaki, kar pa ni vbakokrat dobro in koristno. Kak6 pa je s nami Jugoslovani; Hrvati in Slovencif Nas pa'ao postavili na nekako ekscepcijonelno mesto — seveda ne v dobrem, ampak v najneugodnejšem z m i s 1 u: Dočim pri druaih ndrodnostih — in naj že uživajo politična in ndrodna prava V večji ali manjši meri — ndrodna ekzistencija: ni v neposredni nevarnosti,, gre pri nas, zlasti po Istri, za življenje ali smrt. Tu pri nas moramo ae boriti ne le za najprimitivnejša ndrodna in politična, ampak -*- neverjetno, ali resnično — tudi za sama po sebi umljiva človeška prava. Vzroke žalostni tej prikazni premotrivali amo nedavno v članku „Storite koneo neznosnim razmeram!" Kaj čuda torej, da smo ae Hrvatje in Slovenci isteraki z vso odločnostjo podali v volilni boj, da ai vsaj nekoliko olehčamo tužno svoje stanje — o popolnem osvobojeni iz jarma, kojega bo nam naprtili nasprotniki naši, je še dolga trnjeva pot — in da bi se mogli po tem vsaj nekoliko oddahniti. Apelovali smo do rojakov naših po srednjeveškem kroji rezana suknja, zraven pa še elegantno kretanje ; po tem takem zapopademo začudenje zdravnikovo. V tla pobešeni pogled zdravnikov kazal je, da ne vč bolniku odgovora na to prepričevalno izjavo mladega moža in ta preroški glas, da ga ta „bolest se smrtjo konča !* „Nisem prišel, začne zopet mladi mož, potožiti' Vam gorja svojega, ali pa, da bi se Vi o bolezni moji izrazili." Zdravnik stopa hitrih korakov po sobi. Mladi mož nadaljuje: „Odpuščenja! vem kako ste zamaknjeni v vedo svojo, vem tudi kako zaupanje vživate pri občinstvu i to gotovo po vsej pravici; gotovo bi se jaz do Vas prej ko do vsacega druzega obrnil, Če bi se mi potrebno zdelo, Vas na pomoč klicati.* „Kakim namenom pridete toraj k meni P" vpraša zdravnik, kateremu ta zabava je bila očitno neprijetna. — Še ne skonča, ko poseže Just vmes. „Namen je zahvaliti se, moj gospod !* — izgovorivsi to, položi, no da bi zdravnik zapazil, nekaj na mizo. Pri besedi „zahvaliti*, poda Monvoisin mlademu možu roko i reče solznimi očmi : „Zakaj ni meni dano, Vas ozdraviti P !* „Dragi gospod, ne prejme se dvakrat hrvatske in slovenske narodnosti, da a sami pomagajo, ko je vendar jasno, da jim nihče drugi pomoči noče. Poziv naš ni bil brezvspešen: rojaki naši so na« razumeli; oboroživši se jekleno vstraj-nostjo, rodoljubnim navdušenjem in uzorno disoiplino zapričeli so volilni boj in rea bi si bili priborili s ozirom na to, kolikor a« v tem hipu doseči dd, popolen vdpeh, da niso po Istri odnoiaji taki, kakoršni uprav so. V vzhodni Istri dosegli amo uprav bri-Ijanten vspeh: pri volitvah volilnih mot zmagali smo celd po tacih krajih, po katerih ao dosedaj brezpogojno in neomejetto gospodovali naši nasprotniki in nal kandidat je bil izvoljen, reči smemo, jednoglasno, kajti jednega samega, proti nuna oddanega glasu niti ne poitevamo, ker vemo, kdo. ga je oddal, po čegavem vplivu in iz kakih' motivov 1 — Veliko težavneja je bila borba v zapadni Istri, Čemur se pa oe smemo čuditi. Ali tudi v tem volilnem okraju bila je vzlic vsem spletkam povsem postavno in pravilno izvoljena večina volilnih mož na naši strani in bili smo po takem zmage gotovi. Toda prišel je glasoviti dan 4. marca, koji nam je prinesel z ozirom na drzovitost, a kojo s« se uprizorili, še glasovitejše čine, katerim je bila posledica, da je atranka, ki je imela na svoji atrani večino volilnih mož, faktično propala. Pozneje seveda bilo nam je vsaj toliko zadoščenja, da je poslanska zbornica izrekla strogo obsodbo na takem postopanji : poslala je poslanca, izvoljenega na tak način, od koder je prišel, in vlada je razpisala 1 dopolnilno volitev na 30. dan tega meseca. Volitve volilnih mož ao pred durmi: zaprično ae te dni po vaem volilnem okraji. V očigled tej istini smatramo kot svojo dolžnost, apelovati do naših rojakov iaterakih — slovenske in hrvatske narodnosti, — da gredo sopet istim navdušenjem v volilni boj, kakor lanskega leta, aa narodna, politična in človeika življenja! Gotovo me noče ljubi Bog tim kaznovati, kajti komaj sem zlezel iz otročjih svojih let, ko me je dohitela ta strašanska bolezen. Konečno moram verjeti, da se moram jaz pokoriti za katerokoli pregreho obitelji svoje. Ne godrnjam — trpim i to je vso. „Ubogi mladi mož !" „In kaka prihodnost mo čaka P" „Koliko ste stari P* „Eden in trideset let gospod zdravnik!" „In že govorite le trepetom o prihodnosti P« „Seveda! — — če o tem govorim," zavrne mladi mož. Kratko nadaljuje zdravnik : „če že ne morem kot zdravnik za Vas ničesar storiti, dovolite mi nado, da to enkrat poskušam kot prijatelj!" Just prime pri teh besedah zdravnikovi roki-in reče treBočim glasom: „Od danea morete že!" „Jaz, dobro! Tedaj govorite!* .Dragi gospod ! morda se več ne vidiva, kajti različen je svet, na katerem živimo in Pariz je vendar tako velik." „Pa vendar — — — —* „Kaj hočete reči P" „Ker bo je pa vendar že pripetilo kako nepričakovano snidenje.....tako svoja prava in da dosežemo popolno zadosfoaje za nečuveno krivico, kojo so nam učinili nasprotniki naši dne 4. marca *. 1. Mi se v polni mori zavedamo velikih in o t c b b u i o ui o ; irtev, koje zopet zahtevamo od siromašnifc lesni' h v oj bi* naših rojakov in obžalujemo iskreno, da jim je zopet, predčasno in po »»mi krivici usojen volilen boj, koji isvestno razburi vso deželo ter jej preuzroći veliko materijalno škodo. Toda stranka naša si na tem lahko mirno vestjo umije svoji roki, kajti nanjo ne pade niti senca kake krivde: krivi ao 1 e 6 n i, ki so tako p o-atopali, da je bila poslanska zbornica primorana uničiti prvo volitev. Ti „6 n i" pa so naši politični i*n narodni nasprotniki, ker ao hoteli prisiliti, kar po pošteni poti ni Šlo. Sila sicer ni nikjer dobra, pri volitvah znači pa aila zločinstvo, kajti pravi Tolitvi glavni pogoj je ta, da je volitev avobodna: sicer ni volitev, ampak diktat. Svoboda in nasilstvo sta nezdružljiva pojma. Ako zahtevamo, da poslanec kmečkih občin zapadne Istre bodi Slovan, ni to nikaka neosnovana .pretenzija", kakor nam predbaciva nasprotna stranka, ampak ima trdno oporo v otuografiskih oduošajih dežele. Ako je to neosuovana pretenzija, da dve tretjini slovanskega prebivalstva zahteva i vsaj toliko zastopnikov, kolikor jih .ima jedua tretjina, ki je italijanska — — tako nas poučuje zadnje ljudsko štetje — potem pa nam je brezpogojno priznati, 4«. ne vemo, katera naših zahtev bi bila opravičena. Da so Italijani isterski pra-vicoljubna in tolerantna stranka — vsaj je zadnja £1/ Istria* govorila n toleranci,' — uklonili bi se pred istino, da smo mi večina v deželi, ter pripoinali bi nam, kar nam gre. Ali oni niso praviooljubna stranka ; hoteći, da se ljudstvo naše globlje in globlje pogreza, bil bi jim trn v peti mož, koji bi energično in brezobzirno zastopal poleg narodnih tudi materijalne koristi siromašnega ljudstva in zato se s tako srditostjo upirajo kandidaturi, nasvetovani po naši stranki. To pa je značilno in nam budi v opomin, da pri vseh teh bojih gre nasprotni stranki tudi za ljub ij kruhek, odnosno za tisočake. Gospdda ne bi hoteli, da se ljudstvo zave svojih pravic, kajti zavedno ljudstvo ni testo, iz katerega narediš, kar hoćeš. V vitalnem interesu našega ljudstva pa je, da preneha biti mehko testo in da postane kompaktna masa: zbegane ovčice preleviti se morajo v zavedne može. Voliloi! državljanska dolžnost kliče Vas zopet na volišče, da ob tem važnem trenutku pred vsem svetom manifestujete sa lahko primeri, da se necega dnč vendar ie srečava!" „I potem . . . „Prosim Vas, da ohranite mojo skriv-nost za-se !" Zdravnik kazal jo vesel obraz, kajti ta želja priča, da Just kljub temnim svojim mislim, želi še živeti, in morda goji tudi nado, da ozdravi. „Obljubite mi, če se kedaj snideva, bodi si na katerikoli način in iz kateregakoli vzroka, tudi če bi kdo zahteval, da se ne izjavite nikdar o tem, da sem...." .Obljubim Vami" odgovori živahno i brzo zdravnik, da bi zapreČil ime strašne bolezni: „Star sem že, pred menoj se Vam ni ničesar bati, in potem to skriv nost kmalu samo enemu zaupam i to je — grob J" „Tisočerno hvalo, ljubi gospod! Dovolite mi, da Vas objamem kakor bi objel očeta svojega", reče rosnim očesom i trepetajočim glasom mladi mož in pade na prsa zdravnikova; ta ga k sebi pritisne i nekaj trenotkov molče pri sebi obdrži. Ko se Just poslovi, gre zdravnik zopet na delo, a ni mogel čitati, kajti bil je preveč razmišljen in presenetil ga je današnji dan, današnji obisk. (Dalje prih.) v prvi vrsti ekzistencijo svojo in da glasno zaklićete: „Dajte nam, kar nam je v postavah zajamčeno in kar bu i «Ho za dušni in te-gori Dosti dolgo ječali smo pod jerobatvom, sedaj pa želimo postati nefdTjeuillttfžjo Sfr evo boden narod! Ta vskli* ^ftC izvefctno no ntene glas vpijočega v pttMavi, a k o-san i tako hočeta! Res zahtev* nnšfeveta stvar o« Vas ztpet Žrtev, ali pomiftlife, da brez žrtev ni sreč«, ni svobode! Vera in narodnost. Dr. Mahnič in njega maloštevilni somišljeniki, navdahnjeni morda sicer dobrimi nameni, a v dejanju prejednostranski in prenapeti, domišljavi in skrajno nestrpni* Čutili so se poklicane v Slovencih oživeti posebno ultrakatoliško stranko, h kateri — tako so upali — priteče slovensko verno katoliško ljudstvo kar trumoma ter se je stalno oklene. Misel njih ni nova. Videli so namreč in brali o mogočnosti katoliškega časopisja in katoliška stranke na Nemškem, kjer je poslednjič doseglo — to mora vsakdo pripoznati — že veli-cih uspehov. Videči te vesele pojave katoličanov, a to v drŽavi, kjer je dolga leta divja) sovražni „kulturksmpf" ter ni imela katoliška oerkev nobene svobode — sanjalo se jim je, da se z katoličani enako godi tudi v mogočni Avstriji in mej nami na Slovenskem — in liki iaba, ki je vi* dela vola ob kalu, jeli so se napihovati, t postanejo njim enaki. Z lučjo ob belem dnevu šel je gospod doktor iskat po mirnih slovenskih vaseh in ttgih brezvereev in bogotajeev, zasramovalcev vere in duhovščine ; v vsakem najnedolžnejšem spisu uvideval je aramotenje verskega čuvstva in cerkvenih pastirjev; v nedolžnih naših domačih društvih naiel je nevarne krte, ki rijejo proti veri; nedolžne veselice zbegale so ga, da je je razklical za satanske iznajdbe in društva izdal je za veleizdajska itd. itd. Kdor nam ne veruje, poluka naj v ono knjigo, narodnost slovensko sramotilno, kojo pošilja mej svet veleč. g. dr. Ilahnič in ki se zove „Rimski Katolik". Ta epi-teton zasluži izvestno vsak pošteni Slovenec, a istotako je gotovo, da temu naslovu nikakor ne škoduje, ako ima na sobi tudi nekoliko slovensko-narodnega znaka, kajti ni res, da bi bil glavni znak pristnemu katoličanstvu — kozmopoliti z e m. Tako, kakor pišo dr. Ilahnič v svojem organu, more pisati le mož, ki noče poznati svojega rodu ter mu je vse eno, uživajo-li Slovenci svojo narodne pravice ali ne, da so le — katoliki. Indiferentizem do narodnosti mu je zvezda, koji naj bi sledili Slovenci, ter jej žrtvovali narodnost svojo. Mi gotovo spoštujemo avktoriteto naših višjih cerkvenih pastirjev, ali to nam nikakor ne gre v glavo, da bi jih morali — kakor to veleč. g. dr. Mahnič zahteva — brezpogojno slušati tudi tedaj, ako zahtevajo, da se odpovemo narodnim in po-litiškim svojim pravicam — vsaj tudi narodnost nam jo prišla od Boga ! — in da sami zrušimo zaslombo tem pravicam: narodno našo organizacijo, ki je izražena v naših društviln Čemu je pač Bog človeku podelil zdrav razum in prosto voljo, ako ne za to, da tudi eain loči dobro od slabega, da se prepriča o tej ali oni resnici P Katoliška vera pripušča vsem, da se tudi osvedočijo o tem, kar jim more haaniti ali pa jim utegne škodovati. Ako nato pa zabičujete, da se moramo v vsem slepo pokoriti, no da bi so prej prepričali, velito nam, da se odpovemo prosti volji, tur nam narekujete nekaj nasprotujočega verskim resnicam. Po naših mislili vsakdo ima pravico prepričati se, predno veruje stvari, katero mu predstavljate. Odloki sv. katoliške cerkve so tudi vsi javni in nešte- vilno knjig in modroalovnih del je bilo že napisanih o sv. ver?, brez dvojbe v ta namen, dtt se verniki pouče in sami prepričajo o verskih naukih. Ako nam.pa velite, da nam je verovati slepo ne bi trebalo teh spisov, kajti sadosčalo bi, da se nam resnice -kar naznanijo in da je verniki vzamejo n* znanja kot gotovo zlato. Osobito velja to glede odlokov cerkvenih oblatlih, ne dotikajoAh se neposredno verskih stvari. Povestnica saasa nam pripoveduje, da so se tndi cerkveni pastirji na politiškem polji mnogokrat motili in današnja doba nam tudi podaje enakih vrhovnih dušnih pastirjev, ki se v narodnem pogledu nič kaj ne odlikujejo s svojo pravičnostjo. Navedemo naj samo prevzv. škofa Flappa, ki povsod kaže svojo nenaklonjenost slovanski duhovščini in ljudstvu; škofa Nakiča, ki navzlic tisočletju, odkar obstaje elagolica v cerkvi, sedaj dela na to, da se ista nadomesti z latinščino. Oba navedena škofa menda iz druzega prepričanja ne delujeta, ako ne iz strankarstva in nasprotja do narodnosti. Nikdo izmed slovanskih „liberalcev* se pač dosedaj ni drznil ziniti prot njiju verskemu delovanju, kajti nikdo so v to ni čutil kompetentnoga, ali njiju delovanje, v kolikor je nasprotovalo narodnosti —-svojstvu nju vernih ovčic — kritikovali so ne le „liberalni* slovanski časopisi, ampak obsodila je je verno ljudstvo samo. In res so se Spletski verniki obrnili direktno do sv. Očeta, naj jim on potrdi in obvaruje slovanščino v cerkvi in istrski kmet izrazuje še dandanes svojo nezadovoljnost napram višjemu pastirju, ki za-metuje njega narodno prepričanje. „Vox populi, vox dei" — v tem slučaju ima ta pregovor svojo veljavo, Kajti prostaki in naobraženci strinjajo se v obsojanju dejanj, koja so jim po pravici zde krivična. Naj li toraj slepo poslušamo svoje ikofe? Vgverskih stvareh bodimo jim pokorni, slušajmo njih glas in spoštujmo jih kot namestnike božje. Kadar pa prekoračijo dopuščene meje ter nam v imenu in pod krinko vere propovedujejo in priporočajo dejanja, ki se protivijo naši zavesti ter je očividno, da nam lehko škodijo v drugem, veri vsporednem svojstvu našem — tedaj dolžnost naša je, da se oglasimo ter svarimo svoje sorojake pred to nevarnostjo, dobro vedoči, da „peccare homa-num est* tudi za dostojanstvenike, v škr-lat zavite. „Vera je v škofih in papeži* — kliče goriški doktor. I mi pripoznavamo to pravilo, a tolmačimo jo tako, da kar nam Škofje in papež glede vere vele, to je pravo, to nam je verovati. Če je pa vera res samo v Škofih in papeži, čemu so pač toliko repenči goriški doktor, ako njemu, ki ni škof — sem ter tja — kak posvet-než kako trpko pove, češ: udarec zadel je vse škofe in sv. Očeta samega — v tem ko meri le na njegovo preČestito osebo P Čemu trka ob prsi rekoč, „nasprotniki nas blate itd. itd.*, kakor bi slovenski „liberalci" res napadali sveto katoliško vero samo, ako se drznejo izreči svoje menenje o ekspotoracijah dra. Mahniča. Je-li morda Mahnič res najboljši katolik na Slovenskem, da je že vsaka beseda, njemu namenjena, zajedno naperjena proti sv. veri P Ali ne Mahnič sam, ampak vsa njegova somišljeniška družba jame javkati, nko se pojedinca izmed nje potiplje: „Vero jo nspal, ta brezverec!" Je-li res vsak pojeditiec, ki je prisegel na Mahničevo evangelje, posebno bitje, ki pooseblja v sebi vso katoliško Oerkev P Saj vendar trdite, da je vera v škofih in papežu, a vendar se štulite, kakor da bi bili samo vi nje zastopniki ! Ali verniki imamo tudi svojo vest, ki nam veli, kaj je prav Jin naopak. No da bi se spuščali v globoka verska razinotra-vanja verujemo, kar so verovali naši predniki in to vero gojili bodemo v srcu do smrti ter jo zapustili svojim potomcem, ne da bi se pri tem hinavsko trkali ob prsi liki svetopisemski Farizeji : „Mi smo najboljši katoliki !• Da je vera, o kateri govorimo k a t o I i š k a, to vsakdo ve, kajti Slovenec je zajedno tudi zvest katoličan in kdor nasprotno trdi, temu ni mnogo do resnice. Politični pregled. Notranja dežele. Dne 8. oktobra zapričel je državni zbor svoje delovanje. Zbornica je vspre-jela predlog poslanca Jacquesa in tovarišev, koji določa dolžnost države, dovoliti primerno odškodnino nedolžao obsojenim. M 1 a d o č o h i T i 1 4 e r in tovariši interpelujejo radi dogodkov v Liberci povodom vsprejema cesarja, kjer so oblasti zapostavljale češko prebivalstvo. Poslanec Kathreim je poročal o resoluciji Burgstallerja, s kojo Be vlada poživlja, povodom odprave proste luke t Trstu povišati aktivitetno doklado državnih uradnikov in slug in priporoča vladi v imenu proračunskega odseka, da resne premišlja ob tem upraŠanji. Predlog ta podpirala sta toplimi besedami poslanca Burgstaller in Nabergoj in gaje zbornica vsprojela. Poslanci Paoak in tovariši predlagajo 3 načrte sa promeno tiskovna postave in sicer naj so: 1. odpravi časnikarski.kolek in kavcija, privoli svoboda kolportaže in privola olehčanja glede takozvanih dolžnostnih eksemplarov, 2. predpisi glede „popravkov" naj se tako premene, da odgovorni urednik sme odkloniti prijavo popravka, ako so dejstva, katera se hočejo popravljati, resnična in se odgovornemu pri ce» dičču posreči dokaz resnice, 3. da so odpravi objektivno postopanje. Druga seja je danes in utegne finančni minister Steinbach predložiti proračun za leto 1892. Poljski poslanec dr. K o z 1 o v s k i izjavil jo na nekem volilnem shodu, da ne bi bilo umestno odvišno utrditi pozicijo levice, kajti to bi utegnilo škoditi grofa Taaffe-u in avtonomistišiiim članom kabineta. Poljaki morajo vzdržati grofa Taaffe-a na krmilu in na to delati, da povišajo svoj vpliv na vlado. Levica mora pokazati svojo zmernost ob šilezijskem uprašanji. Le kroni na ljubi so se Poljaki nekoliko približali levici, a to približanje ne ame poBtati intimno in jih nikakor ne sme vezati. Govornik odklanja predbacivanje, da bi bil reakcionaren, kajti mej katolioiimom in zdravim napredkom ne obstoji nikako nasprotsvo. Razpis darila 10.000 gld. onemu, koji bi ovadil prouzročitelje atentate pri Liberci prilepili se po vogalih dunajskih v nemškem in Češkem jeziku. V p o s 1 a n i š k i zbornici oger-ski predložil jo finančni minister državni proračun za 1. 1892 in ekspozč. Skupni stroški 395,340.941 gld., skupni dohodki 395,353.936 gld., preostanka torej 12.995. Redni izdatki 368,100.562 goldinarjev, za 25,564.592 gld. več nego letos, prouzročenih po odkupu ogerskih prog avatro-ogerske državne železnico in povišanja skupnih izdatkov in budgeta deželne obrambe. Skupni donesek povišan za 1,082.740 gld. Dohodki 389,528.981 gld., za 26,038.643 gld. več nego letos, največ iz dohodkov državnih železnic. Višji dohodki finančnega portfeuilla nastavljeni z 4,074020 gld., pri vinskem davku odpade 400.000 gl., pri konsumnem davku na pivo odpado 50.000 gld., nasproti pa so izdatni prirastki pri apiritu, mesovji, sladkorji, tabaku. Preostanek pri ordinarji znaša 25,428.479 gld. Izredne potrebščine z ušte-timi izrednimi skupnimi izdatki so gld. 27,240.379, pokritje 5,824.955 gold., primanjkljaj 21,415.421 gold., tako da se skupni preostanek skrči na 12.995 gld. Ogerska prispevna vsota za skupne stroške določena na 6,664.123 gld. Vnanje države. Umrl je vodja irske stranke P a r n e 11 na srčni kapi. Municipalni svet Dublinski izrar.il je v posebni resoluciji sožalje svoje na smrti Parnellovi. V obče se misli, da se sedaj združijo razne frakcije irske stranke, kar bi bilo tudi želeti, da se ubogi ndrod irski prej ko prej reši iz spon, v koje so ga ukovali angleški brez-srčneži. f/Dne 8. t. m. slavil je knez Črno-g 6 r ■ k i svoj 50. rojstni dan. Pri nekem banketu, prirejenem v mestu Marzeljskem rekel je frafteeski minister F r e y c i n e t, da je republika, oprta na armado in previdnost diplomacije, zopet postala faktor evropskega ravnovesja. Na sunaj mora si utrditi priborjeno mesto, na znotraj pa pričeti reševati socijalne probleme. Da se poboljša stanje revnih, to je jedna glavnih nalog republike in na tej nalogi deluje že republika. Iz Bruselja javljajo, da je car ruski telegrafiški čestital cesarju Franu Josipu povodom železniškega atentata v Liberci. Poslanik knez Lobanov donese cesarju avstrijskemu posebno ročno pismo dara. Ostavka bjo I g a r a k e'g a j u a t i č -nega ministra Tončeva je jako značilna za sedanje ođnošaje v Bolgarski, ako pomislimo, da je odstopil v trenutku, ko se na ukaz nasilnika Stambulova za-prične proces proti „morilcem" ministra Bel-čeva. Stambulov dal je zapreti raslične osobe — seveda člane opozioije — zahtevajoč od pravosodne uprave, da jim po eili dokaže sokrivdo na umoru. Iz kratka: Stambulov hoče se na grozovit način maščevati nad političnimi svojimi nasprotniki. Tončev pa je menda vender prepošten, da bi oskrunil roko svoje se nedolžno krvjo — in sato se je umaknil. Jako interesantan pogovor imela sta nemški cesar in fcngležka kralji o* povodom poseta cesarjevega na angležkem dvoru. Cessr je rekel: „Polo-že uje ne more tako ostati, ker je neznosno .... Francija je osamljena. Absolutno potrebno je, da Nemčija pri prvi priliki napove vojno. Najdalje bi se moglo s tem odlagati do poletja 1892. — Na to je odgovorila kraljica Viktorija: „Nadjam se zatrdno, da se ohrani mir, dokler jaz živim. Odgovornost je velikanska, koja sloni na nemškem cesarju. Po mojem me-nenju bilo bi za vsacega kneza ali državnika zločinstvo, ako bi hotel dogodke šiloma pospešiti". — O tem senzačnim dvogovoru poroča list „New-York-Heraldtt. Različne vesti. Umrl je odvetnik postonjski, dr. Ivan P i t a m i o. Pokojni je bil v 43. letu dobe svoje. Družba sv. Cirila in Metoda. V ljubljanskih listih čitamo, da so rodoljubne dame ravnokar osnovale dve novi ženski podružnici in sicer v šontpeter-s k e m predmestji mesta ljubljanskega in v Kamniku. Radujemo se, kjer koli zapazimo bodisi najmanjši napredek tega, za narod slovenski prekoristnega društva, a osobito radost vzbuja v nas, ako vidimo, da nastopa ž e n s t v o kot pospešitelj narodne vzgoje naše mladine. Ženski sicer ne pristuje, da bi se javno kazala na pozorišču političnih borb, a vzlic temu je uprav ona lahko — ako hoče — prevažen činitelj glede na osiguranje narodne naše bodočnosti. Ako je res, da je družina temelj vsemu življenju naroda in ako je res, da žena Be svojim nežnim vplivom daje življenju v družini direktivo, potem je tudi reB, da je le od nje odvisuo, nam-li vzrastejo iz mladine trdni značaji ali naopak. Zato se toli ra-dostiuio na vsakem pojavu narodne zavesti mej našim ženstvom, kajti vsako rodoljubno žensko srce, pojavivše se v našem narodnem življenji, nam je porok, da se bode Širilo število slovenskih patrijotov. Novi ženski podružnici pozdravljamo torej kot novi pospešiteljici namenov družbe sv. Cirila in Metoda, zajedno pa tudi kot pojav rodoljubja mej našim ženstvom. Kje je doslednost ? Municipalna delegacija storila je v svoji seji dne 2. oktobra nastopni sklep : „Ker je delegacija doznala, da je kooperator v Škednji dne 27. t. m. imel prepoved, v koji je stariše poživljal, da nikar ne pošiljajo otrok ovojih v italijansko šolo, in da se je pri tem posluževal izrazov, ž a 1 e č i h italijansko narodnost in Šolo, prepušča se magistratu, da o tej zadevi takoj <*(H*»!e tttt-mestništvu podrobno poročilo. Eksekutivi se nalaga, dogodek ta prijaviti kazenskemu sodišču in se zajedno izraia pričakovanje, da magistrat takoj potrebno ukrene v ta namen, da rečeni kooperator za sedaj ne bode predaval krščanskega nauka v šoli dkedenjski*. Temu sklepu naše mestne delegacije sledil je seveda velik hrup po vseh italijanskih listih. — Kaj pa je takč groznega rekel in s kakimi izrazi je žalil nirodnost italijansko veleč. g. R. Logar, kooperator Škedenjski P Da ne bi se nam moglo reči, da hočemo olepšavati in da poročamo jednostranski, prijavljamo tu dotični odstavek prepovedi veleč. g. Logarja, kakor ga je prijavil — gotovo se italijanskega stališča nesumns priča — tukajšnji „II Piccolo*: „Uvažujoč veliko važnost otvorenja šol, ne obračam se danes do učencev — kajti ti bi me itak ne umeli — ampak obračam se do vas, predragi stariši. Le pouk in vzgoja v materinem jeziku moreta biti vspešna. Ako hočete torej imeti kako korist od šole, pošiljati morate svoje sinove k pouku in ▼ vzgojo v materinem jeziku, kajti le ta je prava podlaga, na katero ae mora opirati ves pouk in vzgoja. Drugače postanete smešni pred drugimi narodi in vaši sinovi si v drugem jezilfu ne priuče druzega, nego — kar že itak sami po sebi znajo —, preklinjati; ako vpišete svoje otroke v šolo, kjer se poučuje v drugem jeziku, utegne priti dan, da vas bodo preklinjali v istem jeziku in vi boste pretakali slovenske solze". — Kje je tu razžaljenje italijanske narodnosti ? Kje je tisti razžaljivi izraz, radi katerega naj bi veleč. g. Logarja izročili sedišču P G. Logar rekel je v svoji prepovedi za las isto, kar je „II Piccolo" sam pred kakimi 14 dnevi naglašal z veliko emfazo. Da, dragi „Piocolo", to so uprav ista načela, katera si nedavno ti zagovarjal! Tudi ti si rekel, da pouk in vzgoja se morata vršiti v narodnem jeziku, tudi ti si poživljal italijanske stariše, da naj nikar ne pošiljajo svojih otrok v druge, neitalijanske šole. Ako je vam materini jezik svet, je tudi nam svet. Sami ste kar v ognji, kadar povdarjate svoje načela na dobro italijanski narodnosti, nas pa bi hoteli pošiljati pred kazen, s k e g a sodnika, ako storimo isto, z jedinim razločkom, da želimo to dobro tudi slovenski narodnosti. Kje je doslednost, kje pravicoljubje F Načela ostanejo načela, bodisi, da so tej ali oni nd-rodnosti v korist ali škodo. Nasprotni gospodi pa b6di povedano, da se veleč. g. Logar eventuelne kazenske preiskave čisto nič ne boji. 0 „Adria" ! Prejeli smo nastopni italijanski dopis, kojega podajemo v doslovnom prevodu: Jako hvaležen bi Vam bil, ako bi hoteli priobčiti nastopnih par vrstic. — Pred nekoliko dnevi dopo-slal sem uredništvu lista „Adria" nek dopis, govoreč o preselitvi Hlovenske prepovedi iz cerkve sv. Justa k sv. Antonu staremu s prošnjo, da ga doslovno prijavi. Ali čudoui se se začudil videč, da se je imenovanemu listu zdelo umestno niti besedico č r h n i t i o tem. Menim, da oficijozni list ne bi bil smel kar tako odkloniti prošnje moje. V tem svojem pismu sem rekel, da ie škofijski ordinariji* alabo, 4a: j a k o slabo pogodil, ko je odpravil slovensko prepoved iz cerkve sv. Justa in jo prenesel k sv. Antonu staremu, ako pomislimo, da se je v prvo imenovani cerkvi veliko let prepovedovalo v slovenskem jeziku in to še za časa ueposabnega monsignora Jerneja Legata. Ordinarijat moral bi se bil držati trdno in ne se vdati želji mestnega sveta, osobito zato ne, ker dotičen sklep ni bil soglasen. — Nikakor mi ni namen, po robu postavljati se škofijskemu ordinarijatu ter dajati nasvete prevzviše-nemu škofu tržaškemu, vsaj je mož izobražen in inteligenten in moram misliti, da, kadar-koli tako ali tako ukrene, ni bilo mdči drugače ukreniti. Toda menenje moje je, da bi se bil moral ob uprašanji slovenskih prepovedi držati trdno, ne oziraje se na proteste mestnega sveta, zlasti, ako se ti protesti niso zaključili soglasno. E. 8. „Politik" o petardi v škofijski palači. Poznani dopisnik, ki dopisuje pod šifro „H* pražki „Politiki", israža se o tem dogodku sledeče: „Atentat v škofijski palači k sreči ni provzroČil nikakih posledic, ali značilen je za naše razmere. Tu po-kladajo bombe zgolj iz tega vzroka, ker je škof dozvoli), da se jednemu velikemu delu prebivalstva mesta tršaškege — večini skupnega prebivalstva Primorske — oznanjuje beseda božja v materinem jeziku f Najprvo so prisilili škofa, da je odpravil slovenski jezik is katedralke in sedaj demonstrujejo, da v obče dozvoljuje slovenske prepovedi. Trst naj bi se pred svetom kazal kot povsem italijansko mesto. Vsaj je „Indipendente* pred kratkim označil rasobešanje slovenskih tabel nad pro-dajalnioami kot „neznosno provokacijo in razžaljenje prebivalstva". Človeku se domneva, da sanja, ako čita o takih izbruhih narodne blaznosti". Dopisnik premotriva potem vprašanje, kdo da je kriv na teh odnošajih ter je konečno došel do kon-kluzije, kateri ae moremo brezpogojno pritrditi. Zato mu odgovorimo prihodnjič nekoliko obširneje. Iz državnega zbora. Po predlogu načelnika Javofskega sklenil je poljski klnb pooblastiti člane proračunskega odseka, da se potezajo za skrajšane proračunske obravnave. Nemška levica sklenila je isto. Tržaški mestni svet imel je dne 8. t. m. ob 7. :Ufi CVeČer svojo sejo. Po pre-čitanju zapisnika zadnje seje pročitala sta se dopisa tržaškega namestniŠtva, s kojima se prijavlja cesarjeva zahvala na čestitkah mestnega sveta povodom imendana Njeg. Veličanstva in 'isife prijavlja cesarska sankcija sklepu *a pobiranje 16 odstotne občinske doklade na stanarino za leto 1892. — Svetnik Combi Želi pojasnila glede poslovanja skladišč, osobito od odprave proste luke sem. Želel bi, boječ se konkurence iz Benetk in z Reke, državne subvencije, da bi se mogli znižati tarifi za skladišča. Predsednik ravnateljstvu skladišč, svetnik Ventura, zagovarja potem direkcijo in trdi, da se je postavila celo na optimistično stališče, ko je odmerjala tarife. Tarife ni mdči skrčiti, dokler ne bode direkcija v stanu postopati brez ozira na bremena, naložena skladiščam. Glede pri-tožeb, koje prijavljajo razni listi, je govornik vsikdar pripravljen, odpraviti eventuelne nedostatnosti. — Potem so sklenili veliki trg razsvetliti z 8 električnimi svetilkami. Za to sme se potrošiti največ 8952 gld., delo pa se izroči mestni plinarni. Glavni zastop zavarovalnega društva „Slavija" prevzel je za Istro urednik „Naši Slogi", g. prof. Mate M a n d i ć. Mi smo že čeBtokrat priporočali to zavarovalno društvo in to z vso pravico, ker no le, da je naše, slovansko, nmpak je organizovano na jako dobri solidni podlagi, tako, da se mu netreba bati konkurence nijednega druzega podobnoga društva. Ravnateljstvo „Slavije" je v Pragi, glavni zastop pa v Ljubljani. Društvo to podpira po raznih krajih n«5a narodna podjetja, dobrodelne ustanove, podarja občinam ognjegasne naprave itd. itd. Zato priporočamo zavod ta vsemu občinstvu, osobito velečastiti duhovščini in pg. učiteljem pri-poročujoč jim, da se drže gesla: Svoji k svojimi Kdor bi toraj hotni zavarovati svoje premakljivo ali nepremakljivo imetje ali se zavarovati na življenje, obrne naj se polnim zaupanjem do zastopnikov „Slavije" v pojedinih mestih iHtnrskih ali pa do urednika „Naše Sloge" ! Iz Vtpavsks doline se nam piše: Po vipavski dolini hodijo akvizitčrji nekaterih zavarovalnic — mej tem osobito „Riunio-ne Adriatica" — okoli členov banke „Slavija* ter jim odvzemaj knjižice. — Da ne govorimo o geslu „Svoji k svojim" in o dolžnosti vsacega rodoljuba, podpirati domače, nam prijazne in zares naše zavode, opozarjamo slavno občinstvo, da s i utegne nakopati velike sitnosti in stroške, ako bode iz rok dajalo knjižice banke „Slavije", pri kateri je zavarovano. — Smatramo kot svojo dolžnost, ob pravem času Bvariti naše ljudstvo pred ptu-jimi agenti in povdarjamo, da je banka „Slavija" uzorno-soliden zavod, ki gotovo zasluži več zaupanja, nego ptuji zavodi! Zaključek razstava v Gorici. „Nova Soča" pritožuje se britko radi postopanja proti slovenskemu elementu povodom te razstave. Že slavnost otvorenja imela jo povsem laško lice, vsa naznanila odborova bila so italijanska, imena na grbih slovenskih trgov in vasi j bila so popačena, se slovenskimi obiskovalci razstave postopalo se je prezirljivo in so se dsjali na njihova uprašanje samo laški, ali nemški (lt!) odgovori itd. itd. Potem piše „N. Soča" : „ Jedno največjih razžaljenj nas je pa doletelo pri razdelitvi daril in odlikovanj slovenskim živinorejcem dne 17. septembra, ko se je oela delitev vpričo nadvojvode Karola Ludovika vršila 1« v italijanskem jeziku. Ako bi se bila delitev vršila v obeh deželnih jezikih, no, potem bi molčali, dasi so odlikovanci bili sami Slovenci a da se je vršila le v italijanskem jeziku, to je neodpustljiv pregrešek nad dvotretjinsko deželno večino. Ds je odbor, ki je imel to reč v rokah, pred očmi člena vladarske hiše tak6 rekoč utajil slovenski ži-velj v naši deželi, tega ni mogoče odpustiti I To krvavo razžaljenje si narod naš dobro zapomni za bodočnost! Naša deželna razstava ostala je dosledna v žaljenju deželne slovensko večine od prvega do zadnjega dne. V nedeljo ob 8. uri zvečer vršilo se je srečkanje, katero je kmetijske družbe tajnik V e 1 i o o g n a ta k 6 modro uredil, da so se številke klice zopet le v italijanskem jeziku. Slovencev je kar mrgolelo v razstavi, vsakdo je bil deležen srečkanja, a razstavin odbor ni hotel videti potrebe, da bi se številke klicale tudi v slovenskem jeziku. Tudi če bi v razstavi slučajno ne bilo nobenega Slovenca, moralo bi se bilo to zgoditi žo zaradi načela, kajti v deželni ustanovi tiče slovenščini vselej in povsod odlično mesto. — Navzočim Slovencem jo kar krv vrela po žilah radi takega uprav drzovitega, da ne rečemo škandaloznega postopanja gospodov, ki so srečkanje priredili in dovršili! Da se ni prigodil kak nevšečen prizor, zahvaliti se je le veliki potrpežljivosti našega ljudstva. Po dokončanem srečkanju je večina Slovencev takoj zapustila prostor, kjer se je pod krinko deželne razstave na najnesramnojše načine žalilo narodno čustvo dvotretjinske deželne večine. To so uzroki, zaradi katerih moramo Sloveuci »koro da na najsvečanejsi način protestovati, da se ta razstava imenuje deželna. Ne, odnošaji, ki so se kazali in razstavljali na prostoru tikoma vojaške založnice v Tržni ulici nasproti pokritemu trgu v Gorici, nimajo nikdar postati pravoveljavni odnošaji med obema narodnostima v deželi Ooriško-Gradiščanski. Mi Slovenci hočemo in bomo zahtevali t vso odločnostjo, da tako poviševanje italijanščine ter poniževanje slovenščine, kakeršno se je ondi razstavljalo vsemu svetu na ogled, nima obveljati pri nas na Goriškem, nima se prigoditi nikoli več v takih ustanovah, ki nosijo pridevek d e ž e 1 n a". Za podružnico sv. Cirila in Metoda pri SV. Ivanu daroval je gospod Tine na god s v. Mihela 1 gld. Živio Smojka ! Po veselici društva „Svobode* darovali so sledeči gospodje: Ivan Nabergoj poni. 2 gl.; Svetko Martelanc 1 gl.; Jože Turk 1 gl.; A. Opara 1 gl.; N. N. 70 kr. ; I. Vatovac 70 kr.; A Sanoin Tržno poročilo. Ceae ae racamo, kakor se prodaje na debelo blafo za gotov denar). c»n» od for. do fot. Kara Mocca.......100 K. 127,— 128.— Rio biser jako tina . „ 95.— —.— Java „ „ „ . „ 110.— —.- Santos tina..... „ 88 — 90.— „ srednja ... „ 82.- 83.- Guatemaia..... „ 95.— 98.— Portoricco..... „ 130.— 136.- 8an Jago de Guba . „ —.— — .- Cejlon plant. fina . . , 124.— 128.- Java Malang. zelena . „ 100.— 104.- Canpinas..... „ ——.— Rio oprana „ tina . srednj Osasis Ug&«~ v zabojih Maoltov ovst ... Svagelj 30 kr.; j ln«w Bengal..... 20 kr. - Odbor se prisrčno za- j Papar .* h valj uje g. darovateljem. j Bataria..... - . ... . . . .. . ,, , Piasnt Jamaika .... Dohodki davkov znašali so v dobi od Petrolej ruski v sodih . zabojih 100 K. 106 — 110.-88.- 90.- 88.— 89.-— ._ 380.- 890.-81— 32-48.— 38.— 42.-31.— «.25 7.50 49 -39.-43.- gld., torej za 4,319.419 gld. več, nego v istej dobi prošlega leta. Čisti dohodki na carini znašali so 29,038,578 gld., 34.339 gld. manj nego lani v isti dobi. Dohodki so se pomnožili pri direktnih davkih za 2,132.817, pri indirektnih za 2,187.593 gld., osobito so se povišali dohodki pri taksah na pivo, mineralno olje, sol in tabak, kakor tudi pri kolekih. Zmanjšali so se pri sladkorju in loteriji. * Iz Skopega na Krasu se nam piše: Veseli nas vse občinarje, da imamo cerkev našo v tako lepem redu, da je kar veselje gledati jo. V ta namen si vsi radi in veselo prizadevamo. V posebno radost nam je tudi, da imamo tako dobrega d u-ševnega pastirja, ki nam je nepremično zvest ter se neumorno trudi za duševni blagor naš in naše mladine. — V nedeljo ano ioieli shod sv. Mihaela in smo se jako razveselili čuvši nove cerkvene pevce, Čvrste mladeniče, in njih vo-ditelja-organista Frana Princesa. Živeli> le pogumno naprej ! O b č i n a r. Umrlo je v Trstu od nedelje dne 27. septembra do vštete sobote dne 3. oktobra 78 oseb in sicer 37 možkih in 41 žensk. Mej umrlimi bilo je glede starosti 20 do 1., 18 do 5., 11 do 20., 4 do 30., 3 do 40., 8 do 60., 13 do 80. leta in 1 nad 80 letom. Poprečno je umrlo od tisuč Ulj« bomažno amerik. . . * 33.- 35.- Lecce jedilno j.f.gar. . H 41.— 42 - dalmat. s certifikat. . n 43.- 44.- namizna M. S.A.j.f. gar. n 53.- 55.- A i* 'Vierge .... M 60.— 62.— * fino . , . . . n SO- — .— Boftlćl puljeski ..... n ll.— — dalmat. s cert. . . n 11.50 - Saokvs pulješke v Bodih . n 13.— - „ v vencih . n 14.- 15 — Limoni Meslna..... zaboj 8.— 9,— Pomeranče Puljeske . . . * —.— —.— Xindiji Bari I.a . . . . 100 K. 83.— 85.- (lulm. I.a, s cert. «1 88 — 89.- Plinolli......... Sit italij. noj ti noj i . . . n — —.— 22.- —.— „ srednji . . . n 21.- —.— Rangoon eztraj . . . 9» 16.50 -A'.— „ I.a > carinom fl 14.- 14.25 n.aJ . . . P 12.- 12.50 Sultaaias dobre vrati . . n 30.— 82.- Soho grozdje (opaša) . . . 1» 1».- Clbobe ......... 99 17.50 Slanikl Yarmouth .... sod 16.- 17.- Foleaivko s redne velikosti 100 K. 50.- —.— velike..... n 46.— —.— Sladkor centrifug, v vrečah * i'l '■> H 170' certifisk..... m 32.— 32.60 FaiolCoks....... fl 12.- 12.25 Mandoloni..... It 10.50 11.- svetlorudeči . , . . v lO.T^ 1025 temnorudeči .... ti —.— bohinjski...... n io!so 10.75 kanarček ...... m _,— —.—, beli, veliki .... n 8.50 8.75 zeleni, dolgi .... n —.— — n okrogli . . . H — .— —.— mešani, štajerski . . » - .— — .— Kulo . n K8.— —.- Služba krčmarja odda se pri »Rojanskem posojilnem in ljudi 2597. V istem tednu prošlega leta konsunmein društvu" v R o j a n u. — umrlo je 62 osob. Pismene ponudbe naj se pošljejo predstoj- Črnogorci v Pragi. Kakor poroča niitvu omenjenega društva do dne 17. t. m Pogoji se zvedo pri istem. Kavcija znaša 200 gld, .„ Predstojništvo. A. Bonne, točna in cene ugodne. 8-12 oficijozna ,Montags-Revue" iz Prage, ne bode Črnogorcev k razstavi v Prago. Na-1 brani denar za vsprejem Črnogorcev porabil se bode za ustanovo za črnogorske mladeniče. Kavina letina v Braziliji bila je letos jako izdatna. Pridelalo se je letos nad 8 milijonov vreč, dočim se je lani pridelalo le okolo 6 milijonov. Temu najboljši dokaz je, da je v Rio de Janeiro in Santos krojaška delavilioa, OOMO Št. 4. od 1. julija do 5. oktobra prišlo na prodaj bogato preskrbljena z najfinejim au-2,000.000 vreč proti 1,572.000 v isti dobi giežkim blagom, priporoča se slavnemu lanskega leta. Cene kavi so v Braziliji občin8tyu za 0bila naročila. Postrežba silno pale: mej tem, ko je angleški cent Santos dobre vrste pred dobrim mesecem stal 83 shillgs (91—94 gld. vsacih 100 kil.), ponujajo jo sedaj po 65 gld., torej okoli 30% cenejše. Nadejamo se, da ta vest koristi našim trgovcem po Notranjskem. „Učiteljski Tovariš" prinaša sledečo vsebino: Deželna učiteljska konferencija. — J. Marn : Knjiga Slovenska. — Književnost. — Naši dopisi: Iz državnega zbora. — Od Kolpe. — Iz kočevskega okraja. — Iz novomeškega okraja. — Iz Skocijana. — Iz krškega okraja. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. Poziv. Pevci „Slovanskega pevskega društva" so uljudno naprošeni, da se udeleže pogovora jutri dne 11. oktobra ob 5. uri po-poludne v krčmi „Alla Bella Veduta" v ulici Via del Romagna. V imenu nekaterih pevcev : Kolb Josip. Švara Anton. Kar se dobiva strojev za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde ss v zalogi tvrdke Živic in družb, v Trstu -43 ulica Zonta 5 vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in drugo tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvidka vsem rojakom za obilne naročbe. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon št. 384. 1—8 Velika poraba ki je dandanes t navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranorega izvlečka iz Norvedškega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo i/, inozemstva Te uladčice imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), lažjt ne, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da »e ogne ponarejanju na enej plati rdobljeno ime izdelovatelja prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v jkatljicah po 40 kr., prodajejo oe tudi v VReh večjih lekarnah v družili deželah. Ulica Barriera br. 4 Trst prodavaju se za najniže c i e n e vienci za pogrebe, odjela za andjeliće, 14—25 mrtvački liesovi, voščane sveče, umjetno cvieče, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd. Pokorni Montanelli. JAKOB KLEMENC trgovec Via S. Antonio. 3-10 Odprava proste luke zlajšala je mnojgo trgovinske zveze mej Trstom in notranjim deželam. Naravni nasledek temu je, da dežele začenjajo nakupovati v Trstu, Iger se nahaja velik izbor predmetov m&d. manifak-ture, perila itd. Odzivljajoč se tej potrebi, vsojara se naznanjati slavnemu občinstvu, daje moja trgovina v Trstn, Via St. Antonio št. 1. popolnoma preskrbljena z vsakovrstnim volnenim suknom za gospe, črnim, kašmitjem, volnicam iz čiste volne, preprostim podstavom, belim in barvanim mnogoterih vrst, perilom vsake baže volničastimi ogrinjačami, velikimi in malimi, lanenimi, vezanimi robci, nadglavnimi rezanimi robci,, spodnjimi oblačili iz bombaža in iz volne, srajcami J&gcr. tricoti za gospe in za gospode, svilnatimi robci in vezanimi z »vilo ter z velikansko zalogo predmetov za izdelovanje ženskih oblačil. Razven tega blago za zastave in vsakovrstne trakove, med katerimi tudi naše narodne trobojnice v vseh velikostih. Naročila omenjenih predmetov izvršujem z vso natančnotjp in vestnostjo. Na zahteva-nje pošiljam prosto vseh stroškov popolen uzorec z dotičnimi cenami. KWIZDE izklj. priv. restitucionalni fluid (voda za pranje konj). Se uporablja že 30 let z najboljšim vspehom po hlevih raznih dvorov, večjih hlevih civilnih oseb in vojaštva v okrepčanje pred hudimi napori in zopetno okrnpčanje po naporih; ako se noga zvene ali izpahne, ako postanejo mišice trde itd. vsposoblja konja za posebna dela pri vežbanjn konj (Traiiiing.) 1 steklenica gld. 1.40. Pravo se dobiva le pod zgornjo varstveno marko po vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogorske. Razpošilja vsaki dan glavna zaloga Franz Joh. Kwizda, c. ar avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj, Kreisapotheker, Korneuburg bei Wien Tinktura za želodec, katero iz kineške rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja G. PICCOLI, lekar „pri angelju" v Ljubljani, je mehko ,toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojČkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 stekl. velja gl. 1-86, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo so v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 26 — 14 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v Nev Jork & Ptuladelfijo konoesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 43—42 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Wuyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. Vinski ekstrakt. j . i . 11 Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano specijalitetu. Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) D gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za ojs* Čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni. Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vštevši pouk o uporabljanju. Rasuu teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likfirov itd najbolje in nenadkri^jive kakovosti Recepti prilagajo se gratis. Cenik franko. Kari Filip Pollak, Essenzen-Specialitžlten-Fabrik 20-9 In PRAG. 19-20 Iščejo se Solidni zastopniki. ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875. Henrik Freisinger TRST, via Mercato vecchio št. 4. Lloy