lucoslovanske kmeiske zvem. cona dh Din /.» eelo leto. - u inozemstvo 6« Din. - l'osa t uliaja vsako sredo ul> o tjulrui. - Spisi in doimi naj se |io41IJaj« li minljivo ..Domoljuba", niezna Številka t Din. - V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali n|e prostor 10 1)1». reklamacije In Inaerati pa UpravnlMvu ..Domoljuba" v Ljubljani. Kopitarjeva nllea Stev. 8. naročnina Dr. Korošec - predsednik vlade. Med tem, ko so naši domači nasprotniki od vseh strani blatili načelnika stranke slovenskega ljudstvu, se je v Belgradu odigraval zgodovinski dogodek: kralj je poveril dr. Korošcu nalogo, da sestavi delovno vlado in napravi s tem konec dolgotrajni krizi. Dr. Korošec je prevzel nase io nalogo, sestavil vlado iz oseb takozvane četverne koalicije in ta vlada je bila v petek tudi že zaprisežena. Mi ta dogodek z zadoščenjem pozdravljamo. Prvikrat sloji na čelu vlade Slovenec. Odpadel je očitek, da ne more priti na najvišje mesto v državni upravi, odkoder se daje pravec vsej državni politiki, drugi nego Srbijanec. Ni slučajno, da je to mesto zasedel ravno dr. Korošec. Že skoraj celo človeško dobo stoji v prvih vrstah javnega življenja, že skoraj dve desetletji ------- vodi politiko slovenskega naroda. Oboževan in slavljen, a tudi od nasprotnikov mnogo obrekovan in blaten, je ta visoko naobraženi in politično izredno izkušeni in preizkušeni mož imel vedno pred očmi koristi in vsestranski napredek slovenskega naroda in jugoslovanske države. Vedn-. je imel pred očmi gospodarsko in politično močno jugoslovansko državo, v kateri bi se slovenski narod mogel svobodno in vsestransko razvijati. — Dasi je imel dr. Korošec za seboj razmeroma majhno število poslancev — saj imamo Slovenci vseh poslancev samo 26 — si je vendar znal s svojimi zmožnostmi pridobiti toliko veljavo, da je ves čas našega skupnega življenja stal med prvimi političnimi osebami, čigar glas se je vedno slišal in čigar veljavo niso mogla zatemniti in zmanjšati ne peklensko zlobna natolcevanja in ne intrige nasprotnikov doma in v Belgradu. V blatenju in sramotenju stranke in njenega načelnika dr. Korošca, so nasprotniki, pa se naj že zovejo žerjavovci ali samostojneži ali še kako drugače, resnično veliki in neprekosljivi; resnično velik in neprekosljiv je pa bil dr. Korošec ves čas svojega delovanja v skrbi za slovenski narod in za interese naše države. Ali je potemtakem čudno, ako so se v težkih časih našega sedanjega notranjepolitičnega življenja oči vseh poštenih in dobrohotečih obračale v tega moža in je bil končno poklican v trdni veri, da pripelje naše državno življenje v mirnejše vode. Po težkih dogodkih, ki smo jih pravkar preživljali v našem političnem življenju, so prav vsi odločujoči krogi pokazali in dokazali trdno dobro voljo, da se pomire razburkani duhovi in da dobi vsak one pravice, ki mu gredo. Brez bojev in težkih notranjih pretresljajev bi lahko prišlo do notranjega sporazuma in znosijivega sožitja v državnem življenju. Vodji Hrvatov je bilo ponudeno, da sestavi vlado in da pravec državni politiki. Oni, ki je leta 1918. odločal o Hrvatih in njihovih pravicah, ki je glavni tvorec sedanje centralistične ustave, g. Pribičevič, je zopet dobil v imenu Hrvatov vajeti v roke in v imenu Hrvatov odbil ponujeno bratsko roko. Pa do pomirjenja in na medsebojnih pravicah osnovanega sožitja v državi mora priti in bo prišlo. Vsi odločujoči činitelji so dali dr. Korošcu za- upanje, da vrši on v teh časih to veliko pomirje. valno in posredovalno nalogo. Kakor je ^ dr. Korošec vedno na svojem mestu in se je pokazal za celega moža, kamor ga je zgodovina postavila, tako smo tudi danes prepričani, da bo dr. Korošec na tem odličnem mestu dobro služil državi jri našemu ljudstvu. Nova vlada. Ko je general Hadžič vrnil kralju mandat za sestavo nevtralne vla^e, Je bila dr. Korošcu poverjena nad vse častna, a tudi težka naloga, da izbere delavno vlado, ki paj s sodelovanjem narodne skupščine reši neodložljive zadeve državnega gospodarstva. Vzlic peklenskim intrigam od strani radičevcev in posebno žerjavovcev, je dr. Koroščeva naloga uspela. Nova vlada je sestavljena takole: Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve: dr. Anton Korošec (SLS). Minister za zunanje zadeve: dr. Voja Marinkovič (demokrat). Minister za vojno ki mornarico: general Stevo Hadži<. Minister za finance: dr. Nikola Subo-tič (radikal). Minister za prosveto: Milan Grel (demokrat). Minister za promet: ing. Andra Stanič (radikal). Minister za trgovino in industrijo: dr. Mehmed Spaho (musliman). Minister za socialno politiko: Stjepan Baric (Hrvatska ljudska stranka). Minister za pravosodje: Milorad Vuji-čic (radikal). Minister za javna dela: dr. Grga An-gjelinovič (demokrat). Minister za agrarno reformo: inž. Da-ka Popovič (radikal). Minister za kmetijstvo in vode: dr. Vlada Andrič (radikal). Minister za verstvo: Radiša Cvetkovič (radikal). Minister za gozdarstvo in rudarstvo: Pera Markovih (demokrat). Minister za pošto in telefon: Bogoljub Kujandžič (radikal). Minister za zdravstvo: dr. Čeda Mihaj-lovič (radikal). Zanimivo je, da imajo v dr. Koroščevi vladi takozvani prečani večino in da je v vladi zastopan tudi hrvatski narod po dveh svojih rojakih. — Ministri so prevzeli svoje posle. 1. avgusta se sestane narodna skupščina, da nadaljuje redno zasedanje. Skupščina hoče sprejeti nettunske konvencije, posojilo in stabilizacijo dinarja, torej same važne in neodložljive stvari. Tudi bo vlada delala na to, da se bodo vse politične in 'druge akcije vršile na zakonitem terenu in ne bo dopustila nobene plemenske, niti verske borbe. Vlada bo vse ukrenila, da nastane pomirjenje ne samo na shodih in v javnosti, temveč tudi v tiska. Delajmo za našo stvar! Zadoščenfe. Za grde napade v liberalnem časopisju jo dobil naš votli tel j dr. Korošec sijajno zadoščenje ne le od sloven 3kega ljudstva, ki je zadnje tedne nastopilo in še nastopa z vso odločnostjo proti žerjavovski in pucljevski grdobiji, temveč tudi od samega vladarja, ki je dr. Korošcu zaupal najvišje vodilno mesto naše države. Za dr. Korošcem je danes ogromna večina slovenskega naroda, za njim stojita po svojih izvoljenih zastopnikih več kot dve tretjini državljanov in njemu zaupa tudi naš modri in dobri kralj. Kako krivično je torej, ako očitajo liberalni listi, da vladajo sedaj našo državo liegemonisti, torej ljudje, ki se vzdržujejo s silo in nimajo naroda za seboj. Zato pa so žerjavovske in radičevske grožnje, ki jih v onemogli jezi mečejo na vse strani, •— prazna pena. Volji, ali če hočete hegemoniji ogromne večine državljanov Jugoslavije se bo morala ukloniti z lepa ali z grda tudi nepomirljiva manjšina. Čimprej, tem bolje za njo. Politični zapiski. p Neodpustljiva pozabljivost. G. Pucelj vprašuje v »Kmetskem listu«: »Kdaj sem jaz, ali kateri mojih prijateljev govoril Kroti veri, zoper cerkev ali pa duhovnike? daj smo kaj takega pisali, ali pozivali druge?« — Naš odgovor: »Kmetski list« je že tolikrat napadel duhovščino ne samo zaradi »politike«, ampak tudi radi raznih verskih in cerkvenih zadev, da bi lahko o tem izdali precejšnjo knjižico. Te resnice ne more utajiti nihče, ki je čital »Kmetski list«. G. Pucelj tudi ne bo s svojo gostobe-sednostjo zabrisal, da ni bil pod njegovim ministrovanjem ukinjen verouk na kmetijski šoli. Ali ni bil to sunek proti veri in Cerkvi? G. Pucelj tudi ne bo nikomur dopovedal, da ni njegovo politično glasilo ozmerjalo mehikanske duhovnike-mučcni-ke z »žegnanimi pijavkami in kobilicami« in da se bo, ko zmaga radičevščina, nagnalo tudi pri nas klerikalizem (to je katoli-štvo, duhovščino) v farovže in kloštre itd. In končno g. Pucelj pri vsej svoji drznosti ne more zanikati, da se je radičevska gospoda zavzemala za kancelparagraf, ki ga cerkev ostro obsoja. — Evo Vam, g. Pucelj samo par drobtinic za slovenski narod tako pogubnega delovanja vaših strankarjev proti veri, Cerkvi in duhovščini p Grda laž. G. Pucelj trdi: Dr. Korošec ln z njim cela SLS hoče, da ostanejo še nadalje Srbijanci naši gospodarji, mi pa njihovi hlapci.« — Ta drzna laž jasno kaže, koliko se lahko g. Puclju verjame. Le po. mislimo! Proti volji žerjavovcev in radi. čevcev je dosegla letos SLS izenačenje dav-kov, ki stopi z novim letom po vsej državi v veljavo. Ali se to pravi delati za suženj, stvo? — In ali g. Pucelj res čisto nič ne ve za izredno zakonodajno moč, ki jo je pri-dobila SLS slovenskima oblastnima skup-ščinama? Ali je bilo to delo za čim večjo gospodar, samostojnost, suženjsko delo? — In če g. Pucel j pogleda, ne s svojo bujno domišljijo, ampak s svojo vestjo zadnjim dogodkom v obraz, ali ne bo opazil, da lio-če SLS na veliko jezo žerjavovcev in radi. čevcev, ne samo sogospodariti v državi, ampak je pripravljena tudi voditi to državo po svojem načelniku in ministrskem predsedniku dr. Korošcu. Kje je torej suženjstvo in kje hlapčevstvo? — G. Pucelj dobro ve, da njegove trditve ne drže, ampak on bo trobil lažnjivo muziko kar naprej. Naj trobi, verjame mu tako ne noben pameten človek več. p Resnica o angleškem posojilu. Tudi o tem piše »Kmetski list«, dasi so bile žerjavovske in radičevske trditve o poso^u že večkrat uradno ovržene- O angleškem posojilu je resnično le to, da bomo posojilo vsled radičevsko - žerjavovske obstrukcije prejeli šele jeseni in da je ta obstrukcija zakrivila odložitev mnogih, za kmetijsko gospodarstvo tako nujnih del za celo dolgo leto. To je resnica in sicer za radičevc? in žerjavovce bridka resnica, ki je slovenski narod ne bo nikdar pozabil. p »Radifi je od Boga poslan«, oznanja »Kmetski list«. Pravilno, namreč hrvatskemu narodu — zlasti sedaj v žerjavovskl dražbi za — strašno pokoro. Slovenskemu ženstvu I Žene, dekleta! Združene s celim slovenskim narodom zastavimo ves svoj vpliv, da se podlo sramotenje voditelja slovenskega naroda ministrsk. predsednika dr. Korošca po liberalnem časopisja obračuna na vseh tistih, ki podpirajo to časopisje. Me, ženo in dekleta, najbolj čutimo t svojim prirojenim čntom za poštenje, kni se pravi kratiti dobro ime. Znto pa se tudi t najglobljim prepričanjem postavimo t bran! Saj, ko hranimo čast svojih kafoii-škili voditeljev, branimo tudi svojo čast. Slovenske žene in dekleta, t zvostirn in vztrajnim delom burno premagale največjega sovražnika našega naroda, svobodomiselni tisk- Somišljenikom. Dan na dan dobivamo ogromno Število protestov proti krivični pisavi nasprotnega časopisja. Pošiljajo nam jih občinski odbori, politične in druge organiza-vije. To je dokaz, kako misli slovensko ljudstvo o žerjavovcih in radičevcih ter o njih ogabnem boju proti dr. Korošcu. Sedaj pa je treba dejanj in spet dejanj, da pomni lažinapredni tisk in njegovi podpi-ratelji, kdaj so sramotili naš narod in njegovega voditelja. d Za duhovne svetnike so bili imenovani: dr. P. Gvido Bant, župnik v Ljubljani, trnovski župnik Fran Sal. Finžgar v Ljubljani in Jakob Žust, župnik v Cerkljah ob Krki. Za častnega komornika z naslovom »monsignore« je imenovan ljutomerski župnik Andrej Lovrec. d V zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je še nekaj prostih mest. Zalo se podaljšuje rok za sprejemanje do tO. avgusta. d'»Slomškova družbadruštvo, ki sdružuje učiteljstvo krščanskega svetovnega naziranja, bo imelo dne 8. in 9. avgusta na željo mnogih članov in članic na Brezjah zopet zborovanje. Zborovanje je zamišljeno tako, da se bodo zborovalci na predvečer 8. avgusta po opravljenih verskih po-božnostih sestali k pozdravnemu večeru, drugi dan bodo prisostvovali sv. maši s cerkvenim govorom g. p. dr. Ranta, nato bo zborovanje s predavanjem g. učit. Pera Horna, potem skupno kosilo in popoldne izlet na gore in v kraje dr. Krekovega domovanja. Prijave sprejema upravitelj Iv. Štrukelj na Viču pri Ljubljani. — Gg. duhovniki vljudno vabljeni in tudi drugi prijatelji krščanskega učiteljstva dobro došlil d Lepo manifestacijo so priredili Mariborčani v čast svojemu rojaku ministrskemu predsedniku dr. Korošcu preteklo soboto zvečer. Stotine naroda je korakalo s slovensko trobojnico, z godbo in baklonosci na čelu po mariborskih ulicah in navdušeno vzklikalo voditelju slovenskega naroda. d Službe za cestarje. Ljubljanski ob-lcstni odbor razpisuje v območju cestnega okraja metliškega sedem mest oblastnih ce-starjev. Prošnje je vložiti najkasneje do 12. avgusta. — Isti oblastni odbor razpisuje tudi osem mest oblastni cestarjev v cestnem okraju krškem, 13 mest oblastnih cestarjev v cestnem okraju kočevskem. Prošnje je vložiti pri oblastnem odboru najkasneje do 20. avgusta t. 1. d šolske vesti. Vas Zaloše se prešola iz okoliša Dobrava pri Kropi v šolski okoliš Ovsiše, okraj Radovljica. Ekskurendna šola Javorniški Rovt, okraj Radovljica se spremeni v samostojno enorazredno osnovno šolo. d V uršulinskem samostanu v Škofji Loki je umrla v soboto 28. julija m. Benedikta Hočevar, učiteljica na zasebnem ženskem učiteljišču. Njenim številnim učenkam jo priporočamo v molitev in blag spomin. d Slovesna blagoslovitev praporov novomeškega in šmihelskega Orla bo prih, nedeljo, m. v Novem mestu. Polovična vožnja na vseh progah Dolenjske. Orli, Orlice, prijatelji mladine, na svidenje! Bog živi! d Šestmesečni gospodinjski tečaj se prične 15. okt. t. 1. na kmetijsko-gospodinj-ski šoli v Kranju. Sprejemajo se učenke, ki so izpolnile 16 leto in imajo veselje priučiti se gospodinjstva, odnosno kuhanja, šivanja, pranja, likanja, urejevanja in snažen ja hišnih prostorov, po možnosti pa tudi vrtnarstva — v kolikor to dopušča jesenski in pomladanski čas — in vsakodnevnega posnemanja mleka z »Alfa« posnemalnikom, izdelave presnega masla in domačega sira. Poučuje se tudi verouk, vzgojeslovje, hra-noslovje, računstvo, zdravoslovje, živinoreja, uporaba sadja, spisje in gospodinjsko knjigovodstvo. — Pouk se vrši v zavodu pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev. Učenke se sprejemajo le za celo dobo šestih mesecev. Za stanovanje, hrano, kurjavo in razsvetljavo je plačati mesečno 500 Din. — Nekolkovani prošnji za sprejem je priložiti krstni list, zdravniško izpričevalo, zadnje šolsko izpričevalo in obenem pismo staršev ali njih namestnikov, da bodo plačali vse stroške šolanja in poslati na vodstvo kmetijsko-gospodinjske šole v Kranju, ki daje na željo potrebna pojasnila. Vodstvo prosi, da se tista dekleta, ki so se prijavila ob priliki razstave, ponovno priglase s pismeno prošnjo. — Isto-tam se dijakinje sprejemajo na stanovanje, hrano in vso pripadajočo oskrbo. d Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojencev za šolsko leto 1928-29, ki se prične začetkom novembra t. 1. — Šola ima dva oddelka: celoletno šolo in zimsko šolo, a letos se sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. V zimski šoli se pa vrši II. tečaj za one učence, ki so lansko jesen vstopili v prvi tečaj zimske šole. Celoletna šola traja eno leto, od začetka novembra t. 1. do konca oktobra prih. leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Prirejena je za učence iz vseh krajev ljubljanske oblasti. — Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu) in so vedno pod strogim nadzorstvom ter uživajo vso oskrbo. Sprejemajo se sinovi kmetskih staršev, ki bodo po dovršenem šolanju ostali na kmetiji. Šele če takih ni, se sprejmejo tudi drugi prosilci. Na šoli je za pri-hodje šolsko leto na razpolago le se 5 brezplačnih in 15 plačujočih mest, ostala mesta so zasedli s 15. majem t. 1. učenci pripravljalnega tečaja, ki vstopijo po zaključku tega tečaja v redno šolo. — Tocnejsa pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo. d Specielna kmetijska šola v Št. Jurju ob j. ž. začne novi 12-mesečni tečaj letos v početku oktobra. Prošnje je vložiti do 1. septembra. Kdor se za stvar zanima, naj prosi takoj za podrobnev podatke ravnateljstvo zgoraj imenovane šole. d Občina Sv. Jurij ob Pesmci, ki je bila vedno v liberalnih rokah, je prešla pri ob- činskih volitvah preteklo nedeljo v roke Slov. ljudske stranke. d Pri občinskih volitvah na Trebelje-vem je dobila lista g. župana Galeta 14, nasprotniki 3 odbornike. d Slavnost odkritja spominske plošče pokojnemu starosti Barletu v Cerkljah pri Kranju je prestavljena na nedeljo 19. t. m. d Višarsldm romarjem sporočamo sledeče: Posebni vlak odhaja iz Ljubljane v soboto 4. avg. t. 1. ob pol osmih zjutraj. Vsak romar naj kupi na oni postaji kjer vstopi, karto do Planice — državna meja. Obenem naj prosi za mokri žig na vozno karto in na izkaznico, katero je prejel od Slov. kršč. ženske zveze. Ta vozna karta velja tudi za nazaj. V Žabnico pridemo do 1 pop. Zvečer je ob 8 pridiga, nato pete lita-nije in procesija z lučkami okrog hriba. Med procesijo se pojejo Marijine pesmi. Ob 4 zjutraj bo prva sv. maša, ob 6 pridiga in skupno sv. obhajilo. Sv. maše bodo vsake pol ure. Prosimo, da udeleženci opravijo spoved že doma. Romarje prosimo, da se obnašajo dostojno in da se pokore rediteljem v vsakem oziru. Nihče ne sme zaostati ne na Višarjah ne v Žabnici. Lire se bodo menjavale v vlaku. Odhod iz Žabnice v nedeljo opoldne, prihod v Ljubljano ob 6 zv. — Vozni red romarskega vlaka na sv. Višarje je sledeč: Ljubljana gl. ki. 7.30, Ljubljana gor. ki. 7.36, Št. Vid-Vižmarje 7.45, Medno 7.50, Medvode 7.57, Reteče 8.08, Škofja Loka 8.15, Zabnica 8.22, Kranj pr. 8.29, Kranj odh. 8.43, Št. Jošt 8.48, Podnart-Kropa 8.59, Otoče 9.05, Radovljica 9.18, Lesce 9.26, Žirovnica 9.37, Slov. Javornik 9.45, Jesenice prih. 950, odh. 10.20, Hru-šice 10.27, Dovje 10.39, Gozd Martuljak 10.56, Kranjska gora 11.34, Planica 11.43, Rateče 12.18, Trbiž 12.30. — Prosimo preč. gg. duhovnike, da bi bili tako ljubeznivi, da o tem obveste one župljane, kateri romajo na sv. Višarje. d Iz Vestfalskega in Porenja pride 300 otrok v Slovenijo, in sicer 7. avgusta. To so otroci slovenskih delavcev, kateri še ne poznajo svoje prave domovine. Slišali so o njenih lepotah, a videli jih niso. Nestrpno čakajo trenutka, da stopijo na slovensko zemljo. Posebni vlak jih pripelje na Jesenice 7. avg. pop. ob 15.43. Prepričani smo, da bodo Jeseničani, kakor lansko leto, tako tudi letos dostojno sprejeli izletnike. Zlasti jeseniška mladina se vljudno vabi k sprejemu. Z Jesenic se odpeljejo ob 7 do Otoč Prvo noč bodo preživeli pri Materi božji na Brezjah. Saj naši delavci tudi v tujini pogosto mislijo na Brezje. Odhod iz Brezij je 8. avg. t, j. v sredo ob pol 12. Tem potom prosimo vse one sorodnike, kateri pričakujejo otroke, da bi prišli po možnosti v Ljubljano, kjer bi se jim otroci izročili. d V promet so prišli novi bankovci po 10 Din. Bankovci so zelo lični in izdelani pretežno v rožnati barvi. Na eni strani imajo napis v cirilici, na drugi pa v latinici. Po obsegu so nekoliko manjši od starih desefc dinarskih bankovcev in spominjajo nekoliko na stodinarske bankovce novejše izdaje. d Ljubljanski oblastni odbor je doloftil znesek 126.000 Din za podporo babicam, ki vrše službo v posebno siromašnih krajih. d Premovanie živine v št. Jerneju na Dolenjskem. Živinorejska zadruga bo nflr 8l gradila dobre živinorejce z večjo ali manjšo podporo. Premovanje bo 25. avgustu. Razdeljenih bo kakih 7000 Din. Prispeval jo poleg občine in hranilnice tudi oblastni odbor. d Mariborski oblastni odbor je nakazal sledeče podpore: Dovoli se okrajnemu zastopu v Slovenski Bistrici 10.000 Din za most čez Ložnico v Bečkah. — Okr. zastopu slovenjebistriškenni za tlakovanje cesie Slov. Bistrica—Hošnica — Laporje — Pekel 15.000 Din. — Ljutomerskemu okrajnemu zastopu za cesto Boreči—-Veržej 15.000 Din. Okrajnemu zastopu v Konjicah za popravo ceste Konjice—Oplotnica 22.500 Din. — Za popravilo cest v občini Črna 30.000 Din. — Okrajnemu zastopu Marenberg za popravilo okrajne ceste Marenberg—Radi 15 tisoč Din. — Podružnici SPD v Mariboru 19.000 Din. — Podružnici SPD v Celju 14 tisoč Din. — Podružnici SPD v Rušah 9000 Din. — Podružnici SPD v Mežici 5000 Din. — Podružnici SPD v Konjicah 3000 Din. — Svetu slušateljev ljubljanske univerze 6000 Din za mednarodno lahkcatletsko športno prireditev. d Oddaja bikov-plemenjakov po znižani ceni. Oblastni odbor mariborske oblasti oddaja bike plemenjake po znižani ceni. Oddajali se bodo biki le one pasme, ki je za dotični kraj določena. Vpcštevajo se v prvi vrsti občinski uradi, kjer bikov primanjkuje; nadalje bikorejske zadruge in droge delujoče rejske organizacije. Tiskovine (zavezna pisma) za prošnje se dobijo pri vseh srezkih poglavarjih in okrajnih za-stopih mariborske oblasti. — Biki se oddajajo običajno v starosti od 1 do 1 in pol leta, a največ do dve leti stari. Podpora znaša eno tretjino rejske cene, ki je po kakovosti bika vedno nekoliko višja od tržne cene. d Za popravo mostu v Grižah je dovolil oblastni odbor 80.000 Din. d Zastopniki oblastnega odbora za zdravstvena okrožja. V zastop zdravstvenega okrožja Železniki se imenuje kot zastopnik obl. odbora Pavel Tavčar, posestnik istotam; v zastcp zdravstvenega okrožja Trebnje Josip Žafran, posestni in trgovec iz Ponikve; v zastop zdravstvenega okrožja Črnomelj pa Janko Papež, posestnik istotam. d Novi blejski most čez Savo je bil 25. julija blagoslovljen in odprt za javni promet. d Vroča poletja. Iz starih zapiskov izvemo, da je bilo 1. 1520 tako vroče in suho, da so se vsi vodnjaki posušili. Leta 1657. m padla vse poletje nobena kaplja dežja in je zmanjkalo vode v vseh rekah in potokih. Navadno so sledila mrzlim zimam vroča poletja, tako v letili 1659, 1709 in 1740. Leta 1442. je bilo tako suho poletje, da je živina na paši poginjala od žeje. Tisto leto je primanjkovalo tudi kruha, ker niso mogli mleti radi pomanjkanja vode. d Pozor pred ukradenim blagom. V noči od nedelje na ponedeljek je neznan vlomilec ukradel ' " pri Ljubljani nekaj kosov moške nove obleke, dva para moških čevljev iz boksa in otroške rjave sandale. Komur bi to prodajal, naj ga izroči orožnikom, oziroma policiji d Parni mlin je zgorel. Pretekli teden je v Osijeku izbruhnil velik požar v parnem mlinu Dragotina Engelhardla. Mlin je bil zgrajen šele lani. Ogenj je na nepojasnjen način nastal v prvem nadstropju mlina. V pol ure je bil mlin ves v plamenu in je grozila nevarnost, da se bo požar prenesel tudi na spodnje hiše. Gasilci sicer niso mogli rešiti mlina, pač pa so požar omejili, škoda, ki jo je požar povzročil, znaša okrog osem milijonov Din. dočim je bil mlin zavarovan le za 3.800.00 Din. Zgoreli so vsi novi stroji, ki niso bili niti zavarovani, niti plačani tovarnarju. d Strela je užgala kozolec Uršule Ma-sle v Čevicah pri Dolnjem Logatcu. Tudi vozovi in drugo gospodarsko orodje je zgorelo. d Moža in ženo je ubila strela v bližini Mostarja. Strela je udarila v hišo. d Za električno žico je prijel petošolec murskosoboške gimnazije J. Muršič. Se ni mogel osvoboditi in je izdihnil. d Zgorel je vinski hram Martina Pav-nika iz Zverinjaka (Zgornji Pohanci pri Sromljah). Škode je 30.000 Din, ki je le deloma krita z zavarovalnino. d Ko je gorelo žilno polje, se je vnelo okrog hiše zloženo požeto žito Milana Cve-jiča v Dujenovcih pri Sremski Mitrovici. Užgala se je tudi hiša, v kateri je bila Cve-iičeva mati. Reva je hctela gasiti, a je pri tem omedlela in zgorela. d Žitni požari v Bački. V bližini vasi Tovariševa je iskra iz lokomotive povzročila poljski požar, ki je uničil žita v vrednosti nad pol milijona Din. — V Starem Bečeju je vpepelil ogenj 400 žitnih kopic. d Tri vojaška skladišča streljiva so eksplodirala v Opatovu pri Kotorju. Človeških žrtev ni. d Tri trupla je vrgla Sava pri Zagrebu na suho. Prvi utopljenec je star kakih 25 let, drugi 15 let, v tretjem so spoznali pogrešanega Edvarda Huzeka. d Smrtna nesreča. V nedeljo 22. t. m. zvečert ko je divjala huda ura nad Dolino pri Tržiču, se je zgodila huda nesreča, koje žrtev je postal obče priljubljeni in pridni mizar Franc Benedičič iz Ceglence pri Naklem. Kakor vedno, tako se je tudi na usodni večer vračal od doma in šel na svoje delo v Putcrhof, kjer je bil zaposlen za mizarja in Žagarja. Na potu iz Trbiža naprej ga je ujela huda nevihta, ki je trajala domala do polnoči. V temni in viharni noči je najbrže s ceste malo zašel in padel v potok Bistrico, ki teče pri ovinku nad Lenardo-vim mostom ob cesti in pri padcu zadel z glavo v skalo tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Proti jutru je Bistrica malo narasla in zanesla truplo nekaj metrov oDomoljub« še vedno prinaša. Svoj čas bo izšla v posebni knjigi, tedaj Vam bo seveda na razpolago po primerni ceni. — Kmetijski družbi v Ljubljani: Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo smo prejeli 28. julija. Ker domoljub« izide 1. avgusta, torej isti dan, do kateregf. je treba prošnje vložiti, se za take brezpredmetne razglase lepo zahvaljujemo. — Iz Preddvora smo prejeli ganljivo po-smrtnico po rajnkem Mihi Rozmanu, p. d. Čelešnek, ki jo žal vsled pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti, ker bi sicer morali polovico Domoljuba žrtvovati za same take stvari, kar ogromni večini čitateljev gotovo ne bi bilo všeč. To velja odslej za vse dopisnike. — Slovensko katoliško društvo sv. Barbare Mengede-Nete: Prepozno za to številko! — A. Š., Podnart: Zmanjka često prostora, zato smo prisiljeni včasih krajšati povest. Pri najboljši volji ne gre drugače. Cenjenim, naročnikom. Nekaj naših (•Domoljubovih« naročnikov ima plačano naročnino samo za prvo polletje tekočega leta. Tem potom jih opominjamo, da se pravočasno poslužijo položnic, ki so jih prejeli pred nekaj tedni. Če ne bo plačila v prvih dneh avgusta, bomo morali vsem zamudnikom ustaviti nadaljnje pošiljanje lista. V lastno korist naj se torej požuri vsak, kogar se tiče! d Vi še niste vedeli! Ravno za volneno perilo je »Persil« posebno prikladen! Vse lepe moderne stvari v prijaznih barvah lahko brez nadaljnjega operete. Prepričajte si enkrat in napravite poizkus. Dober uspeh Vas bo iznenadil. Volnene in pestre predmete morate prati v mlačni vodi. S Persilom oprano volneno perilo ostane rahlo in mehko, ne izgubi oblike in dobi lep nov izgled. d Nov motor za tri dinarje lahko dobiš nepreklicno 12. avgusta na Breznici. Če namreč pošlješ 3 Din izobraževalnemu društvu na Breznici (p. Žirovnica), se bo za te igralo na eno tombolsko tablico in obveščen boš prihodnji dan po pošti, če si zadel motor za 5 in pol HP, 100 kg sladkorja, krasno kuhinjsko opravo, kozo, ovco itd. Če pošlješ denar za pet tablic (15 Din), dobiš eno po vrhu, za 10 tablic (30 Din) pa kar 8 po vrhu. Samo še 14 dni je časa za izredno ugodno priliko, d Pri tolšči, protinu in sladkosečnosti izboljša naravna »Franz-Josef« grenčica delovanje želodca in črevesa ter vztrajno pospešuje prebavo. Zdravniki za prebavo izjavljajo, da so s »Franz-Josef vodo do- pere sam ! segli sijajne uspehe. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Slabokrvnim se nudi sedaj naravna prilika za naglo ozdravljenje, ker so to najboljši meseci za okrepitev krvi z »Energinom«, železnatim kina-vinom. Za ozdravljenje in ojačenje krvi pri odraslih in otrocih zadoščajo 3 velike steklenice. Dobiva se v vseh lekarnah, Ena velika steklenica s točnim navodilom 40 Din, tri steklen. »Energina« železnatega kina-vina varuje perilo!" po pošti za 128 Din razpošilja Laboratorij »ALGA«, Sušak. d Ker so spoznali veliko ugodnosti, je že več sto lastnikov srečk vojne škode, rdečega križa in drugih vrednot izročilo v upravo svoje papirje Gospodarski pisarni dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6. Storite isto v svojo korist in da se obvarujete izgub, pišite takoj po brezplačno pojasnilo na to pisarno. Priložite znamko za odgovor. Italija. s Nesrečni polet Nobila na severni tečaj. Ruski ledolomilec »Krasin« je rešil velik del italijanske posadke. Niso pa še dobili skupine, ki je izginila z zrakoplovom »--Italijo« vred. Nobenega glasu tudi nimajo o Amundsenu, ki je šel Nobilu na pomoč, a pri tem najbrže zgubil življenje. Vse hvali hrabrost in požrtvovalnost Rusov, dočim se zgraža nad Italijani, posebno nad Nobilom ves svet. — Gotovo bo »Domoljubove« či-tatelje zanimalo, kako morejo posebne ladje, takozvani ledolomilci prodirati skozi debeli led. Naj povemo! — Ladja tare led na ta način, da se požene s prednjim koncem na vrh ledene ploskve, vijaki pa istočasno odvajajo vcdni tok izpod napadene ploskve nazaj. Pod težo silne ladie se pre-tare baje tudi do 7 m debela ledena plast. Ko led poči, se začuje grozen trušč, kot da bi streljali najtežji topovi, in prednji konec ladje se vgrezne spet v vodo. Mornarji se morajo trdno držati ob takem prodiranju. Razume se, da pri takem delu pride parnik le počasi kam naprej; ako se prerije do čiste vode, tedaj seveda brzi daije kakor druge ladje. s Rfzno, Strela je ubila 60 letnega drvarja Jožefa Hvalo iz Kneže pri Podmelcu. — Hiša je zgorela Francetu Volka p. d. »Gulča« v Pikči pri Dobravljah. — V Soči je utenil 38 letni Anton Pavšič iz Dol. Tri-buše. — Električno napeljavo dobi ta mesec tudi Slap pri Vipavi. — Požar je uničil hišo Franca Cijana v Biljah. Otroke so komaj rešili. — V Peteliniah pri St. Petru je udarila strela v hišo Marije Kovačič. Hiša je zgorela in ž njo vred tudi šest bližnjih poslopij. Istočasno je udarila strela v vojašnico v Št. Petru, ki je skoraj do tal pogorela. Avstrija. s Zahteve koroških Slovencev na šolskem polju, 1. V smislu sklepov manjšinskih kongresov vztrajajo pri zahtevi po kulturni avtonomiji. 2. Pristanejo na težko žrtev narodnega katastra na podlagi prostovoljnega priznanja le, ako večina (Nemci) prenese vse manjšinske pravice in dolžnosti na zastopstvo kulturne avtonomije. 3, Odločno odklanjajo vsako cepitev slovenskih otrok na dve šolski oblasti, ker bi v neenakem boju podlegla manjšina že v prvem rodu. 4. Zahtevajo za vse otroke, ki so jih starši prostovoljno vzgajali v slovenskem jeziku, narodno in domoljubno vzgojo na podlagi materinega jezika po slovenskem učiteljstvu, ki ima ljubezen do slovenskih otrok in slovenske kulture. s Važen članek nemškega časopisa, Graška »Tagespost« je objavila te dni na uvodnem mestu članek o manjšinah v Nemčiji. Tri misli so v tem sestavku važne: 1. Ravnanje z narodnimi manjšinami v Evropi sploh bo zelo odvisno od ravnanja nemške države proti svojim manjšinam. 2, V Nemčiji se pripravlja celoten zakon o varstvu narodnega značaja manjšin. 3. Le svobodoljubna politika proti narodnim manjšinam more ublažiti narodne spore ter pripadnike raznih narodnosti približati skupnemu državnemu življenju. — Kakor vidimo, srečuje Nemce pamet. Italijani pa še vedno butajo z glavo skozi zid. Razbili si jo bodo. Nemčija. s Strašna morija. Ali je večji zločin kot oni, ko mati umori svojega otroka? Časopisi pišejo, da v Nemčiji umre letno okoli 30 tisoč mater, ki šiloma odpravljajo plod. Kakšno vpitje in kakšne razprave najdeš v svetovnem časopisju o raznih umorih, nad temi, ki zadenejo tisoče mater in otrok, pa se svet ne vznemirja, ne v Nemčiji, ne drugod, tudi pri nas ne. Francija. s Zopet čudežna ozdravljenja v Lurdr.. Zdravniška komisija v Lurdu je zopet zapisala tri ozdravitve, ki si jih ne more razlagati na naraven način. 25 letni orožnik Henri Vceds iz Bruslja je imel jetiko v zadnji stopnji. 17 letni rudar Mareci Be;;r-riot je bil neozdravljivo bolan. Imel je zelo nevarno kožno bolezen. 24 letni Marjeti Bully so odpovedale kosli. — Vsi trije so čisto ozdraveli. S p ;niia. s Verni vseučiliščniki. Na Španskem so za patrona učeče se mladine; proglasili sv. Tomaža Akvinskega. Vseučiliščniki so ta sklep zelo navdušeno sprejeli. Praznovali so ga tako, da so prejeli sv. zakramente. Samo v Barceloni je nad 1000 vse-učiliščnikov pristopilo k sv. obhajilu. Vse-učiHščniki so tudi zahtevali, naj se na univerze zopet uvede bogoslovje. Amerika. s Razno. V Clevelandu so umrli: Marija Peskar, Marija Ambrožič. Tu je preminula tudi Neža Heglar, roj. Petan iz fare Štrumblje pri Brežicah. V bolnici je umrl Andrej Kristančič, doma iz Vipož pri Gorici, nato Peter Oklešen iz fare Št. Jernej na Dolenjskem in končno J. Tomšič iz Višnje gore. — Dve Američanki sta bi!i sprejeli pri sv. očetu v Rimu in sta mu poklonili v dar prvo knjigo, ki je bila tiskana v Ameriki in sicer 1. 1544. — Za nadzornika vseh javnih šol v Chikagu je bil soglasno imenovan katoličan J. Bogana. Drobne novice. Italijanska milica šteie 350 tisoč članov. Tvrdka General Motors v Ameriki jc prodala v maju 224.094 osebnih in tovornih avtomobilov. 1400 kabin ima novootvorjeno kopališče v avstrijskem Modlingu. Strahovit vihar je divjal v državi Co-lorado. Mnogo mrtvih in ranjenih, letina ie uničena. Par starih granat je eksplodiralo v nekem skladišču v Belgiji, Osem ubitih, 40 ranjenih, hiše v okolici deloma porušene, Od zveznih dežel Avstrije se ponaša z največjim odstotkom nezakonskih «. i Koroška. tr°k Štiri velike garaže za avtomobile jn 207 avtomobilov je uničil požar v Pariz" Bela Kun, znani komunistični agita tor, je bil obsojen na Dunaju na tri mescce zapora in na izgon iz avstrijske države 16 letno šolsko obveznost namerava uvesti Maajarska. 70.000 jajc je uničil požar v skladišču v Castelfrancu v Italiji. 16. julija je minulo deset let, odkar so komunisti postrelili vso rusko carsko rodbino, 26 otrok ima delavec Adam v Dijake-vicih na Češkoslovaškem. 300 hiš je nedavno pogorelo v Damasku v Palestini. Poljaki so do 31. avgusta prepovedali uvoz pšenice in rženc moke. Ma Portugalskem so zopet poskusili z revolucijo, a se je ponesrečila. 500 tisoč r.odov petroleja je uničil požar v Wocd River v Ameriki. V Egiptu je kralj Fuad razpustil parlament. 3 leta hoče vladati brez poslancev, Zcpct fcc potovala v Ameriko in Kanado kraljica — vdova Marija v Romuniji. Vročina v Ameriki je zahtevala doslej 250 smrtnih žrtev. Alkohol in tobak je prepovedan na Kitajskem mladini do 20 let. S 1, septembrom ho ukinjen vizum med Avstrijo in Japonsko. 200 članov turistovskega nemškega kluba je zbolelo vsled uživanja slabih rib. Mož.e (n fantge, na Brezfe! Na Gorenjskem je fletno.....tam so bistri studenci pa bele ceste.....Možje in fantje iz vojne! Odkorakajmo dne 12. avgusta ali drugo nedeljo avgusta po belih cestah mile Slovenije k bistremu studentku na Brezje, k viru milosti in dobrot, ki jih deli nebeška Mati. Tam je naše letno zbiral išče, kjer se ozremo nazaj v dneve grozote, iz katerih smo bili rešeni po božji milosti. Čedalje manj nas je. Kmalu, krnalu pohitimo tudi mi za padlimi tovariši. Zato si ekrepčajmo duše v svetišču Marije Pomočnice. Polovična vožnja dovoljena že od 10. do 14. avgusta. Vsakdo se lahko posluži te prilike. Zveza nikogar ne odklanja. — Pevci, vežbajte se že zdaj te pesmi: Ti o Marija, Oj Doberdob, Spomladi vse se veseli, Vigred se povrne in Oj ta soldaški boben. Slavnost se prične ob 10 dopol. 12. avgusta. — Cel dan svira priznana »Sloga n Ljubljane. Tovariši, 12. avgusta na Brezje, da dostojno proslavimo 10 letnico miru in sprave. — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. Ludvik je bil prepričan, da ga bo Marica marala, samo korajžen mora biti. Zato ji je prinesel prstan ter dejal: »Moja ljubezen do tebe je kot ta prstan, ki nima konca.« — Marica prstan nekaj časa ogleduje, nato pa pravi: »Moja ljubezen do tebe je tudi taka, kot ta prstan, ki nima začetka.« Kuputte pri tvrcikah, ki inserirajo v „DomolIubu"! Verujte, če se Vam pove, da je vsaka gospodinja napravila najboljo izkušnjo, če je poizkušala, da ŽENSKA HVALA preko noči raztopi nesnago. Zjutraj je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame Schichtovo Terpentin milo 37 £!azrso. Vino iz siarc kleti. V Spinfieldu pri Londonu lik ob reki Temzi bodo prodani v bližnji bodočnosti zak'adi vinske kleti lorda Tenninjjtona. Med temi zakladi je nekaj ducatov steklenic iz kleti kralja Ludvika XVI., ki nosijo vse datum 1789. Ta vrsta konjaka se imenuje: »St. Armand de urave-sa«. Druga vina so iz lastnine nesrečne kraljice Marije Antonijete, hčerke Marije Terezije. Zelo številne so steklenice iz Napoleonove dobe. Deset ducatov teh steklenic je bilo določenih za poznejše kronanje kralja rimskega. 29 ducatov steklenic je iz drugega desetletja devetnajstega stoletja (1810—1820) in te so bile last kralja Ludvika XVIII. Posebna znamenitost je konjak iz ko-metnega leta 1811. Na dražbo pride nešteto kupcev iz vseh dežel in držav, in zdi se, da se bo prodalo vse vino, čeprav bodo cene precej visoke. Nad pol milijona romarjev! Nadškof Nogara je sestavil kroniko svetega leta 1925. Po teh podatkih je prišlo v Rim za sv. leto 582.234 romarjev. Od tega so poslale evropske dežele, Slavko Savinšek: / V goBiških plazovih Povest z gorenjskih planin Cilka pove na kratko, kako jo je obšla zla slutnja, in jo pognala Matevžu nasproti. Pove še dalje, kako ga je videla omahniti in je hitela na rob, potem ko je plaz pridrvel mimo in pokopal oba financarja. Ko gredo dalje in vodi Matevž Cilko pod pazduho, da se mu opira na roko, ker utrujena in zaspana komaj prestavlja noge, pripoveduje dekle, kako se je, ker ni našla Matevža, vrnila nazaj pod bri.io, kjer je bila pustila Tončka in ga ni več tam našla. Sla ga jc iskat, toda ne nazaj doli po robu, ampak v gmajno, ker jo je zmedla utrujenost in zasolzene oči, ki niso prenehale jokati, odkar se je bila zavedla, da je čisto sama v goliSkih plazovih. Tako je besagla in tekala po gmajni, dokler je ni premagala strašna utrujenost, da se je zgrudila, se zavlekla pod skalo in hipoma zaspala. , . ... Matevž ji zdaj pripoveduje, kako se je godilo njemu in Janezu in Matiji, kakšna so dobili financarja in kako so Janeza poslali po ljudi. »Ti ubogi človek, kako strašno mora trpeti k se smili Cilki težko ranjeni Ivan. »Zasluženo kazen je dobil za svoje sovraštvo,« meni Janez. , , . .. . v »In za krivo pričevanje k dostavi Matevž. Cilka se pri teh besedah ustavi. »Kaj no, Matevž, da ga nisi ti? Da ga je Tilen?« plane iz dekleta. »Ne morem verjeti!« »Nisem, Cilka! Če bi ga bil, ne bi tajil!« »Vidiš, meni je tudi Ivan dejal, da je krivo izpovedal k pove fantu Cilka, kaj je doživela zvečer * Ivanom doma in kako jo je neusmiljeno mučil. »Živinak so utrga iz Janeza. »Še premalo ga je Bog kaznoval k »Janez, ne sodite preostro!« tolaži Cilka. »Dovolj ga je udaril Bog.: »Saj ne bo imel časa za spominjanje! Težko bo čez nocoj k dostavlja Matevž. »Ali je tako hudo?« vpraša Cilka sočutno. »Je, je, zelo je nevarno, saj si lahko misliš k Zdaj hitro nadaljujejo pot. Kmalu zagledajo pred seboj ljudi, ki ravno odnašajo na dveh nosilnicah oba financarja. Vidijo tudi dva orožnika, ki gresta ž njimi. »Matevž, ne hodimo dalje,« svari Janez. »Poča-kajmo raje, da bodo šli naprej, ker bi te znali prijeti orožniki.« »Saj nisem kriv!« se brani Matevž. »Previdnost je vedno pridna,« nadaljuje hlapec. »Bolje je, če te zdajle ne vidita. Kar počakajmo malo.« »Janez, ne smemo. Mati so v skrbeh za Cilko!« »Oh, saj res, na to niti mislil nisem k se domisli Janez. »Na vzemi luč, jaz pa stopim naprej in mater obvestim, da ne umrjo od pričakovanja.« »Ne rabiva luči, se dela že dan in poznava pot, kajne, Cilka?« meni Matevž. »Kar vzemi jo s seboj, ti bo prav služila, da boš lahko hitreje stopil in mater pomiril. Že prideva kmalu za teboj!« »Le požurita se, da pride Cilka prej v posteljo!« prigovarja Janez in stopi z velikimi koraki v globel in kmalu utone čez Jesenico v Graben. Za njim pa počasi roko v roki varno hodita Cilka in Matevž in si pripovedujeta, kako sta trepetala v strašnem strahu za srečo in življenje: ona za njeno, ona za njegovo. ^ D. M, V POLJU. Ravnokar je izšla naredba o odpiranju in zamiranju trgovin, katera se nam zdi za ljudstvo naravnost mučna. Na deželi ljudstvo ravno v opoldanskih urah potrebuje raznih reči, a trgovci se trdovratno držijo naredbe, boječ se ostre kazni Trgovine so zaprte od 12 do pol 3 popoldne ter se zopet o pol 8 zvečer zapro. Gospodinje so večinoma dopoldne na polju, ko hočejo kuhati kosilo, potrebujejo moko, sol itd., a trgovine so zaprte. Pr.iv-tako je zvečer ko se vračajo z dela. Koliko neprilik in jeze povzroča vse to. V nedeljo so trgovine zaprte cel dan. Ljudje pa pridejo do 3 ure daleč s hribov, a ne dobijo, kar rabijo. Naredba taka kot je, je za naš kraj, kjer je 15 trgovin, a nobenega trgovskega uslužbenca gotovo neprimerna. KOPALIŠČE RETEOE. Mi se kopljemo kopljemo. Odkar imamo še postajališče, je postala naša Sora znana in slavna Sirom sveta, čeprav je sedaj ob hudi suši dokaj plitva. Razen o Sori se je namreč raznesel sloves o naših koprivah celo v inozemstvo.---Smo pa le! — Vseeno hiti v potu svojega obraza vsevprek v Soro hladit si razgreto kri vse, mlado in staro, doraslo in nedoraslo ter ono srednjega spola, ki se še komaj zaveda svojega življenja na svetu. Kaj vem, če si ne hodijo nekateri hladit tudi prevroča 6rca. Vemo vsi, da nam je vsem neznosna sedanja vročina. Vaskdo si želi ohladiti razgrete živce. Toda ali ni morda pri tem dan na dan ponavljajočem se direndaju vseeno tudi nekoliko — bolezni ali jasneje povedano: bolezenske strasti? Kdor zaide tu-patam med to pisano množico kopalcev mešane družbe, se ne more iznebiti občutka, da jim ne gre vsem za to, da bodi mens sana in oorpore sano (zdrava duša v zdravem telesu), marveč da tšSejo dan na dan nekateri zlasti mladi pari le priložnosti shajati se pod krinko higijene. Kakor da bi bilo zavisno zdravje od tičanja v vodi dan na dani — To-le sem hotel povedati: So starši, ki ne dovoljujejo hčeram hoditi z družbo pošlenih k poštenim zabavam in izletom, brez pomisleka pa jih puščajo same dan na dan brodit po izkaljeni Sori v družbi mladih kavalirjev. Takim staršem bodi povedano, da ni kopriva le, dokler je mlada, dobra za pri-kuho, marveč da je porabna tudi, ko ji odreveni steblo. — Tudi kopalec. SENOŽETI OB SAVI. V naši vasi in po vsej tukajšnji okolici vlada izredno živahno zanimanje za novo železniško postajo, ki bo dne 5. avgusta t. 1. slovesno blagoslovljena in izročena javnemu prometu. Novo postajališče bo oddaljeno od naše vasi komaj pet minut. Loči nas samo Sava, preko katere je tik postajališča zgrajen brod za tovorni in osebni promet, tako da nas prevoz čez Savo ne bo zadrževal. Tudi prebivalci iz občin Velika vas, Drtija in Moravče bodo dobili z novim postajališčem ugodnejšo zvezo za Ljubljano. Pri vsaki vožnji v Ljubljano se bo prihranilo 4 dinarje, ker enkratna vožnja iz Jev-nice v Ljubljano bo stala 7 dinarjev, iz Kresnic pa je stala 9. Postajališče je sedaj že skoraj popolnoma dograjeno. Stavba, ki je enonac1 .stropna, napravi jako ugoden utis. Ob priliki otvoritve bo vsakomur dana prilika, da si jo ogleda. Otvoritveni vlak pripelje ob pol 3 popoldan. Takoj nato se izvrši blagoslovitev in otvoritev postajališča. Po otvoritvi bo v sonci prijaznega gozda velika vaška zabava, kjer sodelujejo dve godbi, pevci itd. Okoličani, posebno med Ljubljano in Litijo, nikar ne zamudite tako izredne prireditve, morda jo v naši dolini ne bomo več doživeli. S številno udeležbo dokažimo, da cenimo delo za javno korist. DOBOVA. V naši fari že sploh ne poznamo več dežja. Vročina je strašna. Krompir in koruza sta tako lepo kazala, pa se bo, deloma se je že vse posu- ■ "e bo šilo. Pšenico je bilo in še kako lepe s^j skoraj nič, grozdje bo pa prvovrstno, fe f' kaka toča. Ka je bila procesija za dež prili9 kateri norca delali, da nič ne koristi ' kake druge šibe. — Včasih je šolska mlnclr k nas v cerkvi lepo glasno molila po ijriditri upanje, ljubezen. Ali to ni več moderno? l^0' ni nekomu všeč? Goepod katehet, le vpelMl kakor je bilo svojčas peni bivšim g. katehetom V nedeljo 22. t. m. je priredil neki plavalni n7 veselico v Kigoncah. So strašno agitirali za t setico. Na sporedu so bile tudi tekme pr- it tekmah so je neki plavač, ki je skakal' z aJr precej težko poškodoval. Neokusno iu nedostn'*' na tej tekmi pa jo bilo, da so gotove »trajlice' kopalnih kostumih vse mokre od vode stregle ' se kretale med ljudmi. Istotako so moški v »lav? nih hlačah noreli med občinstvom Veste, ikjvmT Vam, vsakemu to ni všeč in drugič bo treba JI stor za take zabave dobiti drugod. VODICE. V nedeljo, 22. t. m. so pridrveli od Kamniških planin svinčenosivi pogubonosni oblaki jn 0ki™ (i zvečer je zavilirala nad Vodicami strašna nevihta Začele so padati težke kaplje, kmalu pa se jc vsula gosta toča, debela kot golobje jajce, vmes pa ie pokalo in treskalo, da je bilo groza. Treščilo je y kozolec posestnika Franca Keržiča. Najbolj žalostne je pa to, da je v isti kozolec treščilo že v sredo 18. t. ni., pa so ga polovico rešili. Sedaj pa je zgorel še rešeni del, ki je bil poln pšenice. Obvarovali so mogli le sosednji skedenj in gospodarska poslopja, last posestnico Bilban. — Žalosten je p». gled na polja in vrtove. Sadje je zbito in okleščeno, fižol je popolnoma uničen, krompir si bo mogoče še opomogel, ovsa pa še kaj kositi ne bo, — Prizadet i kraji so zelo potrebni pomoči. HOMEC. Občinski odbor na Homcu je v sv oji seji dne 22. julija t. 1. sklenil: »Proti nezaslišanemu blatenju našega prezasluženega voditelja dr. Korošca od strani našega podlega svobodomiselnim so protestu vse poštene slovenske javnosti pridružuje občinski odbor obiine Homer, obsoja nesramne napade in ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Ponesrečena financarja so prenesli k Lipovšku. Pol_ Dobrave je drlo za nosilnicama, tako da sta navzoča orožnika komaj delala red. Težko je bilo nositi, ker je bila gaz ozka in vsled južnega vremena malo hodna. Ranjenca, posebno Ivan, ki so ga strašne bolečine spotoma spravile k zavesti, sta vso pot ječala pri vsakem najmanjšem stresljaju in posebno Ivan je mnogokrat zarjul od bolečine. Ravno pred Šinkovcem je strgal raz sebe vse zasilne obveze, ker so ga žgala in pekla prsa, ki je bila vsa koža posneta raz nje in je do mozga zabolelo, kadar se je le malce premaknila zaplata na njih. Od temena do pasu je bil nesrečni Ivan ena sama rana, in kakor so sicer Do-bravci po strani gledali financarje vsled njihove strogosti, se je vsem navzočim smilil v srce in nosilci so se vedno menjavali, da bi kar najzložneje in najpre-vidneje mogli nositi. Ko so prišli mimo cerkve in župnišča, so že čakali duhovni gospod pred hišo in opremljeni z vsem potrebnim za previdenje spremili ranjenca k Lipovšku. Ker sta bila oba pri zavesti in se je gospodu videlo,, da zdravnika iz trga še ne bo kmalu, so najprej« izkazali obema telesno delo usmiljenja, dobili v ta namen nekaj masti in namazali narahlo odrg-njeno kožo ter oba za silo obvezali. Stanko je imel po njihovem mnenju obe nogi zlomljeni, roko pa le izpahnjeno. Ivan pa je imel posneto kožo po levi strani obraza in glave, pa po" vseh prsih; drugod le odprtine. Toda bil je mnogo slabši od Stanka, zato so menili gospod žtipnik, da mora biti notranje poškodovan. . Med tem opravilom je prihitel zdravnik iz trga, ki ga je bil šel klicat Lipovškov sin. Brž je dognal, ua ima Stanko levo nogo zlomljeno dvakrat, da pa je druga noga samo izpahnjena in roka tudi. Pri pregledovanju Ivana pa je siari gospod zmajeval z glavo. Ne samo strašne odprtine po obrazu in vsem životu, še večjo skrb je povzročila gospodu notranja po-, škodba, ki ni dala financarju do sape ter se je bilo bati notranjega krvavljenja in zastrupljenja. Zato so brž previdni gospod namignili gospodu župniku, naj se potrudijo k Ivanu in ga pripravijo za vse slučaje. Ivana je pričenjala mučiti vročica in gospodu se je zdelo, kakor da se mu blede. Vendar je dejal zdravnik, da to skoro ni mogoče. Ko so mu pričeli gospod župnik prigovarjati, naj se izpove, jih je zavrnil s kretnjo roke, po čemer so spoznali, da je pri zavesti, a mora trpeti strašne bolečine. Zato so dalje silili vanj in mu prigovarjali, naj se spravi z Bogom, ker ne ve, kaj ga vse čaka. Toda Ivan je bil trdovraten. Vse prigovarjanje gospodovo je bilo zaman. Financar si ni dal k sebi. Gospod župnik odidejo iz sobe in stopijo k zdravniku ter mu povedo, da ne morejo ničesar opraviti. »Niste vi krivi, gospod župnik, svojo dolžnost ste storili. Sam naj gleda!« jim odgovori zdravnik. »Ko ga bo huje prijelo, vas bo rad sam klical.« »Samo če ne bo prepozno in ne bo že v nezavesti?«;: se boje gospod župnik. »Menim, da se bo vročica stopnjevala in bo nevarnost opasna! Treba je tudi, da oba ranjenca takoj prepeljejo v ljubljansko bolnico. Sam ne zmorem!« Zdravnik odido k ponesrečencema in dobi Slanka se vedno enakega, pri Ivanu pa dožene močno poslabšanje Vendar je Ivan šc pri zavesti. Zato stopi zdravnik h gospodu župniku, ki čakajo v veži in jim namigne, naj vnovič poskusijo svojo srečo. Gospod to storev Alt Ivan se vedno noče ubogati. In duhovni gospod žalostni stoje ob postelji ter jim je srce težko za trdovratno ovčioo. izvzemši Italijo. 162 romarskih vlakov z okroglo 140.000 romarjev. Iz izven-evropskih dežela je dospelo v Rim 11.300 romarjev. Italija sama je poslala 594 vlakov in okroglo 400.000 romarjev. Pri tem niso všteti rimski katoličani in Italijani, ki so prišli v Rim na lastno roko. — Evropske dežele so poslale: Nemčija 42.000, Španija 25.000, Francija 23.CC0, ■ ostale dežele manj. Socijalisti in procesija. V Mattersburjjju v Bur-genlandu imajo občinski svetovalci staro nepisano pravico, da nosijo nebo pri procesiji na Sv. Rešuje 1 elo. Pri zadnjih občinskih volitvah pa jc pn-šlo v občinski svet več so-cijalistov. Župnik je povabil k procesiji samo ne-soeijalistične svetovalce. Socijalisti na so bili "za: lieni in so se pritožili pn dunajskem kardinalu, ki jc prošnji ugodil. In tako bodo zopet smeli nositi nebo. Kaj pravi na vse to »Delavska politika«? Moč Duha božjega. - Eden najznamenitejših voditeljev in ustauoviukov Ku-Klux-Klana, t. j. zna« ameriške tajue protikatoli-ške organizacije, je bil i lip A. Calahan. Moz» so bila vsa sredstav prav za pobijanje in pregaBj.anje "»loliške cerkve. No >" Izpeli« popolno zaupanje in vdanost svojemu vodi- teIi,, < KRIZE PRI TRŽIČU. Da bi mogla dostojno proslaviti 25 letnico svo-• n a. obstoja, je dekliška Marijina družba sklenila WLvUi" si novo zastavo, ki bo v kratkem izvršena, j! (0 (]a jo bo mogoče 15. avgusta že blagosloviti, nelo imajo v rokah čč. šolske sestro v Mariboru, ir nam jamči zn unietniško-lep izdelek. Stala bo flčoo dinarjev. Delo je nekoliko novejše zamišljeno, „., ravno zalo združuje v sebi več prednosti pred shrejšo izdelavo: veliko lažje, ker je manjše in mto veliko bolj praktično; tudi se kaže posebne vrste plemenitost, mirnost, (lostojanstvenost, kar nride posebno v poštev, kadar jo nosijo. Zdi se Lt opomin, naj tudi v dekliškem srcu vladajo te lepe lastnosti. Pridite in prepričali se boste. NOVA OSELICA. 8 julija 1928. je nas obiskal zastopnik »Svete Vojske« Franc de Cecco iz Ljubljane. Predavanje ie zelo lepo uspelo. Zastopnik »Svete Vojske« se ie sam izjavil: »Tako pazljivih poslušalcev nimam povsod, kot so bili tukaj.« Bilo nas je okrog 60. Po eovoru nekateri poslušalci kar nismo mogli zapustiti sobe bivše zasilne šole. Prijateljsko smo se l-izgovarjali s predavateljem in smo pokazali živahno zanimanje za jesenski tečaj, ki bi naj ga priredila tu »Sveta Vojska«, — Tudi sicer kažemo zar i; man je za prosveto. Odkar je prenehala zasilna ,,,(., j,, smo dobili državno osnovno šolo, imamo ilrufIvene prostore v bivši zasilni šoli. Naše društvo se imenuje: »Katoliško prosvetno društvo v Novi Oselici.r Ko dobimo od Prosvetne zveze v Ljubljani oblastveno potrjena pravila, se bo takoj vršil ustanovni občni zbor. — Naša župnija je po razmejitvi z Italijo za dve tretjini davčne moči zmanjšana. Zato je razumljivo marsikališno razburjenje, vendar so pa še vedno podam razlogi za obstoj župnije, kakor so se podali 29. sept. 179S., ko je bil obstoj župnije prvič v zgodovini resno ogrožen. SELO PRI BLEDU. Dne 24 julija je ob eni ponoči udarila strela v Dovorjev skedenj. Pogoreli so štirje skednji in tri hiše. Domača in sosedna gasilna društva, po- sebno iz Itibnega so preprečila, da se ni ogenj razširil ua druga poslopja. IZ PRTOVCA POD RAT1T0VCEM. Nekateri turisti so mnenja, da je pri nas turi-stovska hiša. Te ni, zato naj, če mogoče, prenočujejo turisti v dolini ali v koči na planini. Postrežemo pa radi potrebnim, posebno pa so nam dragi gostje stari znanci in prijatelji ter duhovniki, ki pridejo nmševat k naši Mariji Pomagaj; vsaj mleka in žgancev imamo, hvala Bogu. Le če nas ni doma, naj oproste, takrat tudi te mni mogoče postreči. ZAGORJE OB SAVI. Volivni izid v Zagorju je sledeč: SLS 210 glasov (pri zadnjih volitvah 157), komunisti 232, Co-bal 115, narodno delavska 117, gospodarska lista pa 171. Komunisti so padli od zadnjih občinskih volitev za 87 glasov, katere so dobili demokrati. SDS je svoje obsovraženo ime skrila posebno jezi gotove ljudi. Posebno se g. župnik zavzema za našo mladino, za kar smo mu prav iz srca hvaležni, saj vemo, da le krščanska vzgoja človeka dviga, žerjavovska pa tira zlasti mladino v časno in večno nesrečo. — Toliko za danes. Prihodnjič pa kaj več. SKOCJAN PRI MOKRONOGU. Kmetska zveza je te dni odločno obsodila zločinsko žalitev liberalnega časopisja proti našemu velezaslužnemu voditelju dr. Antonu Korošcu. Našim poslancem, posebej še našemu voditelju izreka neomajno zaupanje in toplo zahvalo za lako uspešno delo. — Isti dan smo videli v škocjanu slare liberalce v zvezi s samostojneži. Izmed poslušalcev je bila skoraj polovica naših pristašev, ki so bili radovedni, kaj bodejo povedali leta 1923 tako navdušeni centralisti. Ni potrebno omeniti, da se je lagalo vse vprek, seveda z. zatrjevanjem, da govore oni edino pravo resnico. Posebno pomilovalno smo poslušali udrihanje pesi. Puclja po vsem, kar je »klerikalno«. Naši dobri možje pa so fii sodbo sami ustvarili: Solze točijo, ker nimajo ministrskega stolčka in z njim koritea. — Pretekli teden nas je zapustil g. kaplan Jože Mlakar. Na njegovo mesto pride semeniškfi duhovnik gosp. Franca Frolich. DRAVLJE PRI LJUBLJANI. Nove bronaste zvonove smo dali vliti v zvo-nolivarni v fet. Vidu. Slovesno jih prepeljemo v nedelio, dne 5. avgusta t. 1. dopoldan iz zvonarne skozi Šiško v Dravlje, kjer se takoj vrsi posvečenje s sv mašo. Po cerkvenem opravilu bomo zvonove obesili v zvonik. Za slovesen sprejem zvonov se vaščani pripravljajo že cel teden. Romarji sv. Roka bodo že lahko letos slišali naše nove zvonove. — Varuj jih Bog, da nam jih nikdar več ne vzame vojna vihra. KRŠKO POLJE. Ze par let prirejajo radičevci svoje shode na Krškem polju združene s premovanjem iivme in dirko. Na ta način edino morejo spraviti ljudi skupaj Vselej se to vrši na nedeljo, ali zapovedan praznik. Da je takrat stotine ljudi brez sv. maše to »pobožnim« radičevcem m mar. - Letos »>pet nameravajo nekaj takega in sicer na Velike maže 88 i)etroitu se je pred kratkim Calahan odpovedal svojim zmotam in je prestopil v katoliško Cerkev. — Nečak angleškega ministrskega predsednika g. Daldwina, anglik. župnik, je z vso svojo družino vred vstopil v katoliško cerkev. Grozita kazen. Na Ki-laiskem imajo strašno kazen, ki obstoja v tem, da obsojenca ne puste spati. Možje, ki so umorili svoje žene, so obsojeni na to strašno kazen. Obsojenci jiridejo v ječo, kjer jih nadzirajo čuvaji, ki se me-ujujejo vsako uro. Čuvaji morajo strogo na to pazili, da ne zaspe kaznjenci ne črez dan ne ponoči. Z vsemi sredstvi jih morajo ohraniti čuječe. Ze po osmih dneh prosijo nesrečneži, naj vendar nar pravijo konec njihovim mukam in naj jih usmrte na ta ali oni način. Dogodi se, da doseže kdo do 14 dni, ne da bi zatisnil oko, toda kmalu nato pa umrejo vsi v groznih mukali. V Landenbcrgu v Nemčiji so nedavno ženske vedi ile med nevihto pod nekim drevjem. Udarila je strela in jih osem na mestu ubila, tri pa so bile ranjene. Tedaj se jim naenkrat zjasni obraz, stopijo v vežo k zdravniku in mu nekaj zašepečejo na uho. Zdravnik prikima, se posmeje in duhovni gospod odidejo cd Lipovška naglo po kolovozu proti Hribarju. " V hiši je še luč. Potrkajo na duri in Janez jun pride odpirat. Duhovni gospod, ki vidijo v hisi sedeti pri mizi mater, Cilko in Matevža, brz pridejo s svojo skrbjo na dan. , , , , „ »Cilka, ali bi hotela storiti veliko dobro delo/« »Koj, gospod župnik, samo povejte!« »Financar Ivan je na smrt ponesrečen, pa se noče dnti prevideti. Ali bi ti hotela?« »Kaj pa morem jaz?« »Šla bi z menoj in bi mu prigovorila. Tebe Do ubogal, ker te ima rad!« Cilka preplašeno in vprašaje pogleda Matevža. »Saj ne bo hotel, gospod župnik,« nejeverno od- 80VŽr^em, da bo. Ce mu daš ti prijazno besedo, bo več pomagalo, kakor če se jaz mučim krog nietra vso noč do jutra!« »Toda Cilka je sama komaj pol živa!« ugovarja zdaj Matevž. . v ... »Kaj tisto!« ga prekine Cilka, »saj ni daleč Ali kako naj mu rečem? Ce ozdravi, si bo pa zopet do-mišljeval, da ga imam rada!« »Ne bo. Zdravnik pravi, da je zelo bolan m L o težko dolgo.« »No, pa grem. Kaj mislis, Matevž?« »Ce moreš in če gospod mislijo, da je potrebno, nrav nič ne branim. Še s teboj grem.« »Ne, ne, Matevž, orožniki so doli, pa bi te znali prileSo pa ostanem. Naj gre pa Janez. Jaz počakam pa tu.« Cilka se težko dvigne s klopi, da se skoro OPOt»Ce ne moreš, Cilka, pa pusti, sama si potrebna postelje,« zaskrbi gospoda župnika. »Do Lipovška že pridem in dolgo tudi ne bo traialo^ si daje Cilka poguma in ogrne ruto krog sebe. »Kako pa naj rečem?« Zdaj so duhovni gospod v zadregi. «1, kako? — Sam prav ne vem. — Najbolje, kar naravnost mu dej, naj bo pameten in naj si pusti blizu. Saj te bo koj ubogal.« »Menite? — No, poskusim.« Matevžu nekam ni prav, da dekle gre. Sam prav ne ve, čemu. Saj ni nobene nevarnosti zanjo, ne zanj, vendar bi raje videl, da bi ostala pri njem. Toda neče misli izreči na glas. Ko prideta Cilka in gospod župnik v sobo k ranjencema, jima zdravnik pove, da je Ivan ze v nezavesti in bo treba hiteti s prenosom v trg, da bo mogoče še z jutranjim vlakom odpeljati oba v Ljubljano. Duhovnega gospoda s31 no potare ta novica. Vendar v svoji dobrotljivosti mislijo, da se je med tem časom financar morda le malo pokesal svoje trdS^atnosti in se spomnil Boga. Zato se pripravijo in podele nezavestnemu pogojno odvezo ter ga ma-zilijo s svetim oljem. Z našo umelno mošfovo esenco „N©sfliT si lahko vsakdo z malimi stroSkl pripravi izvrstno, bor" - Tudi letos kupujemo lipovo ovotje. dan. t. j. 15. avgusta. Prične se že ob 8. zjutraj tn bo do noči, — če ne do jutra — trajni ta dlrindaj. Dve okrožnici vabila na to prireditev: ena od sre-fikcgu poglavarja, druga od dirkalnega društva. — Mi smo pa le radovedni, kje bodo dobili denar za premovanje! Županstva niso tako nespametna, da bi dajala za samostojno-demok nilske prireditve; občinske hranilnice nimajo več v rokah; g. Pucelj in Kramar z Žerjavom niso ministri. Kai pa oblastni odbor? Ne moremo si misliti, da bi šel le-ta na sladke vabe. Premovanje naj se izvrši, a ne na praznik ali nedeljo: a tudi nnj ga izvrši, kdor da denar, da se ne bo sraka šopirila s pavovim perjem SLOV. KONJICE. Tudi pri nas je zlobno pisanje svobodomiselnega liska napravilo val ogorčenja med vsemi, ki imajo le še iskrico vere v sebi. To je posebno pokazalo zborovanje, ki se je vršilo v nedeljo, dne 22. t. in. v Društvenem domu. Dovolj dolgo smo mirno zrli na vsa nenravna — lažnjiva poročila liberalcev, ki so kakor kuga sejali svoje brezver-sko seme po naših slovenskih domovih, a sedaj, ko lom zlobnežem niti Bog sani ni več mejnik za njihovo srainotenje, nas sili na-a krščanska zavesi, da stopimo iz dosedanje rezerve na plan, ter tako pokažemo svojo versko odločnost, kakor tudi, da si ne pustimo zasramovati našega največjega slovenskega moža dr. Korošca. — Suša ludi pri nas občutno kaže svoje posledice povsod Za izprositev dež.ia je bila že izvršena procesija v Ziče; prišla je res ploha, ki je v okolici padala, a nad Irgont razen par kapljic — ni bilo nič. Ponovna procesija se je vršila v pondeljek 23. t. ni. na Brinjevo goro. liog nas usliši! Sieer pa, spričo današnjega brez-verskega duha, ki se širi med vernimi Slovenci ni čuda, ako nas ne zadenejo še večje šibe božje. — Konjiško orlovsko okrožje priredi dne 12 avgusta celodnevno slavlje, na kar že danes opozarjamo. PHTKOVOE. Naglo se približuje dan nastopa Celjskega orlovskega okrožja, ki se vrši na Velike maše, t. j. 13. avgusta v Petrovčali. Vsepovsod! se Orli vneto pripravljajo na ta dan, da ne bodo zaostajali za drugimi, ampak bodo pokazali vse svoje moči. Že spored sani rfa sebi je pester: simbolične vaje Orlic, lahka atletika, nastop naraščaja itd. Nastopila bo tudi vaditeljska vrsta najboljših orodnih telovadcev okrožja. Polovična vožnja jc zaprošena, tako, da bodo lahko prihiteli vsi na Vel. Gospojnico v Petrovče, ki so znana starodavna Itožja pot Marijino. Plakati so že razposlani in prosimo vse one, ki so jih prejeli, da jih razobesijo na vidna očitna mesta, da bodo izpolnili svojo nalogo kot klicarji in vabitelji. Vabimo vse na ta dan, predvsem pa brate Orle, da se bomo skupno navduševali za svoje vzore. BOČNA PRI GORNJEM GRADI'. ^Domovina« je sirovo napadla našega gospoda župnika zaradi njegove nedavne »politične pridige« kakor pravi dopisnik. Prepričani smo sicer, da častivredni dopisnik pridige sam niti slišal ni, ker je -tn) med n.| i in med sv. mašo z enakomislečimi pajdaši zunaj pod lipo in bi se zato za njegove sirovosti tudi ne menili, ako bi ob koncu dopisa ne trdil, da podpisi >vseh farnnov« niso mogli zavreti župnikovega prihoda v faro. Ne gre za »vse faranet, ampak le za par ljudi, ki poznajo duhovnika samo v toliko, da zabavljajo čezenj in čez njegove nauke. Zato vsi dobri farani najodločneje ugovarjamo in kličemo dopisniku: ne laži in ne štej sebe in še tistih par liberalcev za vso farol KONJICE. V nedeljo, dne 22. julija 1928 se je vršilo pri nas protestno zborovanje, na katerem je poročal uar. poslanec Žebot. V temeljitem in stvarnem govoru je zavrnil vsa obrekovanja in natolcevanja, ki jih vrši nasprotno časopisje proti g. min. dr. Korošcu. Polna dvorana je govoru sledila z zanimanjem in i navdušenimi živijo klici na dr. Korošca dala izraza svojemu odporu proti nesramnemu početju nasprotnikov. Enoglasno je bila sprejeta naslednja resolucija: Odločno obsojamo zločinsko pisanj® zoper voditelja slovenskega naroda g. inini-atra dr. Korošca. Izražamo g. ministru svojo uda-nost in spoštovanje. Zagotavljamo mu svoje neomajno zaupanj«. — Končno so zborovalci sklenili, bodoborlll proti liberalni kugi in proti Ulitim ki Jo širijo ln podpirajo. NAZNANILA MILA j n V nedeljo, 5. avgusta ob pol 3 popoldno bo slovesna otvoritev postajališča »Jevnica«. Okoličani, na svidenje! 11 v nedeljo, 9. septembra v Komendo. Tam bo splošni fantovski tabor; nastopijo najboljši naši govorniki. Fantje mislite na ta dan že sedaj! n Prostovoljno gasilno društvo v Krški vasi je žrebanje svoje efektne loterije, ki bi se imelo vršili dne 15. julija t. i. radi loga, ker še ni razprodalo srečk, preložilo. Dan žrebanja bo pravočasno objavljen. 11 V Petrovčali pri Celju se vrši dne 15. avgusta t. 1., na Vel. maše velik nastop Celjskega orlovskega okrožja. Polovična vožnja je zaprošena in vsak čas dojdo rešitev. Vabimo vse I »Ljubljana v 'eseni"! Jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma od 1,—10. septembra 1928. Revija slovenskih in kočevskih narodnih noš. Kot lani v jeseni, tako priredi uprava ljubljanskega velesejma tudi prili-kom letošnje jesenske prireditve >Ljublja-na v jesenie revijo narodnih noš, ki sc bo vršila v nedeljo, dne 2. septembra popol-dne. — Vsakdo, ki je v posesti narodne noše, naj se takoj javi z dopisnico vele-sojmski upravi in navede nošo. Posebno dobrodošle so skupine iz posameznih okrajev. Popoldne se vrši obhod z godbo po sejmišču. Desettisoči gledalcev se bodo ra-dovali ob pogledu na krasne in pestre narodne noše. Vsakdo naj prijx>more k vsakoletnemu prazniku narodnih noš. Lepe noše bodo odlikovane. — Legitimacije za prost vstop na sejmišče in znižano vožnjo pošlje uprava prijavljenim udeležencem brezplačno. Prijavite se nemudoma. Slovenskim harmonikarjem. Ljubljanski velesejem priredi svoj jesenski vele-sejem od i.—10. septembra, ki bo obsegal zlasti naše kmetijstvo. V nedeljo, dne 9. septembra bo velika razstava plemenskih konj, istega dne pojjoldne bo nastop igralcev na harmonike. Vsak harmonikar bo imel priliko pokazati, kaj zna in bo lahko zaigral katerokoli, po možnosti domačo melodijo. Vršilo se bo tudi tekmovanje najboljših. Kdor ima narodno našo, naj nastopi v njej. Pripusčeni bodo samo prijavljeni harmonikarji, zato se z dopisnico takoj javite upravi velesejma v Ljubljani. — Revnim plačamo vožnjo. Imeli boste tisoče poslušalcev. Gospodinja beraču: »Ali pijete tudi alkoholne pijače?« — Berač: Preden vam odgovorim, bi rad vedel, ali je to vprašanje poizvedovanje, ali pa je ponudba « * ^^Janez, čebela me je pičila na roko, kaj naj storim?« — »Namaži jo s špiritom.« — »Saj je ne morem, ko mi je pa ušla!« * Vojaški zdravnik pri naboru: »Odprite usta m pokažite jezik!« — Novinec: »A- a-a-a-.« — Zdravnik: »Platfus, škarta.« * On (ko se je čoln prečel zibati): »Nič se ne boj, saj sva samo deset metrov od trdnih tal.« — Ona: »Kje pa so?« — On: »Pod nama.« Sara: »Vstani, Izak, roparji so n d oknom.« — Izak: »Počakaj, da odprei okno, potem bom streljal.« — Sara: »C, mu pa zdaj ne streljaš?« — Izak: >kaj, da šipo ubijem!« V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! PREKLIC! Simonu Šmonu v Nadgorici št |) storjene žalitve, katere sem ob času smrti moj«) moža izrekla, obžalujem in pruklicujcm podpisani Frančiška Kodertnan, Nadgorica it, 29 Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali njo prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Doinoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po-trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Vajenca »pojmom. —i- Karol Cerar, če vi j mojster. Luko vica Motorno Holo znamke „Frera" radi bolezni prodam za polovično ceno. Naslov v upravi lisla .št t)9Sl. uina pristnega domačega ca. 40 hI prodam. Naslov v upravi lisla pod št.'.7o(j. Mizarskega aa eira sprejmem takoj. Hrana in stanovanje pri mojstru, drugo po dogovoru. Naslov v upravi 1 sla po I it. 6759. Za svojo letno deklico brc/.staršev ali pa prav rfvaih staršev. Aloj. in liliza-beta Zabukovec, Sevnica 38 ob Savi. Najpopolnejš' STOEU/ER šivalni stroji ca ti vili e, krojače in 2«vH*rj« ter rs ntk dom. Priden ai nabavit« •troj, oglajt« (i to isrtdnoat pri tvidki L Baraga, Ljubljana šelenburg. ul. 6/1-Brtsplačta pouk. IS leta* jamitro. Prostovoljna javna dražba mlina z vodno močjo, dveh gospodarskih poslopij v Beričevem St. 45 pri Ljubljani, »Ciuhov mlinf in 22 zemljiških parcel, ter hiia z gostilno ob mostu čez Bistrico v Beričevem, se vrši dne 16. avgusta 1928 ob 9 dopoldne v Beričevem It, 45. Dražbcni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču Ljubljana, soba št. 37 in pri odvetniku dr. Grablovicu, Tavčarjeva ulica St. II. Okrajno sodišče v Ljubljani odd. VIII., dne 23. julija 1928. Do sedaj najeenejia tvrdka t državi! Skladišče: M E I N E L A H B R O l » Tovarna glasbil, gramofonov ln harmonik. LOBOER, M A R I H O R »I. «>»•*;,. Violine od l)ln 95--, ročne harmonike od Din »» tambnrlca od Din 9R'~, gramofoni od Din i »•» ZiMiviJIi Mi vadili hatiUi, litimi Vi« pilil«"« t""1'"'1. m ISKRENA ZAHVALA vsem, ki so spremili na zadnji pot: k večnemu počitku nepozabnega sina in brata Ivana Bohinc Srednja vas pri Goričah. DRUŽINA BOHINČEVA. Služba organista in cerkvenika je razpisana v Svibnem p. Rade«e pri Zidanem mostu. Primerno za obrtnika. BRIN3E prvovrstno, laško in kraSko, dobite pri Fr an Pogačniku, Ljublja«". Dunajska cesta M. »• Izum na znanstveni podlagi BEN2IT.NADMILO predstavlja novo stopnjo v fabrikacijl mila. Sestavljeno te iz najplemenitejših surovin na podlag! pa. tentlranega postopka, ne vsebuje klora vod-pega stekla In k.slk vsebujotega belila ter Je popolnoma neškodljivo. BENŽVt.NADMILO na razjeda „|tl najfinejših tkanin in ne Škoduje barvam. Jo mnoveU* izv.nrednocletl.no, sredstvo, katerega druga mila nimajo, cist, brez truda Ldneln najfinejše tkanine, volno r, »I o ter odstranjuje mastne ma-deze. Kakor najfinejše perilo, . pere B E N Z IT— ^ H no CA 1L 0 tudi najbolj uma. zano delavsko perilo. oodi«. i« " d'°* !«,>,«* ui BtilllT-Nadmilo tvornice zlatoroo MARIBOR ■Vt Aho vas m mod ako hitite boleilne, IrapUe si v ^««1»» v tozadevni trgovini Fellerjev pravi 4>®P»; diSeJl JHsalluid". Otiraite s. vsako Jutro ta vef.er bolna mesta in iznenadflo ta o^jdo-valo Vas bo, kako brto ta prijetaoje Hsa-Jlirid oblalii VaSe boli. Ako »te idravi, Mbrte EtsafluM za izpiranje grla in umivanje telesa. BMete Elsaltuldu hvalelni in ostali mu b0DneevSeMgov.nie telesa s BisafluMom Vas bo nagradilo z bistro gtavojakimi HveL zdravim spanjem obvarovalo bo pred nahodom, gripo In (frugimi bolestmi ta ustvarjalo Vam tako veselje do J'"^; Tudi notranje, pa* kapljio na sladkorju aii mleku obvaruje Vas proti neugodnem, krtem i t d. ter na želodec prijetno deluje, toZii stariM ln dedje so rabi i Fellemv Elsafluid zunanje in notranje kot zanesljivo domafe sredstvo in kozmetikum »a celo telo. Jačje je ln bolje deluje kot Franeosko žganje. V lekarnah ali tozadevnih trgovinah todi v krifihtaeimo „Fon«r)CT" nravi llsallnia ntokleniCipah pO E Din, V dvojnih po 9 Dll Zahtevajte naj manjth ° poisknsnih aH 6 dvojnih ali » »»e«0. .teki, gjDin U ;; ;; $ :: ::» :: " 250 •• Naslov označite Jasno: Lekarnarju EtiflEN V. ITUER Stnblca Donlo Elsatrg 16 „,. th rsišivalni stroji in pletilni Svit. Edino naJboljSi ^ ko|esa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Pefelinca Orltzner, Atfler Najutije oenel Tudi na obroke Eloblfana bliiu PreSernovega spomenika. Pouk v vezenju breeplačuo. Večletna garancija. :sa: « VSAKO HIS6 »DOMOLJUBA«! a N Ni H H N N N N N N N N N N N Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vo no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pn Liudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 120 milijonov Din. ► H N H M lonrsrir**********!:«***^*****!'** v VSAKO fflSO »DOMOLJUBA«! -m Kadar kupujete štrange, vrvi, uzde, aftre, špago in druge vrvarske izdelke \ \ kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano ta- K||||i ko-le rudečo znamko: ^Sggj PlnhorV rtllčl#a l°vs'te puške, brovninae, nuoen PIISKc samokrese, pištole za H sieklenioaim Din 105'— 7. * stoki. Din M.V— i steklenica Din 40—. Prometni zauod za premog d. d. Liubl ana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debato Premo« domači in inozemski za domačo i ■' kurjavo in industrijske svrlic wrewwoq Vseb vrst Koto s. livarniškt, ptavžarski in plinski Brlitete. Prometni za »od za premog d. d. u L ubi ani Miklošičeva cesta št 15, I. nadstr. V vsako hišo Domolfoba! Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzolav.: Gospobanka. Kapital ln rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo--, vloge nad Din 30o.ooo.ooo-—- Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/2% yoine odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno ln največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Izdajatelj: Dr. Prant Kulovec. 1' Urednik: Franf Zabrel Za Jugoslovansko tiskamo; Karel Ce6