Raznotere reci v resnih dneli. Predzadnjič smo pisali: »Nemški šulverein in Siidmarka drugega namena nimata, kakor pri nas v Avstriji v pruskem smislu delati in narode na odoepljenje dežel, po kojih Nemci gladujejo, pripravljati; večji del denarja, ki ga imata, pride s Pruskega«. Par dnij nato je prinesla graška »Tagespost«, list, ki goji in raz- širja prusko nemštvo, z ozirom na nemški Sulverein dokaz za našo trditev. Sicer nikar ne mislite, da ti prusaki svoje namene zakrivajo, pri nas v Avstriji tega ni treba; kaj tacega, kar boeemo iz »Tagespošte« tukaj podati, čitali smo v njej in njej sorodnih listib že stoin stokrat. Dne 14. julija je bilo namreč v Jeni, mestecu tain v rajhu, glavno zborovanje nemškega šulvereina, kojega so se seveda udeležili v velikem številu ludi avstrijski Nevnci. Pri tem zborovanju je podal njegov glavnl tajnik, ki biva v Berolinu, kajti porodil se je in vodi se šulverein v Berolinu, tam kjer nemški cesar biva, v omenjeni »Tagespošti« pregled dosedanjega »plodonosnega« delovanja. V njem pravi, da se je v 16 letih, t. j. odkar se je osnulo to društvo, avstrijskim Neracem poslalo iy2 milijona, v zadnjem letu pa 52.000 mark, da se je to leto v Avstriji 20.000 mark na šole vknjižilo ali intabuliralo, in da to društvo sploh večji del svojih dohodkov pošilja v Avstrijo. Kar je v oinenjenem poročilu še več »domoljubnega«, pustimo! Druga. »Županovo Miciko« poznate; ali gotovo poznate kako drugo igro, kl se je že predstavljala v vašem bralnera društvu v zabavo in poduk. Vsaka taka igra mora imeti v sebi neki nauk. Glejte, tako igro je zadnje dni spisal in tudi dal na prvo v VViesbadnu predstavljati sedanji nemški cesar Viljelm II.; nasljavlja se »Der Burggraf«; in kaj mislite, kaj je nauk ali glavna misel tej igri? Nič druzega, nego da ima sedanja zveza med Avstrijo in Nemčijo namen, Siriti nemštvo in uničevati slovanske narode. Samo štiri stihe, da vidite, kako močen peper je to: »O Oestreich, Oestreich, armes Steierland! — Dem Bohmen-Konig steht Ihr nun zu Lehn, — Der tscheehisch fiihlt und frech nach Tschechenart — Die deutschen Volker mit dem Scepter weidet!« Komur se oči še sedaj ne odpro, temu ni pomagati. 0 dogodkih v Hebu, avstrijskem mestu ob češkoneinški meji, ste že nekaj malega čitali. To vam je že bil pravi punt; in zakaj ? Le zato, ker je avstrijska vlada vendar prepovedala shod, na kojem bi se skupno z >nemškimi brati« par ur naj koval most do Adrije. Trije bataljoni, vse orožništvo celega okraja in pa še nekaj stražnikov na konjih iz Prage, po koje so bili pos!ali, so imeli dela, ko so se nemški pruski in avstrijski bratje — 10.000 jih je bilo — vendar morali udati; stopili pa so Cez mejo, tamkaj zborovali, celo našo cesarsko rodbino napadali in se nam smejali ter kričali Bavarcem: »Bratci, delajte, da nas vzamete, da pridemo proč od te češke sodrge!« Oni avstrijski prusaki, katerim je bilo v Heb predaleč, n. pr. štajarski, koroški, kranjski, solnograški, tirolski, priredili pa so, kakor se je tudi že poročalo, ravno tisti dan velik shod v Celovcu; vlada njira ga ni prepovedala. (iovorili so približno isto, kar oni v Hebu in unkraj meje, od kojih so dobili po brzojavu »bratski pozdrav«. Od tega, kar je prišlo na dan, pač ne bodemo nikdar pozabili besed, ki jih je ošabno izustil državni poslanec, dr. Steinwender: »Wir Deutsche sind ein Herrenvolk und zur Herrschaft miissen wir kommen«. Slovani v Avstriji, torej mi Slovenci, Hrvatje, Čehi, Poljaki in Rusini, ki skupaj plačujemo 70% krvnega in denarnega davka, mi, ki smo, ker živimo ob meji, skoz stoletja z največjimi žrtvarai branili državo in Nemce sredi nje zoper napade raznih sovražnikov, (le glejte v »Večernicah« 1. 1894., kolikokrat smo mi ubogi Slovenci samo s Štajarskega Turke pregnali!), mi, ki se nam ne more nezvestoba do svojega vladarja ne toliko očitati, kolikor je črnega za nohtom, mi bi naj bili tej zdivjani, kruti, veleizdajski sodrgi na naSi zemlji, ki je napojena s krvjo našib pradedov in posvečena po stopiniab našib svetih učenikov Girila in Metoda, hlapci, še manje nego hlapci, stvari brez človeških pravic! In vrhu tega le zato, ker Avstrijo ščitimo, njen razpad zabranjujemo ter oni svojati delamo pri veleizdajskem poslu ovire! Najžalostneje in neverjetno, ali vendar resnično, kakor vsak otrok vidi, pa je, da jih vlada v boju zoper nas, zlasti zoper nas Slovence, z vso močjo podpira. Kjer se reče dati, tam moramo Slovani biti prvi, kjer se pa reče dobiti, tam nismo zadnji, tam nas celo na svetu ni. Ko je letos na Kreti vrelo in bilo treba tja poslati nekaj naših najboljših vojakov, češ, da se tam kaj opravi in da se Avstrija eastno postavlja pred drugimi državami, ki so tudi bile tje poslale vrhnjo svojega vojaštva, kdo je bil takrat prvi? Vrli slovenski mladeniči južnoštajarskega polka. Kako pa je bilo pred letoma, ko smo Slovenci prosili, naj bi se naši iantiči sarao prva štiri leta na gimnaziji v Celju in ie tri predmete, namreč veronauk, latinščino in računanje smeli učiti v svoji mili materinščini? Trdo nemške gimnazije s svojimi osmimi razredi bi se nikdo ne dotaknil, akoravno Geljani zanj nimajo učencev in so le po sili Nemci. Vlada bi lo bila lahko samo zapovedala, toda ni storila. Prepustila je in to še iz velike milosti odločitev državnemu zboru; in, dragi Slovenci, dobro se še spominjate, kakšen vrisk in krik so zagnali Nemci, in da so celo pri nemškein cesarju iskali pomoči. Ali ker je takrat vendar obveljala pravičnost, se ie moral prvi razred takozvane slovenske gimnazije jeseni otvoriti. Ko pa je zdaj drugo leio poteklo, je vlada to gimnazijo spet odpravila. Iz takih slučajev sestaja naša zgodovina. Grozno hudo se nam godi, od dne do dne je slabše, in na vsak način nas hočejo pokončati. Sovražniki naši so orjaško mooni, mi pa šibki in vrhu tega brez pomoči. V državnem zboru sicer nismo sami, ali doma, doma, kjer nam je življenje le neprestan obupen boj, ki bode končno odločil.... Tukaj smo sami; pomagala bi nam na tem svetu jedino lahko vlada, ki pa noče. Ali Jeden je, ki čuva nad našo osodo. Trdno zaupajmo v Njega, ki je ve6na Pravica; če je On z nami, ne premaga nas niti pekel. Toda Bog daja svojo pomoč le onim, ki se sami trudijo, ki sami storijo, kolikor morejo. Smemo li o sebi reči, da storimo, kar je po našem pesniku mož storiti dolžan ? Zlasti pa bi morali sedaj, ker stojimo »Pred važnimi izpremembami«, pred odločitvijo, ali nam bo umreti ali častno živeti, vse napeti, vsi se posvetiti v obranitev naše narodnosti. Zato pa »Slov. Gospodar« prosi in roti vse slovenske duhovnike, pravnike, zdravnike, profesorje in učitelje, skratka vse razumništvo slovensko, naj vse, kar ni neobhodno potrebno, za ta čas, dokler si ne osigurimo svojega narodnega obstanka, pusti na stran. Kaj nam bodo pomagali stari klasiki, pojasnjeni in preloženi v najlepšo slovenščino, če nikogar ne bo, ki bi jih čital! Kaj nam koristi slovenska pedagogika, iztuhtana po najmodrejših glavah, ako ne bo več slovenskih šol! Kogar pero uboga, komur se jezik ne spotika, vsak naj stori, kar je treba v skrajni sili! Kako ubogi so naši časniki, sploh naše slovstvo prave narodne hrane! In prepričani smo, da je naš narod samo treba probuditi; in hvaležneje in lepše naloge ni od te, ker ni treba lagati in zavijati in prikrivati in se hliniti, ampak le vedno in vedno, neumorno sarao golo, sveto resnico ubogemu ljudstvu oznanjevati. Vsakemu bo lahko najti delokrog, da po svoji moči prispe v ohranitev našega naroda. »Slov. Gospodar« je tudi klical slovenske niože v resen posvet, da se jasno določi cilj in program narodnega dela. Veseli nas, da so se našemu opominu takoj prijazno odzvali vsi odlični slovenski listi. Razven tega so češki »Narodni Listy« to misel z veseljem pozdravili; hvala jim! Sklicali so tudi še nekateri slovenski poslanci volilne shode, pri katerih se je tu in tam sklenilo, da se po naših poslancih od vlade zahtevajo jednake jezikovne naredbe, kakoršne so dobili Čehi. Dobro! Bog ne daj, da bi imeli kaj zoper to; ali kje je slovenska šola ? Jezikovne naredbe za urade zde se nam le streha poslopju, ki ga hočemo postaviti. Ge se bode v šolah tako naprej germanizovalo, kakor doslej, utegne se zgoditi, da čez leto in dan narod satn od vlade zahteva, da odstrani jezikovne naredbe; za koga bi neki bil v uradih slovenski jezik, če ni več slovenskega naroda! Ne pozabimo, da imajo Cehi že dolgo narodne ljudske šole, pa ne le te, ampak tudi češke srednje šole in češko vseučilišče. Naj nam pa tudi nikdo ne očita, da z ozirom na naše razmere gledamo prečrno. Sredi naše zemlje so seveda šole boljSe, pa ob krajih, blizu mej! Tukaj pa se natn zemlja krši, kakor taja sneg na solncu. Tako kruto deželna šolska oblast na Stajarskem zoper nas Slovence ni postopala nikdar, kakor sedaj. To bodi naSim gospodom poslancem v opomin!