KOPER o 5. APRILA 1957
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VI. ® ŠTEV. 15
Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založuiško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidnceva 26/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun G5-KB-1-1S1. 'Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno, Rokopisov ne vračamo.
&2S9&ZSJSB
IZREDNO ZANIMANJE ZA LETOŠN JE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
Na množičnih sestankih šolske mladine, ki so bili te dni iia pobudo šolske komisije pri OK LMS Koper, so udeleženci razpravljali o udeležbi članov mia-¿¿ijiske organizacije v brigadah, i§p bodo nadaljevale letos poleti gradnjo brkinske ceste. Kot smo že poročali, so potrebna finančna sredstva za nadaljevanje te ceste že odobrena in na razpolago.
Vse priznanje gre Pomorski srednji šoli v Piranu, kjer se je doslej prijavilo za sodelovanje
7. april svetovni dan zdravja
Ko so 7. aprila 1913 sprejeli ustavo svetovne zdravstvene organizacije, so sklenili ta dan proglasiti za svetovni dan zdravstva, ki ga proslavljamo vsako leto. Vsako leto je posvečen proučevanju najbolj perečih in najvažnejših zdravstvenih vprašanj in tako ga letos proslavljamo pod geslom »Prehrana in zdravje«, ker kaže, da Sirom po svetu prehrana ne ustreza po kakovosti in količini potrebam človeškega organizma.
Zdravstveni delavci in člani Rdečega križa koprskega okraja bodo v okviru letošnjega svetovnega dneva zdravja priredili vrsto predavanj o prehrani v gospodinjstvih, internatih, menzah, gostinskih obratih in bolnišnicah; o prehrani dojenčkov, šolske in doraščajoče mladine, nosečih in doječih žena, starcev, zdravstveno ogroženih in rekonvaleseentov. Opozarjali bodo na način proizvodnje in razdeljevanja živil ter ravnanja z njimi, dalje na ureditev zelenjavnih vrtov ter posebno še na čim večjo porabo mleka v vsakdanji prehrani. Ta predavanja bodo tem bolj pomembna, če upoštevamo, kakšno gospodarsko škodo lahko napravijo pokvarjena živila. Lani smo samo v našem okraju morali na zahtevo sanitarnih inšpektorjev odtegniti ljudski prehrani za okrog 2 in pol milijona dinarjev vrednosti pokvarjenih živil, pri tem pa ni upoštevana vrednost tistih ži-11, ki so jih podjetja po lastnem !reudarku*" označila kot pokvarjena.
Cesto govorimo in beremo le o posledicah podhranjenosti in o različnih obolenjih, ki jim je vzrok pomanjkljiva prehrana. Pozabljamo pa pri tem na posledice, nastajajoče zaradi prekomernega uživanja hrane, predvsem maščob. Posledica tega so številna obolenja, med katerimi so na prvem mestu obolenja jeter in srca. Da pa bi se naši prebivalci seznanili s pravilnim načinom prehranjevanja, predvsem pa prehranjevanja mladine, bodo ta predavanja v okviru proslavljanja letošnjega svetovnega dneva zdravja nadvse pomembna. Ne sme nam biti žal naporov, ki jih bomo vložili v to, da bodo naši ljudje spoznali pomen zdrave prehrane, si s tčm izboljšali življenjske pogoje, ker moramo Izkoristiti vsako priložnost, da tudi v tej smeri vzgaja-sami sebe.
Dr. P. Hladnlk.
»
pri tej mladinski delovni akciji že 80 njenih dijakov. Ženska obrtna šola v Kopru je zbrala že 31 prijav, ekonomska srednja šola pa 32, prijavljajo pa se še vedno novi mladinci in mladinke.
Slabši odziv je na slovenski gimnaziji in učiteljišču v Kopru. Bilo bi prav, če starši ne bi ovirali svojih otrok, če se ti želijo udeležiti te skupne mladinske delovne akcije, ki je za gospodarstvo koprskega okraja tako zelo pomembna, marveč naj bi kot dobri člani Socialistične zveze celo pomagali in podprli mladino v njenem prizadevanju in doprinašanju s skupnim naporom naše družbe za izboljšanje življenjskih pogojev naših ljudi. Brkini so že samo s svojim po-mebnim prispevkom za osvoboditev zaslužili, da jim danes vsi pomagamo, posebej pa se jim prav mladina lahko oddolži s svojo udeležbo pri gradnji ceste, ki bo te odročne predele pove-
4. JULIJ — OBČINSKI PRAZNIK POSTOJNE
Več kot eno loto je posebna komisija pri občinskem odboru Zveze borcev Postojna ugotavljala na podlagi dogodkov iz NOB, kateri dan bi bil najprimernejši za proglasitev občinskega praznika. Končno so se sporazumeli za 4. julij. Iz razloga, ker je v začetku julija 1942 taboril v Zalogu pri Postojni Vojkov vod, prvi partizanski vod na Primorskem. V tem času je Vojkov vod napadel italijansko karabinjersko patruljo na glavni cesti proti Razdrtemu in jo tudi uničil.
zala in jih približala večjim središčem. To bo omogočilo Brkinom večji gospodarski razvoj in s tem izboljšanje življenja.
Nc glede na vse to pa ima življenje v mladinskih delovnih brigadah svoj mik in korist za udeležence, saj se v njih krepi zavesi in prepričanje o nujnosti vlaganja skupnih naporov za izboljšanje življenja vseh državljanov.
Prijave za udeležbo pri mladinskih delovnih akcijah v našem okraju zbirajo že vse mladinske organizacije na Koprskem, na Krasu in na Postojnskem, pa tudi na Pivki in v ilirskobistriški občini se že prijavljajo.
Jugoslovanski obisk v Siriji
Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukma-novitf, je po končanih razgovorih v Kairu odpotovala v Sirijo. V Damasku so ji priredili prisrčen sprejem. Naša predstavnika Svetozar Vukmanovič in Hasan Br-kič bosta imela več razgovorov s sirijskim ministrskim predsednikom Asalijem in ministroma Bitajem in Kalasom o skupnih koristih obeh držav.
Spomenik padlim borcem NOB v Pivki
PRAZNIK PIVKE
Četrti april je vsakoletni občinski praznik Pivke, Čestitkam in željam za vsestranski napredek občine in izboljšanje življenja Pivčanov se pridružuje tudi kolektiv CZP »Primorski tisk« in še posebej uredništvo in uprava »Slovenskega Jadrana«.
Kaj več o prazniku preberite na G. strani.
PRVA LETOŠNJA PRIREDITEV
Gospodarskega
razstavišča
V soboto dopoldne so v navzočnosti članov Izvršnega sveta LRS Toneta Boleta in Toneta Faj farja ter predsednika OLO Ljubljana dr. Marijana Dermastja odprli v Ljubljani na Gospodarskem raz-
Lanskoletna epidemija meningitisa v obalnem področju našega okraja ter letošnji pojav zlatenice sta narekovala sklep, da se vložijo znatna denarna sredstva za preprečevanje nalezljivih bolezni. Znano je, da je veliko ceneje epidemije preprečiti na ta ali oni način, kakor pa jih zatirati v času, ko so zajele širši obseg. Vzrok epidemij je v glavnem nečistoča mest, pomanjkanje stranišč in vode, nezavarovane greznice itd. Da se ne bi letos ponovilo isto, kar je bilo lani z izbruhom meningitisa, je Občinski ljudski odbor Izola na pobudo sanitarne inšpekcije in Socialistične zveze sklenil temeljito očistiti mesto, porušiti razne prizidke, ki so skrivališča nesnage, razširiti z. odstranjevanjem zidov dvorišča ter opraviti vrsto očiščevalnih del v bližini podjetij. V ta namen bo občina potrošila dva milijona dinarjev ter nadaljnjih 500 tisoč din za deratizacijo.
KLJUB NESREČI POGUMNO NADALJUJEJO
TVD Partizan v Ajdovščini je imel pred kratkim redni občni zbor, na katerem so se pomenili o preteklem delu in o novih nalogah. Čeprav jim je lani pogorela telovadnica, se niso odpovedali delu, Tako nameravajo prirediti 5. maja tek po ulicah Ajdovščine, glavna naloga pa bo do 22. julija — Dneva vstaje slovenskega naroda — zgradtii novo telovadnico in skromno kopališče. Društvo je naletelo na polno razumevanje pri pristojnih forumih glede sredstev.	I. R.
Nadzor čiščenja bo vodila posebna komisija, ki je bila sestavljena na predlog SZDL in občinske sanitarne inšpekcije. Pri očiščevalnih delih bodo sodelovala tudi podjetja, ki bodo dala xia razpolago prevozna sredstva.
stavišču II. sejem mode in usnjarstva. Ta sejem je prva letošnja gospodarska prireditev v Ljubljani, hkrati pa prva sejm-ska prireditev v Jugoslaviji v letu 1957. Na tem sejmu so razstavljeni razen tekstilnega blaga in usnja tudi končni izdelki tekstilne in usnjarske .industrije.
Med razstavljalci je tudi osem inozemskih tvrdk.
Namen razstave je, čimbolj prilagoditi tekstilne in usnjarske izdelke potrebam potrošnikov, njihovemu okusu in željam tako glede kakovosti, kakor tudi glede izbire.
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR

McMillan: »Suez, Singapur, Sovjetska zveza, stavke ... Hudirja, ^ ali se res vse, kar nam dela preglavice, začenja s črko ,S'!?« »Kje pa, ekscelenca! Ciper se začenja vendar s črko ,C'U
Že iz skromnih podatkoi•, ki ne zajemajo vsega, lahko ugotovimo, da se pozitivni proces stabilizacije in napredka našega gospodarstva nadaljuje. Glede industrije ni nobenega dvoma, kajti podatki o tem govore dovolj zgovorno. Posebno vprašanje pa je kmetijstvo, ki predstavlja za nas že vsa leta po vojni bolečo točko. Ne le padec donosov na obdelanih površinah, temveč tudi znižanje obdelanih površin, zlasti pa bistvena sprememba v strukturi prebivalstva, to je veliko povečanje števila prebivalstva v industrijskih in mestnih središčih, je povzročila in povzroča velike težave v prehrani. Uvoz živil, zlasti žitaric, se iz leta v leto veča. Z novimi ukrepi naj bi preprečili tak razvoj, kajti pogojev za to, da bi se sami preskrbovali z živili, nam ne manjka. Zato smo določili ogromna sredstva za dvicj kmetijstva, za melioracije in drugo. Z liberalizacijo prometa s kmetijskimi pridelki, zlasti z žiti, pa smo ustvarili posebne pogoje za zboljšanje stanja v kmetijstvu. Danes zato lahko beležimo, da je bilo v jesenski setvi posejanih za 21 odstotkov več površin kot leto prej in da so bili zimski pogoji za rast rastlin ugodni.
Brez dvoma je tudi nekaj negativnih pojavov, ki so bili zabeleženi v tem času, kakor znaten padec v stanju živine, kakor tudi, da za nekatere pojave še ne moremo dajati posebnih zaključkov, ker gre za sezonske pojave, katerih pomen bo moči oceniti šele kasneje. Mislimo tu zlasti na investicije, na proračunsko potrošnjo, posebej pa na dvig potrošniških kreditov. Slednji postajajo vedno pomembnejši čini-telj v našem gospodarstvu in povzročajo vedno nove probleme, saj nam trgovina med blagom za široko potrošnjo nudi vedno več in med njimi tudi precej dragih predmetov (hladilnike, motorje in celo avtomobile).
V pričakovanju nadaljnjega razvoja v nakazani smeri lahko izvajamo določene sklepe in delamo tudi načrte. Tako je v priprav i načrt za postopen dvig proizvodnje in uvoza blaga za široko potrošnjo in za postopen dvig življenjske ravni, zlasti pa za realni dvig plač. Najprej pa je na vrsti popolna stabilizacija v gospodarstvu. Pri tem ni mišljena stabilizacija, s katero bi nekako ustavili nadaljnji razvoj, temveč stabilizacija, ki bi bila v bistvu v tem, da bi preprečili notranja nesorazmerja, nepredvidene skoke in dmgo, kar bi motilo normalni razvoj. Računamo, da bomo to dosegli v tem letu. Čim bomo dosegli notranjo trdnost, bo pot naprej lažja.	-dt- '
Obisk italijanskih socialistov v Jugoslaviji
Delegacija italijanske socialistične stranke je bila te dni na prijateljskem obisku v naši državi. Po razgovorih s predstavniki Zveze komunistov in Socialistične zveze Jugoslavije so objavili uradno poročilo, v katerem so med drugim poudarili,. da pomeni ta obisk prispevek k utrjevanju solidarnosti med jugoslovanskim in italijanskim delavskim razredom in k zbližan) u med narodi obeh dežel. Obe delegaciji sta se strinjali, da se morajo socialistične sile še nadalje prizadevati, da bi odstranili sedanjo razdeljenost Evrope ter ustvarili pogoje za enoten sistem varnosti. Važno je zlasti — poudarja zaključno poročilo — čim širše sodelovanje ter gospodarske in kulturna izmenjava med deželami z različnimi družbenimi sistemi.
MAKAMGS NA SVOBODI
Britanska vlada je konec prejšnjega tedna izpustila na svobodo ciprskega nadškofa Makariosa, ki je bil v izgnanstvu na Seychell-skih otokih. Čeprav se Makarios ne sme vrniti na Ciper, je ven-
dar preklic konfinacije jasen znak, da so Britanci končno le pripravljeni rešiti na ta ali oni način ciprsko vprašanje. Seveda pa ne smemo pričakovati, da se bo to zgochlo čez noč, kajti vprašanje je preveč zapleteno in na njem nista zainteresirani samo Anglija in Grčija, ampak tudi Turčija.
HAMMARSKJOELDOVA
POBUDA ZA POMOČ NERAZVITIM DEŽELAM
Glavni tajnik OZN Hammar-skjoeld je predložil socialni komisiji Ekonomsko-socialnega sveta poročilo o pctletriem načrtu za mednarodno pomoč nezadostno razvitim državam. Glavni tajnik opozarja zlasti na potrebo razvoja posebnih vzornih središč, i pomočjo katerih bi izboljšali življenjsko raven v posameznih zaostalih deželah. Pri tem naj bi sodelovali vsi mednarodni organi, ki delujejo v posameznih deželah.
Dosedanje delo z vzornimi središči je dalo odlične rezultate. V Egiptu so na primer -uredili središče v Kaljubi, ki je obsegalo 40 vasi, po pridobljenih izkušnjah pa so uredili še 170 podobnih središč.
Medtem ko so se začeli v raz-orožitvenem pododboru OZN v Londonu razgovori o prepovedi atomskih poskusov v dokaj ugodnem vzdušju, so sklepi Bermud-ske konference znova zaostrili tako imenovano atomsko polemiko med Vzhodom in Zahodom. Agencija TASS je namreč objavila poročilo zunanjega ministrstva, v katerem je rečeno, da pomeni srečanje Eisenhowerja ter MacMillana na Bermudih nadaljevanje agresivne poti obeh držav na področju zunanje politi-
ke. Moskva očita Washingtonu in Londonu tajne sporazume glede priprav za atomsko vojno in kritizira zlasti oborožitev Anglije z usmerjevalnimi izstrelki in vstop ZDA v Bagdadsko zvezo. Glede izjav Velike Britanije in ZDA, da nameravata biti zmerni v poskusih z atomskim orožjem in da sta pripravljeni o teh poskusih vnaprej obveščati OZN, trdijo v Moskvi, da to ni pot za' ureditev vprašanja prepovedi atomskih poskusov, Po mnenju Sovjetske zveze pomenijo take izjave pri-
Nekaj značilnosti družbenega plana okraja Pulja
J.
Po tržaških ulicah spet vozijo tramvaji, trolejbusi in ■ avtobusi občinskega podjetja ACEGAT. Stavka uslužbencev tega podjetja je trajala nič manj kot 24 dni in bi kmalu ogrožala obstoj samega občinskega odbora. Na svoji skupščini so uslužbenci z referendumom sklenili prenehati stavko in sprejeli kompromisni sporazum. Za prenehanje stavke je glasovalo 1.060 uslužbencev, proti pa 434.
-h
Nekatere stranke (KPI, PSI, PSDI, IiD) so te dni sestavile in objavile osnutek posebnega statuta za avtonomno deželo Furla-nija — Julijska krajina. Vse stranke in politične skupine sedaj razpravljajo o tem vprašanju, ki je velikega pomena za gospodarski, socialni in politični razvoj krajev, ki bodo vključeni v avtonomno deželo. Slovenski živelj v Italiji, tako na Tržaškem kot na Goriškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, pa je še posebno zainteresiran na tem, da bo poseben statut upošteval in jamčil njegove narodne pravice.
+
V	soboto in nedeljo je bil v Trstu shod Zveze italijanskih partizanov ANPI iz severne Italije. Razen govorov sprejema na županstvu in polaganja vencev k spomeniku padlim pri Sv. Justu, v Rižarni, Ulici Ghega, na- Opči-nah in v Križu je bilo tudi razdeljevanje častnih izkaznic članom. ANPI in svojcem padlih.
Zveza partizanov TO, zveza političnih preganjancev in Zveza vojnih invalidov NOB so sicer poslale svoj pozdrav udeležencem shoda, a se ga niso udeležile zaradi diskriminacijsltega ravnanja in stalnega preziranja, ki ga do teh organizacij na Tržaškem izvaja krajevna ANPI.
» *
Pri Društvu slovenskih srednješolcev v Trstu se pripravlja nov literarni krožek. Razen tega postavljajo temelje za izdajanje nove mladinske revije, ki naj bi združevala vso mladino na Tržaškem in Goriškem, Želeti je, da bi v novi reviji »Jadro« sodelovala tudi mladina iz. Koora in Nove Gorice, kakor tudi dijaki iz teh krajev, ki pa študirajo v Ljubljani.
V	okviru tržaškega velesejma, ki bo letos od 27. junija do 1. julija, bo mednarodna razstava cvetja. To razstavo bo priredila trgovinska -zbornica s sodelovanjem raznih ustanov.
Razstave, ki bo v prostorih pomorske postaje, se bo udeležilo nad 100 italijanskih in inozemskih cvetličarjev. Razdelili bodo tudi nagrade v skupnem znesku 1,5 milijona lir. In-
Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. — Za tisk odgovarja Franc Zdežar,
teresenti morajo prijaviti svojo udeležbo Ravnateljstvu mednarodne razstave cvetja in Trgovinski zbornici v Trstu, ki daje potrebne informacijo. Poročajo, da sta do sedaj prijavili svojo udeležbo tudi dve jugoslovanski tovrstni podjetji.
Sosednji puljski okraj je 23. fe-bi uarja sprejel svoj družbeni plan in proračun za leto 1057. Našim bralcem posredujemo nekaj glavnih značilnosti in smernic tega plana, saj je življenjska problematika puljskega okraja precej podobna našim razmeram, puljski in naš okraj pa sta zlasti povezana z -Jadranskim morjem in morata v tem pogledu reševati probleme, ki so skupni vsej za-hodnoistrski obali. Razlika je v tem, da ima Pulj kot okrajno središče neprimerno večje in boljše pristanišče, v katerem lahko pristajajo največje ladje, medtem ko ima Koper le to prednost, da je bliže notranjosti naše države.
Puljski okraj si je z letošnjim družbenim planom zadal nekatere pomembne naloge zlasti na gospodarskem področju. Tako predvideva, da bo povečal proizvodnjo v odnosu na leto 1956 za 12 odstotkov, kar bo prišlo do izraza na vseh gospodarskih področjih, predvsem pa v industriji
Puljska panorama z areno
in rudarstvu ter kmetijstvu, kar bo služilo zlasti povečanju bla— govnih skladov za široko potrošnjo.
Plan nadalje predvideva povečano produktivnost dela, kar bodo dosegli s spremembami tarifnih postavk in plačnega sistema, kot tudi s splošnimi prizadevanji organov družbenega upravljanja, z ustanovitvijo organov za analizi in napredek proizvodnje, z dvigom strokovne usposobljenosti delavcev in uslužbencev ter podobno.
Dalje je predvideno povečanje gospodarnosti v vsakem pogledu s splošnim varčevanjem, racionalizacijo, izpopolnjevanjem proizvodnega procesa, z usmeritvijo proizvodnje na predmete s široko potrošnjo, z zamenjavo uvoznih surovin za domače itd.
Razdelitev investicijskih sredstev je predvidena tako, da bodo investirali največ za racionalizacijo, za rekonstrukcije, v predelovalno industrijo, kmetijstvo, promet, obrt in za komunalno-stanovanjsko izgradnjo.
Povečanje kmetijske proizvodnje nameravajo doseči z melioracijami, komasacijami, arondacijami, z mehanizacijo in agrotehničnimi ukrepi, s stimulativnimi spremembami plačnega sistema v kmetijstvu —• takč v socialističnem sektorju kot tudi v zasebnem —- preko zadružnih organizacij.
Tudi trgovski mreži je namenjena pomembna vloga. Plan predvideva izboljšanje poslovanja, zlasti preskrbe mest in industrijskih središč s pomočjo sodobne opreme, z istočasnim povečanjem izvoza industrijskih proizvodov.
H koncu plan posebej» računa na napredek, izboljšanje in razvoj delavskega samoupravljanja ter na pobudo delavskih svetov, občinskih in drugih organov družbenega upravljanja.
Z U N A N
V o
JEPOLITICN K
O M -E N T A R
F—n
Incidenti, ki so bili te dni v Tu-nisu med proslavo Dneva neodvisnosti v zvezi s protestom uradnega francoskega predstavnika zaradi pri-sostvovanja alžirskih prvakov na svečanosti, ne morejo ostali brez večjega političnega odmeva. Odhod Irancoskega delegata s proslave sam po sebi morda ne bi bil toliko pomemben, če ne bi kazal ostre ne-pomirljivosti dveh politik do alžirskega vprašanja, t. j. francoske z ene strani in tuniške oziroma maroške z druge. Kaže, da so francoski odnosi do Tunisa in Maroka prišli v takšno fazo, ko postaja odločilnega pomena sedanja politika Pariza do Alžira.
Vojna v Alžiru ne ogroža samo francoske politike v severni Afriki. Zadnja razprava v Bourbonski palači je dokazala, da nerešeni alžirski problem onemogoča ureditev sedanjega hudega notranjega francoskega finančnega položaja, dejansko zavira razširjenje skupnega evropskega tržišča na francosko posest v Afriki in tudi vpliva na to, da politika francoske vlade tako v Evropi kakor tudi v svetu na sploh, nima tiste specifične vrednosti, kot bi jo morala imeti pod drugačnimi pogoji. Razen tega — za Francijo je to trenutno
najvažnejše — vsakodnevne borbe v Alžiru vse bolj slabijo njene odnose do Tunisa in Maroka, odnose, ki so nekdaj obetali, da bodo odkritosrčni in prijateljski. Vladi teh dveh severnoafriških držav, ki sta pred letom dni izvojevali svobodo, ne moreta mirno gledati na uporno borbo alžirskega ljudstva, ki jo namenjena istemu cilju. Odklanjanje francoskih uradnih krogov, da bi z miroljubnimi sredstvi uredili sedanji položaj v Alžiru, navaja vladi Tunisa in Maroka do mišljenja, da je francoska politika tudi nasproti njima neiskrena. Naravni rezultat takšnega stanja je dejstvo, da Francija ni mogla v enem letu z razgovori urediti s Tu-nisom in Marokom vrsto problemov, ki so se pojavili po njuni osvoboditvi. Z drugimi besedami: Alžir je preizkušnja francoske politike za vse področje ■ severne Afrike.
Ko se je Francija tako znašla na prelomnici nadaljnjega usmerjevanja svojih odnosov do Tunisa in Maroka, ji ne preostane drugega, kot. da izbira: ali tudi v prihoduje uveljavljati s silo svojo politiko pomirjeva-nja Alžira, ali pa bo poiskala način za neposredne razgovore z alžirskimi uporniki. Dosedanja politika »pomir-jevanja« je nedvomno doživela po-
zadevanje, da bi uzakonili tekmovanje v atomskem oboroževanju, medtem ko je Sovjetska zveza za takojšen sporazum o pre^ povedi avtomskega orožja. Pr _ korak v tej smeri naj bi bil spo' razum o začasnem prenehanju poskusov z atomskim orožjem.
V zvezi z bermudskimi sklepi se je oglasila tudi Japonska, ki ji upravičeno ne gre v račun Mac Millanova trmoglavost glede napovedane poskusne eksplozije vodikove bombe na otoku Christ-mas, Japonska ima glede poskusov atomskih eksplopij slabe izkušnje (primer obolenja ribičev) in je zato ostro protestirala ne samo na Zahodu, ampak tudi pri sovjetski vladi, naj takoj prenehajo z atomskimi eksperimenti. Njeni protesti pa bodo najbrž brez odziva, dokler ne najdejo rešitve v razorožitvenem pododboru. Zahodne države se namreč na njene proteste nič kaj preveč ne ozirajo, medtem ko Sovjetska zveza pravi, »dokler na Zahodu ne prenehajo, tudi mi ne moremo«.

lom. Nad pol milijona francoskih vojakov ni uspelo napraviti reda v Alžiru. Namesto da bi pomirila domače prebivalstvo, je francoska politika dosegla nasprotne rezultate: prisilila je zmerne kroge alžirskega ljudstva, da so se zbrali okrog na-cionalno-osvobodilnega gibanja. Zaradi tega so francoske oblasti izgubile vsako možnost, da bi med alžirskim prebivalstvom našli' politično odgovorne ljudi, s katerimi bi lahko začele voditi razgovore.
Ker je politika nasilne pomiritve Alžira doživela polom, je Francija zdaj v dilemi: ali še nadalje vztrajati na tem, da ne odstopi od mnenja, da je Alžir njen integralni del, ali pa, kakor je predlagal Mendčs-France, bo treba najti novo osnovo za razgovore in to takšno, ki l)i bila sprejemljiva za alžirske upornike, hkrati pa bi bila blizu težnjam Tunisa in Maroka. Nedavna resolucija Generalne skupščine OZN je priporočila, da bi bila ta druga rešitev najboljša. Vendar pa, kot na žalost vse kaže, Francija zaradi notranjih odnosov ni dovolj močna, da bi sprejela ta predlog. Treba je računati s tem, da je položaj v severni Afriki iz dneva v dan slabši in to na škodo dejanskih francoskih interesov.
LENINOVA
md
Ko je izbruhnila lela 1917 v Petrogradu februarska revolucija, je Lenin pisal v Petrograd pet pisem v razdobju od 20. marca do S. aprila. Ta pisma so znana pod naslovom »Pisma od daleč«. V njih razkrinkava novo carsko Začasno vlado kot buržoazno vlado, ki želi obdržati stari način izkoriščanja ljudstva in nadaljevati imperialistično vojno. Na drugi strani pa Lenin pravi, da je Sovjet delavskih odposlancev v Petrogradu, ki išče zveze z vojaki in kmeti, glavna, nepriznana in nerazvita, sicer relativno slabotna delavska vlada, ki izraža interese proletariata in najrevnejših slojev mestnega in vaškega prebivalstva.
V prvih dveh pismih omenja Lenin, da je revolucija doživela šele svojo prvo etapo in i izraža prepričanje, da to ni I njena zadnja etapa. Opozarja, j da naj delavska partija uporablja marksistično taktiko, t. j. oborožitev proletariata ter okrepitev vloge in moči So-vjeta delavskih odposlancev. Priporoča, da je potrebno najprej ustvariti demokratično republiko, potem pa začeti z graditvijo socializma. Kasnejši dogodki so potrdili pravilnost Leninovih priporočil in prepričanje, da le proletarska republika, ki jo podprejo poljedelski delavci in najrevnejši sloji kmetov in mestnega prebivalstva, lahko zagotovi mir in da kruh, red in svobodo.
Pomorščaki in prijatelji morja tokrat spet pri valčku
in ne na njem. Tak<5 so sklenili naši mornarji, ki bodo jutri preživeli prijetno noč na svojem II. POMORSKEM TLESU v prostorih hotela »Palače« v Portorožu.
Lanskoletna prireditev, prva te vrste ob našem morju, je presegla vsa pričakovanja organizatorjev, ki niso imeli v mislih le plesa in zabave, temveč kaj več: družabni večer, ki naj prizadevanja mlade slovenske trgovinske mornarice ponese med vse prijatelje našega morja, jih seznani z našimi pomorščaki, plovečlmi po vseh morjih sveta, in tako doprinese svoj delež vse širšemu družbenemu življenju in spoznavanju naše dejavnosti.
Kot vse kaže, se bo POMORSKI PLES v Portorožu, ki bo letos G. aprila, utrdil kot tradicionalna vsakoletna prireditev naših obmorskih mest, za kar govori veliko zanimanje zanj iz vseh predelov Slovenije in sosednih obalnih področ.
V zadnjih treh letih nenehno 'iarašča promet v našem največjem pristanišču — Reki. Zaradi doseženih kapacitet obeh glavnih železniških prog Reka—Zagreb in Reka—-Pivka pa ne moremo pričakovati povečanja pomorskega prometa nad 4 milijone ton letno. Zato je potrebno začeti čimprej organizirati sistem severno-jadranskih pristanišč, kjer bi bila Reka centralna luka za prevzem čim večjega dela tranzitnega blaga iz držav Donavskega bazena, razbremenilna pristanišča za domače blago pa bi bila Ba-kar, Pulj in Koper. Od vseh teh treh razbremenilnih pristanišč pa ima Koper najugodnejšo geografsko lego za izvoznike in uvoznike iz držav Srednje Evrope.
Že danes je v Kopru na razpolago vrsta slabo izkoriščenih ali pa sploh neizkoriščenih pristaniških in skladiščnih kapacitet, ki jih druga pristanišča sploh nimajo ali pa so prenatrpana, kot je ■primer na Reki. V letošnjem letu Hjo skoraj v celoti (razen treh kilometrov) dograjena moderna cesta od Kopra do Senožeč, kjer se priključi na glavno cesto Trst— Ljubljana. Ta cesta ima tudi zelo veliko kapaciteto. Kamionski park v okraju razpolaga s takim voznim parkom, da bo lahko prepeljal poleg drugega tovora še letno 180.000 ton tovora iz pomorskega prometa, kar je okrog 500 ton dnevno.
Pomanjkljivost koprskega pristanišča pa je v tem, da je globina morja ob operativni obali v obstoječem pristanišču le 3—5 m, kar je sicer dovolj za ladje do 1300 ton nosilnosti, za večje ladje pa je luka preplitva. Zato je napravljen načrt izgradnje vsaj ene operativne obale v Kopru, ki
bo omogočala pristajanje ladij do 10.000 ton nosilnosti, za kar je potrebna dolžina obalnega zidu 130 metrov. Meritve morskih tokov, valovanja, vetrov in preiskave nosilnih tal so pokazale, da ima najugodnejše pogoje za zgraditev opei-ativne obale tako imenovana »Severna obala«, kjer bo omogočeno pristajanje večjih ladij v neposredni bližini obstoječih skladišč ob še tako močni burji, maestralu ali valovanju.
Razen tega je tukaj možna enostavna in cenena gradnja obalnega zidu z betonskimi bloki na skalnatih nosilnih tleh. in omogočena je etapna izgradnja ter povečava pristanišča s kasnejšo izpeljavo železniške proge. Pri vsem tem ni oviran razvoj mesta, ker ne zapira pristaniško območje prebivalcem Kopra stika z morjem, saj leži mesto na terasi (Belveder) nad luškim področjem in ostane pogled na morje odprt, kot je sedaj.
Smo pred začetkom gradbenih del za zaporo Stanjonskega zaliva, kjer bo pridobljeno okrog 230 ha novih obdelovalnih površin. Istočasna melioracijska dela bodo znatno pocenila gradnjo operativne obale na Severni obali, zlasti zato, ker bodo z materialom, ki ga bo velik sesalni bager izkopal pred operativno obalo, zapolnili in nasipali globeli v Stanj onskem zalivu. Tako bo nastal pred Severno obalo pristaniški bazen, ki bo na vzhodni strani zaključen z nasipom zapore Sta-njona.
Sedaj pa še poglejmo, kaj bomo pridobili z gradnjo operativne obale na »Severni obali« v Kcpru. Najprej bomo lahko usposobili sedaj opuščene pristaniške naprave in skladišča. Če bomo v
letošnjem letu zgradili 130 metrov obale, kar je najmanj, da lahko pristane vsaj ena preko-oceanska ladja, smemo pričakovati okrog 80.000 ton tovora letno. Stroške izgradnje te obale bi znašali 160 milijonov din, dana pa bo možnost, da v naslednjih letih postopoma zgradimo še 400 metrov operativne obale v takih etapah, kakor bo zahteval razvijajoči se promet in dopuščale finančne možnosti. Pri 400 metrih operativne obale (stroški gradnje bi znašali okrog 430 milijonov dinarjev) in z ureditvijo obstoječega pristanišča bi znašal letni tovorni promet preko Kopra okrog 400.000 ton. Za ravno toliko bi se lahko povečal tranzitni promet preko pristanišča na Reki, ki je imela v letu 1956 že 800.000 ton tranzitnega prometa. Povečanje bi znašalo 50 °/o, kar bi bil ogromen prispevek jugo-
slovanskemu deviznemu gospodarstvu. Vložena sredstva za izgradnjo operativne obale v Kopru bi se povrnila že v 15 letih samo iz pristojbin, ki jih plačujejo ladje pri pristajanju v luki in pri uporabljanju drugih luških uslug. Če pa računamo še s prispevkom, ki ga da tovorni promet skupnosti, se gradnja izplača še mnogo prej.
Zaradi stalno naraščajočega prometa na severnem Jadranu je nujno, da začnemo čimprej urejevati in izgrajevati sistem se-vernojadranskih pristanišč, kajti drugače se lahko zgodi, da bomo morali iskati pristaniške kapacitete izven meja naše države. Zato je nujno podvzeti potrebne korake, med katerimi je tudi usposobitev že obstoječih pristaniških kapacitet v Kopru.
Inž, Miloš Gnus
Znano je, da podjetje Splošna plovba v Piranu opušča zastarele oblike gospodarjenja in vlaga vse svoje sile za uveljavljanje novih organizacijskih prijemov delovnega procesa, Ena izmed teženj, da bi to podjetje čimprej doseglo dosegljivo možnost modernizacije, je narekovala sklep o podpisu pogodbe o koproduk-ciji gradnje ladij z Litostrojem v Ljubljani in z Metalno v Mariboru. Remontni obrat ladjedelnica, ki spada v sklop podjetja Splošna plovba, bo opravljala v glavnem le remonte na ladjah, omenjeni podjetji pa bosta izdelovali posamezne dele, ki jih bodo pripeljali iz Ljubljane oziroma Maribora v Piran. Razen tega bo podjetje naročalo usluge tudi pri drugih manjših obrtnih obratih, kot je na primer Istrametal v Piranu. Z izvajanjem te pogodbe o koprodukciji bodo dela hitreje in ceneje opravljena, kakor pa bi bila, če bi morali vse nadomestne dele izdelovati v ladjedelnici sami.
Podjetje Splošna plovba namerava graditi ladje manjše tonaže, in sicer od 1500 do 2500 ton nosilnosti, ki so se izkazale kot zelo praktične. Gradili jih bodo v serijah po 10. Tak način Izdelave bo pocenil proizvodne stroške tudi do 60 odstotkov. Razen teg.» nameravajo razširiti tudi obratno
zmogljivost piranske ladjedelnice, tako da bo lahko prevzela v popravilo tudi ladje z deset tisoč tonami nosilnosti.	M. C.
ZVEZNI IZVRŠNI SVET JE IZDAL NOVE PREDPISE, S KATERIMI SE PREDVIDEVA POVEČANJE CEN ELEKTRIČNE ENERGIJE POVPREČNO ZA 12 ■/«. Za posebne potrošnike (elektrolce-mija, proizvodnja karbida, elektroliza aluminija, elektrometalur-gija) znaša to zvišanje cen od 8 do 11 pri predelovalni industriji pa več kot 16 'In. Povečanje cen električne energije v predelovalni industriji bo v posameznih republikah različno zaradi sedanjih neenotnih cen. Po novih predpisih ne bo podražena električna energija za gospodinjstva in za komunalne potrebe, pač pa je celo predvideno, da se bodo za te kategorije potrošnikov cene znižale. Cene za male potrošnike in za komunalno potrošnjo bodo določali okrajni ljudski odbori na osnovi minimalnih cen, ki so doslej veljale za te potrošnike v Sloveniji. Predvidevajo, da ta podražitev električne energije ne bo vplivala na povečanje cen industrijskih izdelkov zato, ker je povečanje cen električne energije že predvideno v zveznem družbenem planu.
ZA NABAVO GRADBENE MEHANIZACIJE ZA PODJETJA, KI GRADIJO MODERNE CESTE, JE NA RAZPOLAGO 900 MILIJONOV DINARJEV. To posojilo je pretekli teden odobril upravni odbor Jugoslovanske investicijske banke vrsti domačih gradbenih podjetij. Z njim bo nabavljena oprema, ki bo uvožena iz inozemstva na podlagi tehnične pomoči. Med slovenskimi gradbenimi podjetji so prejela posojilo podjetja Gradiš in Slovenija-ceste iz Ljubljane ter Prlmorje iz Ajdovščine.
V PONEDELJEK SO ZACELI GRADITI GLAVNI DEL PREKOPA DONAVA—TISA—DONAVA.
Ta prekop bodo gradili deset let in letno potrošili za njegovo izgradnjo okrog 4 milijarde dinarjev. Ko bo popolnoma dograjen, bo omogočil namakanje 36 tisoč ha plodnega polja m osuševanje 1,500.000 ha zemlje. Prekop so začeli izkopavati samo na enem odseku glavne magistrale v Pod-pornju blizu Vršca. Te dni pa bodo začeli delati tudi na drugih odsekih prekopa v Bački.
Letos je 37 večjih požarov in požigov povzročilo v koprskem okraju občutno materialno škodo, poklicnim in prostovoljnim gasilcem ter državljanom pa je uspelo, da so takoj zadušili 38. drugih požarov in s tem preprečili večjo gmotno škodo. 9 večjih požarov, ki so jih v glavnem povzročili otroci, ko so se igrali z vžigalicami, ali pa slaba električna napeljava in neurejene dimovodne naprave, je uničilo za okrog 3 milijone dinarjev splošno-ljudskega in zasebnega imetja. Veliko gospodarsko škodo je naredilo 28 večjih požarov gozdov, pašnikov in košenic, predvsem zaradi uničenja mladih borovih nasadov na Krasu. To škodo lahko ocenimo na več kot 10 milijonov dinarjev.
Gozdni požari so posledica malomarnosti pri čiščenju njiv, pašnikov in gozdov. Kmetovalci pri teh spomladanskih opravilih za-
lačilec »Pluton« v popravilu na suhem v Piranski ladjedelnici.
žiga j o odpadke, pri tem pa ne poskrbijo v dovoljni meri, da se ne bi ogenj razširil izven ognjišča, na katerem zažigajo odpadni material. Sušni dnevi v preteklih tednih so tako presušili travo in listje, da je zadostovala le majhna nepazljivost, da se je razširil ogenj, ki ga spomladanski veter neverjeno hitro razplamti.
Mnogo gozdnih požarov so povzročili tudi mimoidoči domačini in potniki, predvsem pa nedeljski izletniki, ki se med sprehajanjem skozi gozdiče ne ozirajo na to, kam vržejo ogorek cigarete. Je pa bilo letos tudi nekaj požigov. Kaže, da so ti požigi bili posledica mržnje nekaterih kmetov do pogozdovanja. Ponekod še vlada namreč mišljenje, da je bolje gojiti pašnike kot pa pogozdovati Kras. Ti ljudje se ne zavedajo, da je pogozdovanje Kcasa izredno velikega gospodarskega pomena, ker bodo novi gozdovi ne samo močan vetro-bran, ki bo burji preprečil odnašanje zemlje, temveč je tudi najboljše sredstvo za izboljšanje kraške zemlje, Gojitev gozdov in njihova načrtna razširitev bo bolj koristila kmetijskemu gospodarstvu in tudi pašništvu kot pa enostransko forsiranje zgolj pašništva. Večina takih požigov je v okolici Divače, Ilirske Bistrice in Hrpelj.
Letos smo zabeležili tudi tri požare, ki so jih povzročile iskre lokomotiv. Tako je pri Vrhov-ljah ob progi Sežana—Kozina povzročil požar okrog 4 milijone 700 tisoč dinarjev škode, ob progi Podgorje—Pulj so goreli borovi nasadi in so škodo ocenili na milijon 161 tisoč dinarjev, med Kozino in Divačo pa so požar kmalu omejili in zato je tudi škoda skoraj minimalna. Zanimivo je pri tem omeniti, da
uprava jugoslovanskih železnic raje poravna škodo, kot pa da bi nabavila iskrolovce za svoje lokomotive. Pri tem dokazuje, da bi nabava iskrolovcev povečala potrošnjo goriva in bi bili izdatki znatno večji od izdatkov za povračilo škode. Čeprav ta njihova trditev na prvi pogled drži, je pa vendar neutemeljena, ker je omenjena škoda le dejanska škoda, izračunana na osnovi vrednosti dosedanjega dela pogozdovanja, vključujoč stroške za nabavo sadik, ne odraža se pa v njej vrednost, ki bi jo ti, danes mladi borovi nasadi ostvarili, če,, bi se nemoteno razvijali in če ne bi vsaki dve, tri ali pa morda deset let bilo potrebno pogozdovanje na pogoriščih ponoviti.
Graje vredni so primeri, ko povzročitelji požarov zbežijo, brž ko vidijo ogenj in ne pokličejo pomoči za pogasitev. To se je dogodilo letos v hrpoljski občini, ko je gorel gozd na šestih krajih in je pogorelo okrog 3 in pol hektara starejših borov, in v Vre-mah, ko so storilci pobegnili. Na drugi strani pa je bilo več primerov, ko so takoj prijavili požig, kar je omogočilo, da se požar ni razširil.
Nujno je, da bi bili vsi seznanjeni z določili splošnega zakona o varstvu gozdov pred požari, ki prepoveduje kurjenje v neposredni bližini gozdov. Bilo bi tudi prav, če bi gozdarji posvetili več pozornosti preprečevanju požarov s tem, da bi stalno opozarjali tiste, ki neprevidno ravnajo z ognjem, in da bi tudi nepoboljšljive prijavili pristojnim organom. Dolžnost vsakega državljana jo. posebno na Krasu, kjer je pogozdovanje ena najpomembnejših gospodarskih akcij našega p;o'darstva, da bi Čimbo-Ije pazili na naše gozdne sldade.
Ministrstvo mornarice Združenih držav Amerike je podpisalo pogodbo s podjetji »Westinghaus Electric« in »General Electric« za izgradnjo letalonosilke in pet podmornic na atomski pogon,
Lansko leto je začela ZSSR graditi v Lenjingradu prvi ledolomilec z nosilnostjo 16.000 ton, ki bo imel stroje na pogon z atomsko energijo. Atomski reaktor bo Imel jakost, lei je enaka 45.000 KS. Ladja bo dograjena v treh letih.
Mešana komisija ameriških in kolumbijskih strokovnjakov preiskuje teren v severozapadni Kolumbiji, kjer je predvidena izgradnja novega prekopa — paralele Panamskega prekopa. Novi kanal naj bi tekel 150 km po reki Atrato, nato pa 75 km po reki Truando. Samo 12 km bi bilo potrebno izkopati nove struge prekopa, da bi dosegli obalo Tihega oceana. Kakor trdijo strokovnjaki, bi bila gradnja prekopa zelo poceni, ker ne bi bilo potrebno zgraditi takšnih in toliko jezov kot v sosednjem Panamskem prekopu.
Deset mesecev v letu krlžari nizozemska ladja — plavajoča bolnica — v bližini ribiških flot, ki love na Severnem morju in v La Manchu. Ladja »De I-Ioop« nudi zdravniško pomoč na mestu nesreče, prevaža pa tudi zbolele ribiče in mornarje v najbližje bolnice na kopnem. Razen tega opravlja »De Hoop-< tudi meteorološko službo. Njegova matična luka je Scheveningue na Nizozemskem.
Fotografski posnetek morskega dna na globini nekaj manj kot 8.000 m so izdelali člani znanstvene ekspedicije, ki jo je organiziralo ameriško Nacionalno grografsko društvo in Pariški Prirodoslovni muzej. Kamero, ki je bila v specialnem jeklenem oklepu, ki zdrži pritisk 1500 kg na 1 cm-, so spustili na 1 cm debeli naj Ionski vrvi v globino na Atlantskem oceanu med Afriko in Južno Ameriko. Slike kažejo skalnato morsko dno, na katerem je možno opaziti majhna živa bitja.
POVEČANJE JUGOSLOVANSKE TANKERSKE FLOTE
Vse ladje za prevoz nafte ima »Jugoslavenska tankerska plo-vidba« s sedežem v Zadru. To podjetje je imelo do pred kratkim samo dve ladji: tanker »Jajce«, z nosilnostjo 9599 ton nafte, in tanker »Lendava« z nosilnostjo 12.260 ton nafte. Te dni pa so v ladjedelnici »Mosor« v Tro-giru generalno popravili bivši italijanski tanker »Alcor«, z nosilnostjo 1200 ton, kateremu je novi lastnik »Jugoslavenska tankerska plovidba« dal ime »Šume-čani«. Sedaj imamo 3 tankerje s skupno nosilnostjo 23.059 ton, v gradnji pa je še četrti manjši tanker z nosilnostjo 550 ton, katerega bo kmalu dokončala ladjedelnica »3. maj« na Reki.
M. G.
PLOVBA NAŠIH LADIJ
S/S »BIHAČ« 31. marca prispel » Baltimore, kjer krča žito za Jugoslavijo.
M/S »GORENJSKA« 1. aprila 195? prispela v Reko. Po iztovor-jenju nadaljuje v Piran, kjer ostane na popravilu okoli 20 dni.
S/S »GORICA« 31. marca prispela v Dairen, kjer dopolnjuje tovorjenje za Jugoslavijo.
S/S »KORNAT« 22. marca je zapustila Rotterdam in prispe jutri, v soboto G. aprila, v Porto Marghera.
S/S »LJUBLJANA« 1. aprila prispela v Porto Marghero. Po iztovorjenju odpluje v Ra-venno in nato v Rašo (ETA Rasa 10. april).
M/S »MARTIN KRPAN« 2. aprila prispel na Malto. Po iztovorjenju nadaljuje pot v Sfax, kjer bo tovoril za Reko.
S/S »NERETVA« 2S. marca je zapustila Casdblanco m prispe danes, dne 5. aprila, v Bil-lingham.
S/S »POHORJE« 28. marca prispela v Singapur, od koder bo po napolnitvi bunkerja s premogom odplula v domovino.
S/S »ROG« 30. marca odplul iz Pirana na Reko, kjer bo ostal okoli 6 dni.
S/S »ZELENGORA« 21. marca je zapustila Reko s tovorom za. ZDA, kamor bo priplula približno 10. aprila.
DELOVNE KOLEKTIVE NAŠEGA OKRAJA BO ZASTOPALO 16 DELEGATOV
on®
Boš® bi	B B
J.Z NAPOTKOV KOMISIJE ZA DRUŽBENO UPRAVLJANJE PRI OKRAJNEM ODBORU SZDL
(Nadaljevanje in konec)
V	načrtu nove uredbe o porazdelitvi celokupnega dohodka podjetij se predvideva soudeležba leteli na zveznem davku na dobičku, v kolikor bodo podjetja presegla ostvarjeni nivo dobička v preteklem letu. Sleherni kolektiv bo mogel ostvariti toliko več sredstev iz presežka dobička za samostojno razpolaganje (dvig plač itd.), v kolikor večji meri bo uspel prekoračiti dobiček, ostvar-jen v minulem letu. V zvezi s to spremembo v delitvi dobička pa velja upoštevati, da je edino zdrava pot, po kateri si naj podjetja (kolektivi) priborijo večji del dobička, boljše gospodarjenje, kar pomeni predvsem povečanje delovne storilnosti z boljšo organizacijo proizvodnje, z zmanjšanjem materialnih stroškov (šted-njo) itd. Posebno nevarno pa bi bilo poskušati doseči čim večji dobiček po tako imenovani liniji najmanjšega odpora, to je s pomočjo navijanja cen, ker ne smemo pozabiti, da je vsako proizvodno podjetje najprej »kupec« in šele nato »prodajalec«. BERI: pristanek našega delavskega sveta na povišanje cen našim izdelkom mora imeti za posledico povišanje cen izdelkov drugih godjetij in torej tudi povišanje cen surovin in ostalega potrošnega materiala, ki ga potrebujemo za proizvodnjo. Končni rezultat navijanja cen bi bila torej le zmeda na tržišču, ki skriva v sebi nevarnost, da bi se nam dobiček morda še zmanjšal!
2e iz uvodoma nakazanega sledi, da ekonomskih pogojev delavskega samoupravljanja ne določa le način porazdelitve dohodka med podjetjem in skupnostjo, temveč še vrsta drugih okoliščin, med katerimi so:
Položaj in mesto podjetja * v komunalni skupnosti
V	zvezi s tem bi kazalo oceniti stopnjo samostojnosti podjetja v odnosu do ustanovitelja (največkrat ljudskih odborov), obstoječe vezi med podjetjem ter občinskim in okrajnim ljudskim odborom oziroma njegovimi organi in sveti, nadalje: katere od omenjenih vezi so se v praksi pokazale za posebno koristne in kje bi bile še potrebne, a so sedaj pomanjkljive ali jih sploh ni? Ali se kdaj — kako in zakaj — križajo interesi podjetja z interesi občine? Ali so temu vzrok ozki, avtarkieni interesi podjetja, ali nezadostno razumevanje občinskih ljudskih odborov in njihovih organov do podjetja? Kakšen je odnos in kakšne so vezi podjetja s strokovnimi združenji, zbornicami, organi družbenega upravljanja na njihovem področju, množičnimi organizacijami itd.
Sistem
gospodarskega planiranja
Kako čuti in ocenjuje podjetje obstoječi sistem gospodarskega planiranja: kot pomoč in kot vzpodbudni, mobilizacijski čini-telj z ozirom na proizvodnjo ali kot oviro? Kaj smatrajo člani kolektiva, da bi se moglo, oziroma, da bi se naj na tem področju izboljšalo in kako?
Sistem
investiranja in kreditiranja
Kakšne dobre in kakšne negativne posledice imata sedanja sistema investiranja in kreditiranja po mnenju članov kolektiva? Kakšna dopolnila ali spremembe bi po mnenju kolektiva bile koristne in možne? Pri tem bi veljalo upoštevati dejstvo, da moramo pičla sredstva, ki jih imamo na razpolago za investicije, usmeriti v rekonstrukcijo
ter investirati predvsem iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij, kakor tudi da prenizke obresti za izposojena sredstva ne dajejo pobude za njihovo najboljšo uporabo, pa četudi bi sredstev v ta namen imeli v izobilju.
Trg in cene
Kako in kje čuti podjetje sedanje tržne razmere kot pozitivne, a kje kot negativne? Ali sta nabava potrebnih naprav, surovin itd, in prodaja proizvodov kakorkoli po nepotrebnem ovirani, bodisi neposredno s predpisi ali posredno kot posledica predpisov in raznih okoliščin? Ali podjetje čuti in kako (pozitivno ali negativno) ostanke reguliranega, to je administrativnega določanja cen?
Plače in ekonomska politika podjetja
Na podoben način dajejo napotki predvolilnim sestankom dovolj gradiva za razčlenitev vprašanj, ki so v zvezi s plačilnim sistemom, ekonomsko politiko podjetja, delovno storilnostjo in s problemi kooperacije.
Zlasti obširno pa je nakazana obravnava vprašanj, ki so v zvezi z organizacijo in metodo dela organov delavskega samoupravljanja, delovnimi odnosi v pogojih delavske samouprave in strokovnega, ekonomskega in splošnega izobraževanja delovnega človeka.
Na kongresu naj pride do izraza
vsako konstruktivno mnenje
Komisija za družbeno upravljanje pri Okrajnem odboru SZDL v Kopru je brošuro svojih napotkov za priprave v zvezi s prvim kongresom delavskih svetov Jugoslavije, te dni razposlano občinskim političnim forumom, zaključila z naslednjimi besedami:
V upanju da smo vsaj deloma zadovoljivo razčlenili najvažnejša vprašanja, od katerih je neposredno ali posredno odvisen nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja, s tem pa tudi socialistična demokracija in ves naš družbeni razvoj, naj dodamo še, da bo na kongresu lahko prišlo do izraza vsako konstruktivno mneje, pa tudi še tako ostra kritika dosedanjih napak in slabosti, ki so ovirale še večji razmah delavskega samoupravljanja. Skratka, na kongresu naj bi prišle do polnega izraza sedemletne bogate izkušnje naših delovnih ljudi, naših samoupravnih kolektivov in njihovih organov, delavskih svetov in upravnih odborov, seveda pa tudi izkušnje vseh drugih državnih in družbenih organov in organizacij, Id so več ali manj povezane z delavskimi sveti.
Toda, vse te izkušnje in iz njih izvirajoča stališča, mnenja ter predloge je seveda potrebno zbrati, preveriti in vsestransko oceniti. Prav to pa je naloga vseh zgoraj naštetih organov in vseh delovnih ljudi v naših družbenih organizacijah, naloga, h kateri je potrebno pristopiti brez odlašanja in s polno zavestjo velike odgovornosti, ki je pred vsemi nami. Časa za vse to nimamo več veliko. Samo še trije kratki meseci nas ločijo od kongresa, in v tem času moramo izvoliti nove delavske svete in delegate za kongres. Očitno je torej, da bomo morali vse to delo povezati in tudi sleherni volivni sestanek izkoristiti za razpravo o vseh naštetih kongresnih vprašanjih, še zlasti pa ob vprašanjih, ki se nam zdijo najbolj pereča in katera najbolj poznamo, oziroma, kjer so naše lastne izkušnje največje,
Te obsežne priprave pa naj omogočijo tudi samim delegatom, da se bodo za kongres čimbolje pripravili, to je, da bodo svobodno in s prepričanjem posredovali kongresu mnenja svojih tovarišev — soupravljalcev, ki so jih izvolili. Ne gre torej toliko za vnaprejšnjo pripravo nekih dolgih referatov, ki bi jih delegati mehanično prebrali in še manj za to, da se delegati pripravijo in nastopajo ozko cehovsko po strokah.
Na koncu naj dodamo, da bi bilo smotrno, če bi delavski sveti zaupali podrobnejšo obdelavo prej navedenih važnejših vprašanj posameznim tovarišem, ali še bolje, primerni skupini članov kolektiva, ki so jim posamezna vprašanja bližja; le-ti pa bi nato na dveh ali treh sestankih celotnega kolektiva o problemih poročali na način, ki bo za vse razumljiv. V ta namen naj podajo gradivo čim konkretneje, to je, s čim večjim številom primerov iz življenja samega podjetja. Prepričani smo, da se bo — če bomo tako pristopili k stvari — vključilo v koristno predkongresno razpravo presenetljivo veliko število članov kolektiva.
IJUI
ti [j	f O
□ □ □ □ □
□	. . . če bi avtobusno podjetje »Slavnik« podaljšalo avtobusno progo Ej Koper—Knežak do Pivke, ker bi s tem omogočilo hitrejši prevoz potni-
□	'tov, ki želijo v jutranjih ali večernih urah čimprej in čim udobneje
□	potovati iz Pivke do Kopra in nazaj;
□	... če bi kovinsko podjetje »LIV« v Postojni dalo svojim delavcem
odpoved l. v mesecu, no pa 13., kot je pri njih navada;
.. . če bi nekateri lastniki stavb in stanovalci v Pivki bolj p::zili
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
U	------ ' ..... —J «•—— n
q na snago okrog hiš in ne bi metali odpadkov tja, kamor ne spadajo;
... če bi avtopodjetje »Prlmorjc« Piran, ko sprejema naročila, □ zahtevalo od naročnikov točnejše osebne podatke, da ne bi bile pri □
sodni izvršbi vmešane neprizadete osebe;	Cj
□
§i
□	D
r	... če bi uprava Splošnega gradbenega podjetja »Gradiš« odobrila	P
□	terenski dodatek tudi nekvalificiranim delavcem;	n
□	U
□
□	... če bi Občinski ljudski odbor v Kopru nabavil zaprti voz za
□	odvažanje smeti in če bi namestili na cestah košarice za odlaganje pa-n	pirja in odpadkov;
j—|	... če bi upravni odbor Kmetijske zadruge Obrov bolj upošteval
[-]	svojo funkcijo ter osnovne naloge, ne pa prepuščal skoraj vso pobudo
□	za delo poslovodji trgovine, kar je vzrok, da se delo zadruge vrti le
Cj	okrog trgovine, ki kljub vsemu pomeni za Kmetijsko zadrugo le	□
□
□	gostilniške mize s prti, saj spada to v osnovna pravila vljudne gostiit-	□
□	ske postrežbe. Sedanji način postrežbe na golih mlznili deskah nikakor	□ q	ni v čast tako živahnemu obmejnemu prehodu, kot. je prav Kozina;	p
□	... če bi pristojni organi in Podjetje za vzdrževanje cest takoj	q
□	začeli s popravilom asfaltiranih cest na odsekih Sežana—Planina, Po-	□
□	stojna—Ilirska Bistrica in tistih na obalnem področju, ki so vse občutno	□
q	poškodovane in imajo razrvana cestišča,	B
□	□
.□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cj
□ izgubo;
r-	... če bi avtobusno podjetje »Slavnik« vzpostavilo tudi nedeljsko
avtobusno progo zjutraj in zvečer iz Kopra v Novo vas in nazaj, ker prav v nedeljah prebivalci s področja bivše šmarske občine nimajo nobene možnosti za prevoz, čeprav se kaže za to živa potreba;
. . če bi tudi gostilna Kmetijske zadruge na Kozini pogrinjala
luui
Pred dnevi je bilo v Kopru razširjeno posvetovanje delavske komisije pri OK IMS, ki mu je prisostvovalo tudi 30 mladinskih aktivistov iz podjetij in občinskih komitejev LMS. Uvodoma je direktor okrajnega zavoda za plan inž. Peter Aljančič orisal osnovne značilnosti letošnjega okrajnega družbenega plana ter prikazal njegovo izvajanje v posameznih podjetjih. Sledila je daljša razprava o nalogah mladinske organizacije v podjetjih, o pripravah za kongres delavskih svetov Jugoslavije in o bližnjih volitvah v delavske svete. Na osnovi razprave so sprejeli sklep, da bodo mladinska vodstva v predkongresnem obdobju seznanila člane
Konec marca so delegati področnih hišnih svetov, ki jih je sedaj v Izoli 40, izvolili Svet stanovanjske skupnosti.
Mesečna najemnina znaša na področju izolske občine 2,276.583 dinarjev, od katerih bodo lahko področni hišni sveti koristili približno 70 odstotkov. Razen tega bodo hišni sveti prejeli neizkoriščena sredstva amortizacijskega sklada, kar znaša skupno šest milijonov 256.602 din, izterjati pa morajo še za okrog 3 milijone dinarjev zaostalih najemnin.
Področni hišni sveti so sestavili komisije za ugotavljanje stanja hiš in potrebnih popravil stanovanjskih zgradb. Te komisije so že začele z rednim delom in se trudijo izboljšati kakovost stanovanj ter urediti zunanje lice stanovanjskih ter poslovnih poslopij.
Delegati -so sklenili vzpostaviti pri Stanovanjski upravi centralno knjigovodstvo hišnih svetov. Blagajniki hišnih svetov pa bodo prejemali za svoje delo denarne nagrade, katerih višino bo določil Svet stanovanjske skupnosti. V tej zvezi so sklenili ustaviti izplačilo 10 odstotkov od pobrane najemnine oskrbnikom zgradb, ker bodo njihovo delo prevzeli blagajniki hišnih svetov.
Da bi v Izoli čimprej začeli s popravilom hiš, bosta Občinski ljudski odbor in Svet stanovanjske skupnosti najela iz stano-
Ljudske mladine o pomenu in vlogi kongresa ter jih pritegnila v družbeno upravljanje.
Posvetovanje je pokazalo, da so mladinske organizacije v podjetjih v zadnjem času pokazale izredno živahno dejavnost. Skoraj ni nobene, ki ne bi začela s pripravami za svečano praznovanje Dneva mladosti. Mladinski aktivi se vključujejo v razne družbene organizacije, urejajo in na novo gradijo športne objekte, s pomočjo sindikalnih organizacij pa urejujejo prostore, v katerih naj se mladina zbira. Med nekaterimi podjetji so se že začela srečanja v raznih športnih panogah in v šahu. Zlasti je treba pohvaliti medsebojna
vanjskega sklada posojilo 15 milijonov dinarjev. Pričakovati je, da bo resnost, s katero so se lotili v Izoli reševanja tega tako perečega vprašanja, kmalu rodila prve uspehe na področju obnavljanja in upravljanja stanovanjskega sklada,	db
obiskovanja članov mladinskih organizacij. Tako so mladinci in mladinke po"djetja »Lama« Dekani pred nedavnim obiskali podjetje »Erma« v Šmarjah pri Kopru. Vidne uspehe so dosegli tudi na področju strokovnega in družbeno-ckonomskega izobraževanja mladih delavcev. OK LMS je anketiral mladinske organizacije v nekaterih večjih podjetjih in ugotovil, da po nepopolnih podatkih obiskuje 9 strokovnih tečajev več kot 150 mladih delavcev, tečaj politične ekonomije pa okrog 200. Pred nedavnim so ustanovili v »Ermi« Šmarje in na »LIP« v Postojni kluba mladih proizvajalcev, ki imata okrog 40 članov. Pohvaliti je treba tudi zanimanje mladih delavcev za obiskovanje zdravstvenih in drugih tečajev, predvsem tečajev ljudske tehnike.
Mladinske organizacije, zlasti v Izoli, pa že nekaj časa resno razmišljajo, kako bi skupno z drugimi odgovornimi činitelji omilili pereče probleme glede prehrane in bivanja mladih delavcev kakor tudi vprašanja okrog prirejanja kakovostnih zabavnih prireditev za mladino.
M. V.
V distributivna podjetja elektrogospodarstva prav tako w a
Pri trgovskih podjetjih so že organizirani potrošniški sveti, ki ponekod z večjimi, drugje pa z manjšimi uspehi koristno sodelujejo v upravljanju trgovine, Tudi elektro-podjetja za distribucijo električne energije so v bistvu trgovska podjetja in bi morda kazalo tudi pri njih ustanoviti potrošniške svete. Mislimo, da so potrošniki še bolj ali pa vsaj enako zainteresirani za njihovo pravilno funkcioniranje, kakor so zainteresirani za delo trgovinskih obratov. Kljub temu, da ne obstajajo nobeni predpisi glede formiranja potrošniških svetov pri elektrogospodarskih podjetjih, pa smatramo, da bi njihova ustanovitev bila potrebna in koristna tako za podjetja kot za potrošnike. Potrošniki ne morejo izbirati prodajalca, ker je pač položaj elektrogospodarstva izjemen,
zato pa bi bilo v tem primeru širše družbeno upravljanje s sodelovanjem potrošnikov še posebej na mestu.
Začasna oblika potrošniškega sveta pri elektrogospodarskem podjetju za distribucijo električne energije bi lahko bila ta, da bi vsaka občina določila po enega svojega predstavnika, ravno tako pa morda tudi večja industrijska podjetja. Delo sveta bi se odvijalo na rednih sejah, kjer bi razpravljali o problematiki glede oskrbovanja z električno energijo in podobno.
Na ta način bi se podjetja bolj približala potrošniku ter prisluhnila njegovim željam, hkrati pa ga pritegnila k sodelovanju pri reševanju problemov s tega področja našega gospodarstva.
J. P. I
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Za svoje letošnje gostovanje pri nas si je izbralo ljubljansko Mestno gledališče delo primorskega rojaka Alojzija Remca »Magda«.
Vsa naša gledališča so pustila v letošnjem repertoarju rezervirano mesto za domačo noviteto, še posebno glede na veliki jubilejni dogodek — proslavo 200-letnice Linhartove smrti. To so, ali pa še bodo, vsa gledališča tudi uresničila, z izjemo Ptuja in Maribora. Razen tega pa sc je večina gledališč odločila tudi za obnovitev kakega starejšega domačega tlela, predvsem za tista dela, ki imajo določeno kvaliteto in bi bilo škoda, če bi jih pozabili. Največ zaslug pri teh obnovah ima nedvomno ljubljanske Mestno gledališče, ki je obnovilo razen Cankarja in Remčeve »Magde« tudi Leskovčeva »Dva bregova« in Grumov »Dogodek v mestu Gogi«. Uspeh jc pokazal, da je talca repertoarna politika pravilna in da je kljub spodrsljajem, ki so bili ob nekaterih uprizoritvah novitet v prejšnjih sezonah, vendar ena prvih nalog vseh gledališč, da si z vsemi silami prizadevajo za kvalitetno uprizarjanje domačih del.
»Magda« jc zelo zanimivo in po krivici skoraj pozabljeno do-
TUDI TO JE DOBRA OBLIKA
Poročali smo že, da so dijaki koprskih srednjih šol ustanovili na pobudo občinskega Sveta Svobod in PD ter odbora SZDL posebno kulturno skupino, ki obiskuje kraje, kamor redkokdaj zaide še potujoči kino. Do zdaj je skupina obiskala že štiri istrske vasi, in sicer: Gradin, Gra-čišče, Movraž in Sočergo. Ljudje so jih povsod sprejeli z velikim navdušenjem in so jim bili hvaležni za obisk.
Dijaki za svoj vedri program ne potrebujejo kulis, niti drugih rekvizitov. Le če izvajajo program kar na prostem, montirajo ojačevalec, ki jim ga je posodil Radio - amaterski klub v Kopru. V vaseh, kjer so do zdaj nastopili. ni bilo še nobenih zabavno-kulturnih prireditev, a tudi odra ali dvorane nimajo nikjer, razen v Sočergi.
Vsa dosedanja srečanja so se končala z iskreno željo mladih in starih poslušalcev: »Na svidenje, pridite še, pa kmalu!« Tako so pozdravljali koprske dijake ob slovesu.
Na sliki vidimo dvojico nastopajočih v narodni noši. To sta srednješolca Silva Ceh ter Bruno Eller.	S. O.
PREMIERA FILMA »KRUH IN SOL« V PIRANU
V nedeljo, dne 7. aprila, bo v Piranu, v Tartinijevem. gledališču, premiera jugoSlovansko-ncmške-ga koprodukcijskega filma »Kruh in sol«, ki je' bil sneman v Portorožu in okolici.
ntače odrsko delo iz dobe med obema vojnama. V dvanajstih slikah iz življenja ubogega dekleta nam je prikazal avtor mučno in pretresljivo socialno dramo, ki je postala ena redkih slovenskih ekspresionističnih del. Če o nekem delu rečemo, da je socialno, to pomeni, da obravnava življenje revnejših slojev in da s prikazovanjem tega življenja hkrati tudi obsojamo družbeni red oziroma razmere, v katerih je mogoče tako stanje.
To velja tudi za Remčevo »Magdo«. Seveda so ob krstni predstavi »Magde« (leta 1923 v Mariboru) bila mnenja deljena in so se našli tudi taki, ki so jo odklanjali z etične plati in poskušali izpodbijati avtorjevo tezo, da je Magda bila žrtev okolja in razmer. Sicer pa je žc tako, da vedno s preveliko vnemo iščemo tehnične slabosti v naših domačih delih in da filozofiramo o estetskih vrednotah visoko v oblakih, pri tem pa pozabljamo na odlike večine naših del: na njihovo vsebinsko in moralno vrednost. Če bi tako dosledno razmišljali tudi o vseh tistih delih, ki najdejo preko tujih odrov do nas kratko pot in jih sprejmemo z odprtimi rokami, potem bi bil odnos in okus našega občinstva danes že veliko bolj izostren. Res pa je, da režiserji veliko raje segajo po tujih delih, ki naša seveda navadno presegajo po tehnično-obrtniški plati in imajo zato režiserji z njimi manj dela in večji uspeh.
Sedanja obnovljena uprizoritev »Magde« jc v zanimivem in uspelem režijskem prijemu FERDA DELAKA dobila nekako kroni-stično podobo, ki preprosto pokaže stvari take kot so in jih postavi na mesto, ki ga zaslužijo po svoji človečnosti. Ta režijski koncept je dobil izvrstno podporo v scenskem okviru inž. I. PENGOVA in z glasbenimi prehodi, ki jih je komponiral BLAŽ ARNIČ.
Oseb, ki nastopajo v igri, je pravzaprav veliko, vendar pa igrajo samo trije igralci. Magdo — SLAVKA GLAVINOVA, Petra, ki Magdo ljubi — ANGEL ARČON in sedem vlog vedno istega Magdinega zapeljivca — JOŽE LONČINA. Vsi trije so izredno skrbno in prepričljivo izdelali svoje vloge, najtežjo nalogo pa je imel pri tem prav gotovo Lončina, ki je moral igrati v dvanajstih slikah kar sedem različnih vlog.
Ljubljanske goste je na odprti sceni iskreno pozdravil direktor
m -
t- faftA
- .C . "
v... f-v .
r -TJ
4-		
	S	i
J. v ,.	■ - i! Iff	\
iti		i ¿i
—.. . —L
Prizor iz Remčeve »Magde« v uprizoritvi MG iz Ljubljane. Na sliki Magda (Slavka Glavinova) in medicinec (Jože Lončina)
našega gledališča Oskar Ventu-rini in sc jim je zahvalil za umetniški užitek, ki smo ga imeli ob njihovem gostovanju in obenem za prijateljsko pomoč, ki so nam jo pripravljeni nuditi z medsebojnim sodelovanjem. O tem sodelovanju smo kratko poročali že v prejšnji številki. V imenu gostov se je zahvalil direktor MG Ferdo Delak. Z. L.
Založba »Lipa« v Kopru je izdala pred kratkim v priredbi Andreja Savlila povest tolminskega rojaka Cirila Drekonje LISTI BELE MARJETICE, ki jim je dodal nekaj spremnih besed pisatelj France Bevk, avtorjev prijatelj in sodelavec. Knjigo je opremila Nuša Jontez-Miheve.
Knjigo je napovedala Goriška matica v Koledarju pred 23 leti, toda med rednimi publikacijami »Listov bele marjetice« žal ne najdemo, ker je njih izid preprečilo fašistično zatiranje. Zaradi odločnega obračunavanja z zlagano vaško moralo in hi-navičino je zavrnila Drekonjev rokopis, češ da je ljubezenski motiv preveč v ospredju, tudi Mladika, ki je izhajala v Jugoslaviji. Od tedaj se je življenje v marsičem spremenilo, minila so leta najhujšega tujega zatiranja, vmes so leta veličastnih podvigov, zmag in osvoboditve. In v kipenju burnega časa jc padel kot talec tudi pisatelj Drekonja.
Bil je prosvetni delavec. Kot učitelj se je zanimal predvsem za vprašanja vzgoje in pouka. V letih po prvi svetovni vojni je pisal v tržaški Učiteljski list, sodeloval pri Koledarjih Goriške matice. Našem glasu in drugod. Mladini je namenil zbirko Tolminskih narodnih pravljic, objavljal pa je tudi pesmi. S posebno vnemo se je loteval socialnih vprašanj zaostalih domačih tolminskih vasi, ker je življenje v teh krajih, daleč od prometnih zvez in središč, trdo in tak je tudi človek.
Avtorjeva rojstna vas Temeljine je visoko nad Baško dolino. Od tam ga je po raznih ovinkih življenje zaneslo kot učitelja v prvih povojnih letih v domače vasi, kasneje, ko so ga razmere prisilile k molku, pa so ga premestili v Piemont. Na tujem ni vzdržal in se je preselil v Slovenijo.
Težko bi našli domačo knjigo, ki je rabila do bralcev leta in leta kot Drekonjevi »Listi bele marjetice«. Najznačilnejša njegova objavljena
Razstava akademskega slikarja Mireta Cetina je posebno doživetje zato, ker na njej vidimo dela, ki otipljivo kažejo moderen način slikanja. Osnovna poteza modernega slikarstva je, da išče v svetu vidnih predmetov globljo resničnost, nadrealnost, ali da se izrazimo z besedami Paula Kleea ob Picassu, najmočnejšem zastopniku modernega slikarstva: »Dandanašnji slikar ne prerisuje vidnega sveta, ampak odkriva nevidnega!«
Cetinove stvaritve ostajajo v mejah razumljivega za človeka, ki ceni sliko po tem, koliko se ujema z naravo, na drugi strani pa povejo dosti novega tudi globljemu iskalcu. Ujemajo se namreč na eni strani z vidnim svetom, na drugi strani pa s preoblikovanjem, poenostavljenjem, disproporci in z barvno kompozicijo odkrivajo v tem vidnem svetu globljo resničnost, globlji pomen, skratka avtorjev pogled na svet. Iz nagiba, poiskati notranjo vsebino predmetnega sveta, izvira Cetinov tehnični postopek pri ustvarjanju: poenostavi pred-
V Jvopru so se zbrali člani iniciativnega odbora za ponovno ustanovitev Zgodovinskega društva, ki je v nekdanji coni B že uspešno delovalo (1950—1955).
O delu nekdanjega društva je govoril Srečko Vilhar, ki je bil tedaj predsednik. Društvo je za časa svojega delovanja izdalo »Zgodovinski zbornik«, organiziralo razstavo »Slovenci ob Jadranu« ter priredilo vrsto uspelih in dobro obiskanih predavanj. Društvo je imelo tri sekcije, in to slovensko, hrvaško in italijansko.
Pobudniki za obnovitev društva so zgodovinarji iz Kopra in iz Postojne in iniciativni odbor je sprejel sklep, da naj bi bili člani društva razen zgodovinarjev tudi tisti, ki se ukvarjajo s proučevanjem zgodovine, oziroma se zanimajo za zgodovino naših krajev. Sedež društva naj bi bil v koprskem Okrajnem muzeju. Društvo bi lahko začelo takoj z delom, ker mu je v letošnjem okrajnem proračunu zagotovljena proračunska postavka. Člani iniciativnega odbora bodo
izdelali poseben pravilnik, ki ga bodo razposlali po občinah.
Glavne naloge bodočega društva bi bilo:
—	zbrati okoli sebe vse znanstvene in strokovne delavce-zgo-dovinarje ter ljudi, ki se zanimajo za zgodovino;
—	pospeševati zgodovinsko raziskovalno delo na področju koprskega okraja, zlasti od naselitve Slovencev dalje;
—	prispevati zgodovinske razprave v republiška zgodovinska glasila (Zgodovinski časopis ter Kronika) in že v bližnji prihodnosti začeti s ponovnim izdajanjem lastnega zgod. zbornika;
—	na široko organizirati predavanja, izlete, oglede pomembnih zgodovinskih krajev;
—	pomagati pri evidenci, re-stituciji in zbiranju zgodovinskega gradiva doma in v inozemstvu.
Končno je iniciativni odbor še sklenil, da izvrši že spomladi vse priprave, tako da bi lahko bila ustanovna skupščina obnovljenega »Zgodovinskega društva« še pred koncem tekočega šolskega leta. ■	.	J. K.
dela so povest ¡Dolg- ter črtici »Čuvaj Suta« in »Ecs i/, življenja«, v zapuščini pa Je ostala črtica ••Rozalka«, zasnova črtice oziioma povesti Grapa« in nedokončana povest > Življenje med grobovih.
V »Listih bele marjetice- (avtor je povest prvotno imenoval -Na vasi«) ,ie pisatelj na primeru nesrečne ljubezenske zgodbe kmečkega fanta in dekleta, ki ju je nazadnjaško vaško okolje oropalo sreče in ur..čilo življenje mladega človeka, ostro obsodil lažno moralo, grobost, nepoštenje, hinavščino in zlagano vaško romantiko in sožitje — vaško življenje, polno opravljanja, laži in tercialskega svetohlinstva.
Dandanes so se razmere bistveno spremenile, vendar ima stara miselnost ponekod še močne korenine, predvsem v takih zakotnih vaseh.
—i k
Hme> u>wi{e>
mete, komponira simetrično in v ravnotežju, barve razporeja v nasprotjih.
Druga značilnost Cetinovcga tehničnega postopka je kompozicija. Videti je, da se trudi, da olalno čimbolj enostavno in v sebi zaključeno izpopolni. V tej težnji razporeja predmete po principu ravnotežja, včasih že kar po suhi simetriji. V tem se izraža umetnikova težnja po urejenosti in discipliniranosti. Platno je prostor, kamor postavi poenostavljen, vseh slučajnosti okleščen predmet. Prostor navadno dobi tako, da postavi ob straneh dve vertikalni liniji (drogovi, ciprese, železna postelja), za osnovnico pa vzame prehod zem-l.i ,—nebo, zemlja — morje in v tem ploskovitem prostoru postavi lik. Pri vsem tem je velikega pomena barva, kajti šele barva slikovno površino oživi in ji da privlačnost. Zato barve in predmete razporeja po zakonih, ki jih jc- sam odkril, po zakonih simetrije, harmonije, barvnega nasprotja (črn bik in rdeča ženska na hrbtu, črni in beli vol).
Kot posebno značilnost Cetino-vega umetniškega v..»zora je treba poudariti še io'.:: predmetov ne izbira po naprej določenem načrtu, po kakem idejnem programu, marveč ga predmeti s to ali ono značilno potezo sami razburijo in se mu vsilijo v obdelavo. Pri ustvarjanju ne išče takih predmetov, ki bi že sami po sebi izražali kako idejo. Idejo črpa iz predmeta samega, iz njegovega specifičnega notranjega sveta. Zato je opaziti veliko število med seboj tako različnih predmetov. Vendar pa je čutiti, da iz vseh slik diha sredozemski, istrski am-bient. ki izraža nekaj trpkega, skoraj resigniranega. A iz ozadja je čutiti neko silo, nekaj močnega, iz česar le prihaja ohrabrujoč optimizem. Morda je ravno zaradi te silnosti in tega optimizma svet Celinovega slikarstva tako prijeten in vabljiv. I. H.
MLADI SVET, ŠTEV. 3
Iz vsebine;
Jovita Podgornik: Mladina in poklici, Franc Molnar: Zgodba o radirki, Zima Vrščaj-Holy: Kako vzgajamo dečka in kako deklico, Račič Rajka in Groscr Mira: Otrokovo delo v. spomladanskem £asu. Rok Arih: Tivolski deček je obiskal svoje prijatelje (nadaljevanje), Boža šmagur: Odpust vajenca zaradi tatvine, 30-jan Hrovatin: Otrok in telovadba. Mi se imamo radi; Nekaj misli o mladini v družbenem upravljanju; Oj, uboga, uboga slovenščina; Na pomoč!; Graditeljem stanovanjskih naselij; Problemi, ki nas tarejo; Zanimivosti iz tujine; Iz starega novo obleko za otroke.
NAŠA SODOBNOST, štev. 4
Iz vsebine:
POEZIJA — Tin Ujevič - Božo Vo-dušek in Lili Novy. PROZA — Marian Rožanc: Rekonvalescemi in zdravi ljudje, Ala Peče: Vsakdanja zgodba.
RAZPRAVE — Lucijan IVI- škerjanc: Razmišlianje o glasbi. MED KNJIGAMI — Ugasla literatura (Bojan Stili», Zgodovina slovenskega slovstva iv (Dušan Pirjevec). FILM — »Film — to je ljubezen do bližnjega« (Vitko Musek). RAZGLEDI — Ameriška dognanja o koroškem vprašanju 1 (Janko Ple'erski). ZAPISKI — O no-veni -ireodu Cankarja v češčine (Boris 'urbančič). Zapisek o amerišk' "oezili (Janez Gradiš»"--.' V: pariške-„ , ,.•;>...-.....2iv!'•■-.•: (Zlata Pirnat).
PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE
V zbirki pravljic »Čebelica« je izšel 27. zvezek, in sicer pravljica Frana Milčinskega »Zlata hruška«. Pisatelj je s svojim priznanim In prijetnim humorjem obdelal star narodni pravljični motiv, tako da bo knjiga našim malčkom tudi v zabavo. »Zlato hruško« je ilustriral France Podrekar.
Pavle Zamar: Avtoportret (olje, 1951)
»LETEČI SLIKAR«
Tako Novogoričani imenujejo slikarja amaterja Pavla Zamarja.
Ta nadimek je dobil, ko je bil šofer in je vsak prosti trenutek izkoristil za slikanje.
Že v času svoje rane mladosti je Pavle kaj rad segal po svinčniku in barvicah. Leta 1943 je kot petnajstletni deček stopil v partizansko vojsko. Po končani vojni jc nadaljeval s svojim sli-karsko-amaterskim delovanjem. Tako je nastalo mnogo lepih podob, ki so živ dokaz njegovega temperamentnega karakterja ter vsestranskega prizadevanja v likovnem ustvarjanju. Slikarstvo mu je postalo življenjski ideal.
Da bi si pridobil potrebno znanje, je jeseni lanskega leta delal sprejemni izpit: na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti, Prvi poskus ni uspel, kljub temu pa Pavle ni obupal. Od takrat še več dela in nastale so podobe polne življenja in dinamičnosti: portreti, pejsaži, tihožitja, risbe in perorisbe. Novogoričani si jih bodo lahko ogledali v kratkem na razstavi, ki jo bo organiziral klub slikarjev-amaterjev »Nikolaj Pirnat«.	T. B.
# An april ° pivški občinski praznik &
na
Prebivalstvo sedanje pivške občin- se je uprlo z drugimi Primorci nasilju italijanskih fašistov. ki so zapirali, mučili in ubi-j.ili narodno zavedno slovensko ijudstvo, požigali njegove domove in uničevali vse, kar ni bilo fašističnega, že leta 1911. Po vsej Primorski je 25 let fašistični okupator 7. najgrozovitejšimi sredstvi uničeval slovenski živclj. Vrsta procesov, številne smrtne žrtve, požgani domovi, hude preizkušnje za Pivčane. Ljudstvo pa si je želelo svobode in vsaka vas in vsaka hiša je postala leta 1911 in 1942 živ nasprotnik vsega, kar je bilo naperjeno proti nacionalni in osebni svobodi ter napredni misli jugoslovanskih partizanov.
2e leta 1941, v juliju, je po nalogu Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije prišel na Primorsko Janez Dolgan-Ervin, doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, /. nalogo, da organizira Osvobodilno fronto. Tako je formiral prve trojke pripadnikov OF na Ostrožnem brdu, v Suhor-ju. Stari in Novi Sušici, v Gornji in Dolnji Košani, v Volcjah, Ncverkah, Slovenski vasi, Trnju, Z,-.gorju in Baču. Naloga teh skupin je bila širiti partizansko literaturo, zbirati orožje in somišljenike osvobodilnega gibanja. Proti koncu leta 1941 pa so prišli na območje pivške občine iz ositdnje Slovenije prvi oboroženi partizani — primorski rojaki —, katerim so se priključili tudi domačini, in ustanovili prvo partizansko četo na pivškem področju pod imenom Pivška četa . To je bila prva partizanska enota na Primorskem. Njen komandir je bil Janez Dolgan-Er-vin, med borci pa je bil tudi narodni heroj Janko Premrl-Vojko.
V zimi 1941/1942 je ta četa v sodelovanju s terenskimi aktivisti organizirala nekaj sabotažnih akcij in širila ter utrjevala Osvobodilno fronto. Prvi oboroženi napad bi moral biti 26. marca 194:' na vojašnico v Pivki, do katerega pa zaradi izdaje ni prišlo. Bilo pa je to resno opozorilo italijanskim fašistom, da se pripravlja upor pivškega prebivalstva.
4. aprila leta 1942 je obhodni-ca italijanskih orožnikov hotela pri Maslovih na Ostrožnem brdu napraviti preiskavo. Ko je par-
tizanska skupina, ki je taborila v neposredni bližini Maslove domačije, zvedela za to namero, se je odločila, da bo karabinjerje napadla. Sovražnika so pričakali v zasedi v bližini bivše opekarne Ambrožič. Ko so se karabinjerji približali opekarni, je počila prva partizanska puška v pivški občini in usmrtila dva italijanska fašista.
njem prebivalstva v partizanske brigade. V drugi polovici marca tega leta pa je bil ustanovljen prvi rajonski odbor OF za gornjo Pivko, kmalu za tem pa rajonski odbor OF za dolanski predel.
Prva partijska organizacija je bila ustanovljena meseca aprila leta 1943. Njen sekretar je bil Maks Bile; mesec kasneje pa je bil ustanovljen rajonski komite za gornjo Pivko ter rajonski komite KPS za dolanski prcclel. Po razpadu Italije so postali rajonski in terenski odbori OF dejan-
Pivka z okolico ima tudi vse pogoje za razvoj turizma
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
ČESTITA VSEM OBČANOM K LETOŠNJEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU
1. APRILU 1057 z željo, da bi se tudi v prihodnje vsi skupaj tako trudili za vsesplošni napredek občine in izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev, kot so se doslej — in da bi dosegli še večje gospodarske, socialne in kulturne dobrine! — Naj živi 4. april, občinski praznik Pivke, spomin na slavne dni velike borbe naših ljudi za svobodo!
Pivka Sc zclaj nima povsem za-ccljcnih ran iz zadnje vojne: ruševine ob glavni ccsti.
Ti streli so okupatorja opozorili, da se je pivško in z njim vse primorsko ljudstvo odločilo, da si bo z orožjem v roki priborilo svobodo.
Fašisti so besneli. Podesetorili so teror. Zažgali so Maslovo domačijo, nato so zažgali še tri hiše in pet gospodarskih poslopij ter pobili dva vaščana. Posledica tega pa je bil le še večji odpor Slovencev. Skupina pivških fantov in deklet je odšla v partizane, tisti pa, ki so ostali doma, so se še tesneje zbrali okrog terenskih organizacij OF. ki so v prvi polovici leta 1942 vključevale že dober del vseh odraslih prebivalcev.
V začetku leta 1943 so bili ustanovljeni terenski odbori OF po vseh večjih vaseh sedanje občine. ki so povečali svojo dejavnost z zbiranjem vojaškega makri;:!;! ter z množičnim odhaja-
ski predstavniki ljudske oblasti v večini vasi teh krajev. Poudariti je treba, da so bile marca leta 1944 kljub sovražnikovemu terorju prve svobodne volitve v narodnoosvobodilne odbore tako v Pivki, kakor tudi po vseh bližnjih vaseh. Kakšen obseg je zajelo narodnoosvobodilno gibanje na področju sedanje pivške občine, nam dokazuje to, da je v tem gibanju sodelovalo okrog dva tisoč ljudi, bodisi kot borci ali kot terenski aktivisti. Med njimi je 275 tovarišev in tovarišic žrtvovalo svoja življenja za svobodo.
V spomin na zgodovino dela in trpljenja pivškega prebivalstva med narodnoosvobodilno borbo je ljudski občinski odbor v Pivki sprejel odlok o razglasitvi četrtega aprila za ljudski praznik občine Pivka. In tako kakor lani, so tudi letos ta praznik proslavili z raznimi proslavami in prireditvami. 4. april bo ostal v zgodovini pivške občine najsvetlejši spomin na dan, ko je prebivalstvo pivške občine stopilo v vrste prvih borcev za ustanovitev naše socialistične Jugoslavije.
J. Sabec
OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITA VSEM PREBIVALCEM OBČINE
PIVKA
kolektiv lesno-industrijskega kombinata
V PIVKI — Z OBRATOM V PRESTRANKU IN V BAČU
in želi vsem veliko uspehov pri nadaljnjem delu za napredek občine in boljše življenje vseh občanov & Podjetje priporoča svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem v občini in drugod po državi ter v inozemstvu svoje znane proizvode: VEZANE IN PANEL PLOŠČE TER FURNIR NAJBOLJŠE KAKOVOSTI!
Tovarna vezanih plošč in furnirjev »Javore v Pivki
Iskrene čestitke in najboljše željo /:i boljše Življenje poiilja ob letošnjem občinskem prazniku
4. APRILU 1957
vsem svojim članom, poslovnim prijateljem in drugim občanom
KMETIJSKA ZADRUGA I' I V K A
Vsem občanom, posebno pa šc svojemu članstvu, čestita za 4. APRIL prazni k občine PI V K A
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA
in jim želi pri nadaljnjem delu obilo sreče in uspehov!
iv LETOŠNJEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU
4. APRILU 1957 ČESTITAJO IN ŽELIJO VELIKO USPEHOV PRI NEUTRUDNEM DELU ZA NADALJNJI NAPREDEK
občine PIVKA
Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski
komite ZKS odbor SZDL komite LMS odbor RK
Občinski odbor ZB Občinski odbor ZRO.T Občinski odbor ZVVI Društvo žena
odbor Svobod in prosvetnih društev
l
Za 4. april, praznik občine
P I V Iv A
čestita vsem svojim članom, svojim poslovnim prijateljem in vsem drugim občanom ter jim želi veliko uspeha pri delu
KMETIJSKA ZADRUGA li A C
Področje pivške občine obsega pivško in dolansko dolino. Pivška dolina se razteza od Prestranka do Knežaka, dolanska pa od Bra-vinka, naselja Hrastje do Koša-ne, južno pa do reke Velike vode. Tu so Brkini z vasicama Su-horje in Ostrožno brdo, ki spadata še pod pivško občino. Osrednji del te občine sestavlja flišni nas, ki ima značaj kraškega polja in se na severu odpira proti Postojni. Zahodni dolanski predel zajema obronke tržaškega krasa, vzhodni, hriboviti predeli p. so obdani z gozdom, ki se razprostirajo med Javornikom ter Snežnikom proti cerkniški občini.
Na površini 27.444 ha, kolikor meri pivška občina, živi 9.000 prebivalcev, med njimi je več kot 4.300 kmetovalcev, okrog 1.350 ljudi je zaposlenih v industriji, 200 v gradbeništvu, 800 v prometu, 300 v trgovini, 400 v obrti, 4C v komunalni dejavnosti, neproizvodnega prebivalstva pa je približno 1.500 oseb.
Značilno za občino je, da ima zelo visoko število kmetijskega prebivalstva na enoto obdelovalne površine, kar je najboljši doka/. njenega kraškega značaja. Skupne obdelovalne zemlje je namreč le okrog 6.700 ha, neob-delovalne pa 20.000 ha, od tega več kot 8.700 ha pašnikov, 11.000 hektarov gozdov, hektar trstičja in močvirja, vse drugo pa so ceste. poti, železnice, stavbišča in druge nerodovitne površine.
Od kmetijskih kultur najbolj uspeva krompir. Kmetje predvsem gojijo vrsti »Merkur« ter »Varan«. Lani so s krompirjem zasadili 33,8 %> vseh njivskih površin. Znatno več pa so gojili žita, predvsem ječmen, rž, pšenico in oves. Vendar je hektarski donos žit, razen ječmena in ovsa, zelo nizek in marsikatero leto izkupiček pridelka ne povrne stroškov za seme in trud. Vsekakor je krompir najbolj donosna po-
ljedelska kultura, saj je znašal njegov povprečni hektarski donos lani 137 stotov, medtem ko je bil leto prej znatno večji.
Za pivško občino sta velikega pomena gozdarstvo in lesna industrija. Posebno slednja je dobro razvita, saj je tovarna vezanih plošč in furnirja »Javor s svojimi obrati v Pivki, Baču in Prestranku najmočnejše industrijsko podjetje pivške občine. Obrat v Pivki proizvaja vezane in mizarske plošče; žaga reže vse vrste iglavcev in listavcev; ima oddelek za izkoriščanje odpadkov, i/, katerih izdelujejo zaboje in razno pleteno embalažo; obrat v Baču proizvaja rezan les listat cev in iglavcev ter pohištvene dele; obrat v Prestranku, ki sicer spada v postojnsko občino, pa plemenite in slepe furnirje vseh vrst listavcev, žagan les in druge končne lesne izdelke. Vsi 3 obrati so lani predelali 28.804 kubičnih metrov raznega lesa. Vrednost odkupne proizvodnje je znašala lani pri 694 zaposlenih 1.049,278.648 din in se jo v primerjavi z letom 1955 povečala za nad 25 milijonov dinarjev. Povečanje proizvodnje je med drugim tudi posledica dejstva, da so vsi trije obrati razširili in izpopolnili svoja delovišča s pomočjo investicijskih sredstev iz republiškega sklada. Pričakujejo, da se bo ob koncu letošnjega leta, ko bo njihova rekonstrukcija zaključena, povečala proizvodnja za približno 25 °/o v primerjavi z letom 1956. Vsa vložena investicijska sredstva — od leta 1954 dalje so znašala 414 milijonov dinarjev — bodo amortizirana ter odplačana v desetih letih. Z drugimi besedami: gozdarstvo in lesna industrija bosta tudi v bodoče skupno s kmetijstvom pivški občini ustvarjali največji del narodnega dohodka, pa čeprav imajo tudi obrt, promet, trgovina in gostinstvo velike možnosti razvoja.
S KRATKEGA OBISKA PRI KOPRS KIH GOSPODINJSKIH TEČAJNICAH
G—3 C-73
¿J

r.,-3
Ko je govora o delu koprskega Zavoda za napredek gospodinjstva, si pravzaprav še ne moremo dobro predstaviti vseh oblik in prijemov, ki jih ta mlada ustanova uvaja v svojem prizadevanju, nuditi koprskim gospodinjim — sedanjim in bodočim — učinkovito pomoč in olajšanje pri vsakdanjih domačih opravilih: kuhi, pospravljanju, urejanju stanovanja in podobno. Slišali pa smo že veliko o uspešnem tečaju gospodinjstva in še nekaterih dejavnostih zavoda. Da bi izpopolnili sliko, ki smo jo našim bralcem o delu tega zavoda posredovali v naši zadnji številki, sem minuli petek popoldne z Leico obiskal sedež zavoda in presenetil tečajnice sredi priprav za kuho.
Upravnice zavoda trenutno ni bilo »pri roki« in, ko sem pokukal v sodobno kuhinjo, so me tečajnice kaj debelo pogledale, ko sem zvedavo ogledoval sodobno opremo in moderne tehnične pripomočke, s katerimi se učijo ravnati tečajnice. Električni štedilnik, pa hladilnik, kuhalniki, univerzalna kuhinjska omara, mize in druga oprema, da ne štejem posode — vse pa lepo in čisto in belo, da se je kar bliskalo.
Ker v kuhinji nisem našel, kar
sem iskal, sem pogledal v pisarniško sobo. No, že v hodniku sva se srečala s tovarišico F a n i k o Jereb, pridno voditeljico gospodinjskega tečaja (kot sem pozneje zvedel). Moj obisk je bil dogovorjen z upravnico zavoda Darinko Kralj, zato sva rabila nekaj časa, da sva se s tovarišico Faniko sporazumela, kaj bi pravzaprav rad. Bila je ko j navdušena, toda . . .
»Slikati se pa že ne moremo brez belih predpasnikov in peč na glavah. Tega pa na žalost še ne premoremo ... Potreb je toliko, denarja pa malo,« je še potožila.
Pa so se mlade žene in dekleta hitro znašle:
»Na učiteljišču imajo bele predpasnike, tam si jih sposodimo, da bomo že na sliki res prave gospodinje!«
Vtem je prišla že tudi tovari-šica upravnica, pa je še ona stopila v akcijo. Malo sem počakal, se malo pošalil s tečajnicami, češ da bi moral priti h koncu, ko bo kuha končana, da bi se povabil na poskušnjo pripravljenih dobrot. Ta dan so bila na vrsti jetra: dušena jetra, jetra v omaki, jetrni cmoki, jetrna pašteta, jetra z mlekom, jetra za dietilce, pa taka jetra in drugačna jetra in še kaj vem, na koliko načinov
pripravljena jetra, ki so si jihsvojim delom lajša življenje dru-veliko skledo razdelile še kot su-gim ienam-gospodinjam. rovino tečajnice med seboj. Naj- Prav tako je z drugo, z Lino
Udeleženice gospodinjskega tečaja v Zavodu za napredek gospodinjstva v Kopru pri praktičnem delu
brž se jim je še ponoči sanjalo o njih — jetrih namreč. Tečajnice so dobile najprej listek z receptom za jetrno jed, ki naj bi jo vsaka pripravila, nato jetra in še vse, kar je šlo h kakšni jedi zraven.
Bilo je kaj zanimivo videti, kako spretno so se obračale po kuhinji, ki je bila skoraj premajhna za vse (vpisanih je v tečaj okrog trideset žena in deklet, od katerih jih redno obiskuje tečaj okrog dvajset). Nastalo je ropo-tanje z lonci in skledami, mešanje in mletje, cvrčala je mast, v nos je silila sveže narezana čebula — skratka, znašel sem se nenadoma sredi najrazličnejših, močnih in ščegetajočih kuhinjskih sopar in duhov, da se mi je sama po sebi začela nabirati voda v ustih . . .
Spretno sp se sukale tečajnice po kuhinji, povsod pa je bila pričujoča neumorna tovarišica Fa-n.ika Z besedo in kretnjo je svetovala, kjer je bilo treba. Mimogrede so oblekle tečajnice bele predpasnike in si nadele peče — saj na sliki ne bo videti, da so sposojene, sčasoma pa bo že zavod tudi prišel do njih. Saj predpasniki in peče niso najvažnejše pri vsej stvari — važna je dobra volja in hotenje za izobrazbo, drugo bo prišlo samo po sebi. Kdor družbi nekaj daje, od česar ima družba korist, lahko tudi nekaj zahteva — zato pravim, da bodo tudi predpasniki ob svojem času.
Tečajnice so se tako zatopile v svoje delo, da se skoraj zmenile niso zame, ko sem se jim motal pod 'nogami in lovil njihovo delo v obejktiv fotoaparata. Le ena se je vsakokrat zdrznila, ko je pri
snemanju zablisnila umetna luč.
«
Nisem mogel počakati, kako bodo izpadla takšna in drugačna jetra — škoda. Za slovo še nekaj besed z upravnico Kraljevo: dve voditeljici gospodinjskih tečajev 1 imajo. Fanilta Jereb, ko jo že poznamo, je poročena in stanuje z družino v Hrvatinih. V Kopru ostaja skoraj po ves dan; njene požrtvovalnosti skoraj ni mogoče plačati — največje plačilo ji je pač veliko zadoščenje, da s
DANILO KALC:
Pri naših pomorščakih na ladjah Splošne plovbe
Tak poulični orkester sestoji iz bobna, violine, klarineta,, saksofona ali trobente, nekakšnih kitajskih kitar, ki so podobne tamburicam, in posebnega glasbila, na katerega igra po navadi ženska. Ploščat zaboj ček, čez katerega so napete strune, drži na kolenih, zraven pa bobna z dvema' malima kladivcema po njem. Prav nič se med seboj ne motijo, če igrajo eni plesno glasbo, drugi narodne melodije itd. Okrog fvsakega zbora je gruča Kitajcev, ki zvesto poslušajo. Malo naprej igra mlad Kitajec na violino in zraven nekaj vneto razlaga prisotnim gledalcem.
Ob njem stoji ali bolje rečeno sedi na starem kosu preproge star dedec, ki glasno vabi na ■ogled pornografskih slik skozi majhen daljnogled. Za njim kriči na ves glas neki »mazač« in razkazuje svoja zdravila in maže. Ob njem čepi star Kitajec in kaže suho telo, medtem ko ga »doh-tar« s strogo resnim obrazom pregleduje, masira, meri zdravila In nekaj zapisuje.
Tukaj je tudi druga grupa mladih Kitajk, ki slabo oblečene gledajo za mimoidočimi. Malo naprej je drugi »vrač« razprl na "tleh dve stari in do kraja zgu-"ljeni tigrovi preprogi, na njih pa Tazstavil veliko tigrovo glavo, kosti tigrove šape, kosti lobanje, suha vretenca hrbtenice, razne žile
itd. Vse to razkazuje, tolmači, ponuja neke male zavojčke ter popisuje papir s kitajskimi znamenji. Tudi ta ima navadno'mnogo poslušalcev. Drugi prodaja mažo za slabotne otroke, in prikazuje slike z različno razvitimi otroki pred in po uporabi njegove masti. Nato sledi cela vrsta prerokovalcev. Z dlani, oblike telesa ali pa obraza ti razlagajo prihodnost. To so navadno starejši Kitajci, oblečeni v narodna oblačila in 7. majhno črno čepico na glavi. Pred vsakim je papir z znamenji in majhna petrolejka. Razni duhovniki vseh veroizpovedi sedijo na majhnem stolčku in razlagajo prisotnim — kaj, ne vem. Oblečen v dolgo haljo, včasih s skoro pol metra širokimi rokavi, v katerih je urejeno celo skladišče, razlaga poslušalcem in vleče iz teh rokavov razne predmete. Navadno ima glavo obrito in nosi široko uokvirjene naočnike, zaradi »boljšega« videza.
Nekaj korakov naprej stoji ob ulici majhna lekarna. Zaboj od spredaj odprt, postavljen na majhno mizo, pred njim pa star Kitajec svečanega videza. Ko deli zdravila, vestno šteje kapljice, tablete, meri razne masti in skrbno vse zapisuje.
Malo naprej se prične nov del ulice. Tu so stojnice z raznimi jedili. Nekatere prodajajo same testenine. Mala stojnica, 3x2 m,
malo višja od Kitajca, ki stoji pred njo, na sredini urejen štedilnik, navadno na oglje, ob straneh pa razporejene testenine vseh vrst. V posebni posodi peče neke testenine na olju. Pred tako stojnico ima postavljeno klop, na klopi pa majhne stolčke. Na te stolčke posedejo Kitajci in med nenehnim klepetanjem pojedo skodelico jedi. Malo naprej sedi na tleh Kitajec, pred seboj ima na preprogi razprostrto blago.
Tukaj je tudi stojnica, ki vzbuja največjo pozornost in je najbolj obiskana. Pa tudi največja reklama je zanjo. Na pročelju se mogočno razprostira vsaj 5 metrov dolga in dobrih 25 cm široka kačja koža. Kateri vrsti kač je pripadala, ne vem. Okrog nje pa vse polno manjših kačjih kož, ki pa niti ena ni manjša od metra. Ob teh kožah visijo s slamo nabite kože raznih kožuharjev, velikih podgan, kuščarjev itd. Ob njih so odrte kože z lepim belim mesom, mladi psički brez glave, majhne živali vseh vrst, drobovje teh in drugih živali, čreva na poseben način okrašena itd. Pred stojnico visi po nekaj kletk, v katerih so kače vseh velikosti, ki navadno spijo zvite v klopčič. podgane posebne velikosti, razni kožuharji in podobno.
Za njo je kar na prostem nekaj majhnih mizic in stolčkov, na katerih sedijo Kitajci in z vidno
B a d a 1 i č , ki poučuje trikrat tedensko na tečaju šivanja in krojenja v Bertokih pri Kopru, dvakrat tedensko pa vodi v Ma-rezigah gospodinjski tečaj.
Prav gotovo bo koprski Zavod za pospeševanje gospodinjstva zavzel tisto mesto, kakor mu ga je družba pri njegovi ustanovitvi namenila. Stopil je na dobro pot in tečaj, ki sem mu bil za kratko urico priča, s svojim geslom »Poceni in dobro« že prispeva svoj del k uveljavljanju te naše mlade ustanove za pomoč gospodinjam.	Rastko Bradaškja
i i iS ;w
m Wm^i
Îf;'/ S »¡S* ' |§|il £ -J i" \
\>-' t> I
\
VH : . . «i*!.
Tečajnica pri mletju jeter
Prvi del obračuna z dvaindvajsetletnim Jožefom Vižintinom, ki je dne 25. marca, malo pred pol-dnevom, s šestimi ubodi z nožem v Tomažu nad Bertoki ubil dvajsetletno Kristino Kozlovičevo, je mimo. Več kot petdeset varnostnih organov ga je namreč skorajda tri dni in tri noči načrtno in nadvse požrtvovalno zasledovalo križem po dvajset kilometrov dolgem in deset kilometrov širokem pasu v notranjosti Slovenske Istre, dokler se ni 28. marca ob pol treh zjutraj brez vsakršnega odpora vdal v kuhinji njegove domače hiše v hribovski vasici Vršič pri Truškah nad Ma-rezigami. Morilcu so tedaj naposled pošle moči, kajti varnostni organi mu ob sodelovanju mnogih domačinov niso zadovoljevali počitka in okrepčila malodane na vsej njegovi približno 120 do 150 kilometrov dolgi poti po goščavah, poljih in gozdovih pretežno hribovitega istrskega področja.
Tako zdaj zločinec Jožef Vižin-tin v koprskih zaporih že dober
teden čaka na sodnijsko obravnavo, ki bo nedvomno razkrila marsikaj zanimivega tudi o odnosih med njim in pokojno Kristino Kozlovičevo ter o njuni vzgojni poti. Seveda vse to nikakor ne bo moglo zasenčiti ostrega obsojanja vrednega zločinskega dejanja, bo pa vsekakor vzgojno vplivalo tako na mlade ljudi obeh spolov kot na njih starše.
O vsem tem sicer po vaseh in mestih Slovenske Iistre že zdaj dokaj živo razpravljajo in vse kaže, da spomin na tragičen dogodek v Tomažu ne bo kmalu zbledel. Velika večina prebivalcev obsoja obračunavanje takšne vrste. In prav, kajti kaj bi bilo, če bi vsakdo hotel s silo rešiti vprašanja, ki jim drugače ni kos? Zločinec Jožef Vižintin je namreč vedel, da mu pokojna Kristina Kozlovičeva ni bila naklonjena. In ker je ni mogel drugače prepričati, jo je ubil. Povsem razumljivo je, da se takšno ravnanje ljudem upira.
S hongkongške »trgovske« ulice
slastjo jedo to jed. Za »štedilnikom« stojita dva kuharja, ki nista niti malo seznanjena s higieno, ter mešata »kačjo juho«, pečenke itd. Ob strani stoji nekak natakar, ki pripravlja to jed in jo nosi gostom. Ako naročiš »por-cijo«, ti napolni skodelico do polovice z »juho«, da v njo košček kačjega mesa, vlije malo olja ali podobne tekočine iz dveh ali treh stekleničk in to servira. Kakšen ima okus, pa ne vem. Natakarji in kuharji stalno kričijo in vabijo goste, ki jih skoraj nikoli ne manjka pri tej stojnici.
Malo naprej prodaja mati z otrokom na hrbtu vse mogoče izdelke iz polivinila kar na sredi ulice. Ako slučajno zaide kako vozilo v to ulico, kar se le redko zgodi — preprosto povleče za blago, ki je pod temi artikli, in »preseli« celo trgovino v stran. Ko je ulica zopet orosta, potegne vse skupaj na sredo in nadaljuje s prodajo.
V isti ulici dobiš tudi blago ameriških in angleških vojakov, razne predmete vojaškega izvora in podobno. Med vso to množico se prerivajo ali pa stojijo na me-
stu prodajalci jedi. Na majhnem vozičku imajo nagrmadeno kuhano meso raznih rib, največ sip, kalamarov in podobno. Za nekaj centov ti da košček tega mesa, nabodenega na paličico. Predhodno ga pomoči v neko črno vodo in malo namaže z neko mastjo.
In na koncu ulice zopet nekaj stark, ki lovijo mimoidoče in jih vabijo v »hišo«.
Ni to edina ulica, vendar je ta najbolj pisana po vsebini in življenju, ki se odvija v njej. Prav tako lahko dobiš kačjo restavracijo v boljših ulicah. Le da vsakomur ne dajo tega jesti, ker se bojijo, da bi se zbodel, temveč samo domačinom. (Dalje sledi)
NAJMLAJŠI NA ODRU
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Postojni je v nedeljo uprizorilo otroško igro Josipa Ribičiča »Palčki«. Režiral jo je Mirko Pikelj. Sodelovali so otroci, stari komaj 5 let, in s svojo igro želi vse priznanje. Scenarist je porabil motive iz Postojnske jame, kar je dalo predstavi še poseben poudarek.	Stina

Med številnimi tečaji, ki jih imajo v Ravnem pri Sečovljah, je tudi tale — za pravilno gojitev rož, da bi bili naši domovi lepši in prijetnejši. Tečaj so obiskovale žene in dekleta
Kdor zna vsaj nekoliko prisluhniti utripu in rasti naših šol in šolskemu dolu, mora priznati, da se uspehi iz leta v leto polagoma dvigajo. Malokdo pa pomisli na ves trud, vso prizadevnost in vnemo, ki jo vlagajo v delo naši šolniki, Njihovi napori bi morali v boljših okoliščinah roditi le bogatejše uspehe in solidncjše znanje naših učencev. Pri svojem delu naletijo namreč na razne, včasih res nepremostljive ovire: nizke, temne in skrajno neprimerne učilnice, kljub prizadevnosti OLO — saj je razdelil med šole v letu 1956 za 8 milijonov učil — še vedno veliko pomanjkanje učil in tudi najosnovnejših učil kot računalo, stavnica, utežne in votle mere in drugo, da ne pišem o pomanjkanju prepo-trebnih dvorišč in igrišč, o pomanjkanju šolskih vrtov, da ne govorim o tem, da mnogo naših šol še vedno nima zdrave pitne vode in niti najpreprostejših stranišč. In al'.o bi natančneje pregledali opremo naših učilnic, bi ugotovili, da je v nekaterih učilnicah oprema ne samo zastarela, ampak vsa majava in škripajoča, da so v istih klopeh sedeli nekoč ne samo očetje sedanjih učencev, ampak tudi njihovi dedi In ako k vsemu temu dodamo še to, da je 86 odstotkov vseh naših šol organiziranih — to je takšnih šol, v katerih se učenci dveh in tudi več razredov istočasno uče v eni učilnici, šele tedaj se nam prikažejo v nekoliko jasnejši luči vse ovire, ki jih morata premagovati naš učitelj in učenec.
Ogromni večini naših ljudi je vse to jasno, toda kljub temu se razmere ne zboljšajo. In malokdo o tem kaj piše. V nedogled pa vendar ne smemo dopuščati takšnih pomanjkljivosti! Pa pričnimo vsaj tam, kjer se da marsikaj urediti brez kakršnihkoli denarnih sredstev.
V občini Divača je 9 šol, od katerih imajo samo tri šole šolske vrtove; v občini Hrpelje je 15 šol in samo trije šolski vrtovi; v občini Sežana je tudi 15 šol. in pet šolskih vrtov. Naj ne omenjam drugih občin, pri katerih to stanje ni boljše. In ali je res nemogoče dobiti v vasi nekaj arov zemljišča iz splošnega ljudskega premoženja in ga dodeliti šoli za šolski vrt? O tem naj le razmišljajo krajevni' šolski odbori in občinski sveti za šolstvo in spoznali bodo, da ta zadeva le ni tako težko izvedljiva. Naj pa pri tem ne nasedajo raznim govoricam, češ saj naši otroci doma do-
KROMPIKJEV NARASTEK S SKUTO
1 in pol kg krompirja, 40 dkg
skute, 2 žlici sesekljane pražene
čebule, pol litra mleka, 5 žličk
pšeničnega zdroba, 2 jajci, sol, zelen peteršilj ali drobnjak.
V dobro namazano kožico stre-semo polovico skulianega, olup-ljenega in na rezine zrezanega krompirja. Povrh potresemo skuto, med katero smo vmešali drobno sesekljano praženo čebulo.*Na vrh zvrnemo ostalo polovico krompirja.
!\Ied mleko vžvrkljamo jajce, dodamo sol, pšenični zdrob in sesekljan drobnjak ali peteršilj in zlijemo na krompir. Pečemo samo toliko časa, da jed zarumeni.
Narastek iz istih živil lahko pripravimo na drug način:
Kuhan krompir pretlačimo, dodamo zdrob, skuto, praženo čebulo in ostale dišave in med mleko vžvrkljani jajci. Dobro zmešamo, stresemo v dobro namazano kožico in svetlo zapečemo.
Na ta način pripravljen narastek priporočamo zlasti bolnikom in otrokom.
ZA DOPOLNILNO PREHRANO ŠOLSKIH OTROK
Delitev šolskih obrokov v mlečnih kuhinjah ima namen, da dopolni domačo, velikokrat pomanjkljivo prehrano, t. j. da prispeva k razvoju in zdravju šolskega otroka in nudi šolarju tista živila, ki jih v svoji domači prehrani ne dobiva v zadostni količini.
Zdrava prehrana je važen činitelj za zdrav telesni in umski razvoj šolskega otroka. Za uravnovešeno prehrano otroka je osnovno pravilo, da vsebuje zadostno količino beljakovin.
Mleko ima pred drugimi hranili prednost, ker vsebuje snovi, ki vplivajo na rast kosti, mišičevja in zob. Mleko je tudi najcenejši in najbogatejši izvor kvalitetnih beljakovin, kalcija, iosfora ter vitaminov A, B2 in D. Poleg tega pa vsebuje tudi sladkor in maščobo. Otrok bi moral dobivati dnevno vsaj pol litra mleka.
Vplivi šolske malice na otroka ter vplivi posameznih živil na zdravje in razvoj šolarja so bili predmet skrbnih in dolgih raziskovanj, ki so jih izvedli zlasti Angleži, Norvežani, Francozi in Belgijci. Ta skrbna raz-iskavanja so potrdila, da z dopolnilno prehrano lahko izboljšamo zdravje in razvoj velikega števila otrok — ter kakšne velike važnosti je mleko v šolski malici. Pri nas še vedno smatramo šolsko mlečno kuhinjo samo kot socialno pomoč revnejšim otrokom.
Analize zdravniških pregledov šolskih otrok pa bi potrdile, da bi tudi pri nas BILA POTREBNA MLEČNA KUHINJA V VSAKI SOLI.
Pri nas smo začeli organizirati šolske kuhinje že leta 1018, ko smo dobivali hrano Mednarodnega dečjega fonda. Ko ni bilo več pomoči MDF, so skoraj vse mlečne kuhinje prenehale delovati.
Ponovno smo začeli z organizacijo mlečnih kuhinj leta 1955.
Jugoslovanski Rdeči križ dobiva inozemsko pomoč v hrani (iz ameriških presežkov hrane). Hrana je bila v začetku namenjena za splošno socialno pomoč družinam in posameznikom. Oktobra 195G pa je bilo sklenjeno, da se največji del te pomoči uporabi za šolske kuhinje, kjer bi otroci vsak dan dobivali brezplačno kosilo (malico) s toplim mlekom, sirom in kruhom ter v rednih časovnih presledkih še mlečni riž.
Preračunano pripada dnevno na enega otroka: 52 g mleka v prahu, 35 g sira, 77 g pšenične moke (kruha), 77 g koruzne moke in 20 g riža.
Od avgusta 195G do .30. marca 1957 smo prejeli za koprski okraj 211 tisoč 37G kg živil — in sicer: mleka v prahu 78.803, sira 38.37S, pšenične moke 73.506, koruzne moke 10.00G in riža 13.883 ton.
Mlečne kuhinje so pričele s poslovanjem v novem šolskem letu 195C-57 šele novembra 195G.
Za december 195G smo imeli v planu 113 delilnih centrov, v katerih je bilo zajetih 8.917 otrok.
Za april 1957 pa je to število naraslo na 137 delilnih centrov, oskrbovanih otrok pa je bilo 13.75G. V tem številu je tudi zajetih 1.233 učencev v gospodarstvu ter mladih delavcev in delavk v tovarnah,
Z organizacijo mlečnih kuhinj se ukvarja Rdeči križ, ljudski odbori — socialno varstvo in prosveta, društva prijateljev mladine in društva žena; na šolah pa šolski odbori in v mnogih primerih samo učitelji.
Kljub precejšnjim tehničnim pro blemom kuhinje kar dobro poslujejo. So finančne težave, saj so nekateri občinski ljudski odbori predvideli v svojem letnem predračunu zelo majhna sredstva za vzdrževanje mlečnih kuhinj — plačevanje kuharice ter ponekod nabava najnujnejše opreme. Otroci prispevajo dnevno za šolsko malico po 10 din.
Kuhinjam moramo dati trajen značaj ter jih skušati obdržati tudi takrat, ko inozemske pomoči v hrani ne bo več. Tu se odpira vrsta dejavnosti, nalog in odgovornosti za šolske odbore ter družbene organizacije.
Šolska kuhinja, ki je v Ravnu pri Sečovljah, pa naj nam služi za zgled, kako lahko z vztrajnim delom in lastno iniciativo usposobimo kuhinjo tudi brez stalne pomoči občinskih ljudskih odborov. Urejeni šolski vrt, katerega obdelujejo otroci, pripravljajo sadne sokove, konservirajo zelenjavo in sušijo sadje v jeseni. S šolskim vrtom ter hrano inozemske pomoči si pomagajo toliko, da znašajo stroški za dve malici in eno kosilo 300 din za predšolskega in "10 din mesečno za šolskega otroka. Otroci po kosilu napišejo kar v šoli se domačo nalogo, kar precej pomaga staršem — največ pa samemu otroku.
Od zavesti naših ljudi je odvisno, ALI BODO ŠOLSKE MLEČNE KUHINJE USTANOVILI PO VSEH ŠOLAH TER JIII UVEDLI KOT STALNO OBLIKO V PREHRANI NAŠIH OTROK in bomo s tem zavestno podprti tudi preventivni zdravstveni ukrep za preprečevanje obolelosti naših otrok.
Dosedanje izkušnje in uspehi nas vzpodbujajo, da bomo mlečnim kQ~ hinjam posvetili še večjo skrb.
FANI STEAUS
Lahka pomladna obleka z ohlapnim životom, kot ga predpisuje nova moda, in širokimi rokavi.
Ce vam je mačka pustila dlake
na prevlečenih stolih ali na kavču, ne uporabljajte ščelke, ampak vzemite ' krpo in jo držite nekaj časa nad vrelo vodo. S to krpo pobrišite stole ali kavč in na njej bodo ostale vse dlake. Tako čuvate pohištveno blago!
Da bo listje rastlin, ki jih imate v sobi, lepo in bleščeče, ga namažl-te s krpico, namočeno v glicerinu.
Ce se vam semiš čevlji kljub krtačenju še vodno svetijo, jih po-držlte nekaj časa nad posodo, v kateri vre voda.	__
volj delajo, čemu neki naj bi delali še v šoli? Ali: kdo jih bo pa učil obdelovati vrtove in gojiti povrtnino, če niti učitelj niti učiteljica tega ne znata? Kolikor bi to bilo res, bodo priskočile na pomoč naše kmetijske zadruge in naši kmetijski tehniki.
Mnogo se v zadnjem času govori in piše o šolski reformi. S kar neslutenim tempom razvijajoče se življenje zahteva in narekuje spremembo tudi v šoli in v šolskem delu. Šola bi morala stopati nekje v ospredju, žal pa ne moremo trditi, da je tako. In ta sprememba bo brez dvoma prav globoko posegla ne samo v vsebino, ampak tudi v organizacijsko mrežo naših šol. Dajati bi morala in bo tudi dajala učencem mnogo več življenjskega znanja in jim utirala pot do nadaljnje izobrazbe. Nastane pa vprašanje: ali bo mogla šola tam nekje v Starodu ali Sabo-njah, ali v Hrastovljah in Tinja-nu izpolnjevati to svojo nalogo? Brez dvoma ne! Toda učenci teh navedenih in mnogih drugih šol imajo vso pravico do popolne vzgoje in izobrazbe, kot jo imajo učenci po vseh večjih centrih.
Kako najti rešitev za to vprašanje? Predvsem otresti se vseh onih zastarelih predsodkov, ki iz-zvenevajo približno tako: saj sem tudi jaz hodil v to šolo, pa sem vseeno postal to,' kar sem! Pa zakaj neki bi ne privoščil svojemu otroku nekoliko bogatejšega znanja? Ali se ne skriva v prej
navedenih besedah precej egoizma? Drugo, kar moramo najodločneje pobijati, je vprašanje: kaj mu je vendar potrebno toliko znanja? Saj bo ostal na kmetiji in za šapo in kramp mu je znanja dovolj! Res? In čemu neki nastaja ravno v zadnjih letih v naših krajih mnogo kmetijslco-gospodarskih šol in tečajev? Pa prav zaradi tega, ker je naša mladina zaslutila in začutila, da je njeno znanje prerevno in ga želi izpopolniti.
Pri bodoči organizaciji šolske mreže se bo zgodilo, da bodo učenci marsikatere šole priključeni bližnji, više organizirani šoli, na kateri bodo imeli vse možnosti izboljšati svoje znanje. Res bodo morali pri tem pešačiti nekaj več časa kot doslej, kar pa jim bo bogato poplačano. In ravno tiste šole, na katerih poučuje samo ena učna moč, dajejo učencem najmanj znanja, so pa za vzdrževanje najtežje breme. Na nižji gimnaziji Pivka stane vzdrževanje enega dijaka letno 10.000 dinarjev, učenec na enooddelčni šoli v Starodu pa stane letno 36 tisoč dinarjev.
Pred našimi prosvetnimi delavci in prosvetnimi organi kakor tudi pred vsemi množičnimi organizacijami so važna vprašanja: kako bomo v bodoče uredili našo šolsko mrežo, da bo dajala našim otrokom čim več tistega znanja, ki je za življenje in napredek tako zelo potrebno
-jaz-
S KONFERENCE ŽENA-ZADRUŽNIC PRI KZ IZOLA
Sklad za delno brezplačno zdravstveno pomoč
Trije modeli modernih oblek: blago pepita, život neoprijet ali pa visok, poseben izrez okrog vratu. Kakor vidite, so tudi obleke krajše, kakor smo bile vajene doslej
Preteklo nedeljo je bila prva konferenca žena zadružnic za celotno področje KZ Izola. Konferenc se je udeležilo 112 žena, in sicer iz Izoie, Kort, Šalcda, Ma-lije in drugod. Predsednica dosedanjega iniciativnega odbora Gabrijelu Gobbo je poročala o dosedanjem delu in nakazala bodoče naloge zadružnic. Iniciativni cdbor je začel z delom v juniju Jani in je med drugim organiziral tudi tri tečaje, in sicer krojnega, za predelavo in shranjevanje rnesa ter tretjega za predelavo sadja in zelenjave za zimo. Na izletu na Goriško so si žene ogledale sodobno urejen sadovnjak, v zimskih mesecih pa so organizirale propagando za rejo pasemskih piščancev. Uspeh te akcije je bil, da so naročile za-družnice 450 enodnevnih piščancev.
V široki razpravi, ki je bila po poročilu, so žene izmenjale svoja mnenja in izkušnje. Zavzemale so se predvsem za čim večje pro-svetljevalno delo z raznimi tečaji. ki naj bi bili iz kmetijstva in gospodinjstva. 2ene tudi želijo, da bi te tečaje obiskovala mladina.
Zadružnice so se zelo zanimale za predlog tovarišev iz upravnega odbora zadruge, ki so govorili o kreditih za razne obnove, za urejevanje hlevov in gnojišč, za kar lahko dobijo cement brezplačno. Govorili so tudi o ureditvi vodovoda v Kortah, kjer je vprašanje vode pereč problem. Najbolj pa so žene pozdravile sklep upravnega odbora glede ureditve samopomoči v okviru KZ. Vsi kmetovalci, člani zadruge, bodo s svojimi prispevki osnovali poseben fond, iz katerega bodo potem dobili delno brezplačno zdravstveno pomoč.
Govorili so tudi o prepotrebni higienski ureditvi tržnice, kamor nosijo žene na prodaj svoje pridelke.
Končno je konferenca ' sprejela program dela, kjer je upoštevala vse konkretne in koristne predloge in izvolila še 7-članski odbor zadružnic ter člane vodstva za vaške krožke.	A. M.
ZA NAŠE KMETOVALCE O ZA NAŠE KMETOVALCE O ZA NAŠE KMETOVALCE O ZA NASE KMETOVALCE O ZA NAŠE KMETOVALCE
ZA NAŠE SADJARJE SE NEKAJ O ŠKODLJIVCIH
i
Marsikateri med nami je bil nejevoljen, če je v na zunaj lepem in zdravem sadu zagrizel v črvino. Tudi sadjar postane slabe volje, ko ugotavlja, da odpade več kot polovica sadja z drevesa še preden dozori.
V izredno rodnih letih se ne menimo dosti za izgubo, ki jo povzročajo razni škodljivci in bolezni sadnega drevja. V letih pa, k.) sadje slabše obrodi, pa se kljub temu, da nam ga dosti uničijo razni črvi, tolažimo s »slabo letino«.
Veliko uspehov smo že dosegli na področju proučevanja in iskanja načinov in uporabljanja raznih kemičnih sredstev za zatiranje bolezni sadnega drevja. 2al pa so razna kemična sredstva strupena ne samo za škodljivce, pač pa tudi večkrat za ljudi in živali. Med tista, ki so zdravju neškodljiva, so predvsem razni pripravki na bazi Lindana, imamo pa tudi sredstvo Holfidol, ki ne škoduje niti čebelam.
Kakor smo že v vinogradništvu in deloma tudi v poljedelstvu vpeljali smotrn način zatiranja raznih bolezni in škodljivcev, ne moremo istega trditi o dosledni borbi z njimi v sadjarstvu. Treba bo navaditi sadjarje na to, da bodo začeli s sistematičnim škropljenjem ter čiščenjem sadnega drevja tako dosledno, kakor to delajo vinogradniki v vinogradih ali pa kmetje, ko zatirajo koloradskega hrošča.

NOV PROGRAM KMETIJSKIH ODDAJ RADIA KOPER
Uredništvo kmetijskih oddaj Radia Koper obvešča vse kmetovalce, da je v sodelovanju s kmetijskimi strokovnjaki Slovenskega Primorja pripravilo nov program svojih kmetijskih oddaj. Ze 1. IV. letos je uvedlo vsak drugi dan, razen ob nedeljah, praktične pet-minutne kmetijske nasvete s področja koprskega okraja, ki so na sporedu ob 13,10, takoj za prvimi mednarodnimi poročili. S 15. IV. pa bo Radio Koper prenašal ob istem času kmetijske nasvete tudi iz goriškega okraja, kar pomeni, da bodo v drugi polovici tega meseca na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah.
«a bi bili ti kmetijski nasveti čim boljši in da bi z njimi zajeli značilnosti vseh kmetijskih panog Slovenskega Primorja, je uredništvo ustanovilo sporazumno z okrajnima zadružnima zvezama v Kopru in Šempetru pri Novi Gorici redakcijska odbora, ki ju se-' stavljajo kmetijski strokovnjaki iz vseh kmetijskih panog. Redakcijska odbora bosta v sodelovanju z uredništvom skrbela, da bodo tako kmetijski nasveti kakor tudi nedeljske kmetijske oddaje ustrezale potrebam in željam vseh naših kmetovalcev v obeh okrajih. Povsem razumljivo pa je. da bomo lahko ta naš cilj dosegli le, čc bodo tudi vsi naši kmetovalci z nami najtesneje sodelovali, belimo si. da bi nam sporočali razne pripombe na naš program kmetijskih oddaj ter nam «jhenem pismeno ali ustno sporočali razna vprašanja, ki vas zanimajo, in na katera vam bodo odgovarjali kmetijski strokovnjaki, bodisi v vsakodnevnih kmetijskih nasvetih ali pa v nedeljskih kmetijskih oddajah.
Obenem vas želimo seznaniti še s spremembo, ki smo jo uvedli v rednih nedeljskih kmetijskih oddajah. Odslej te oddaje ne bodo več trajale 20 minut, marveč pol ure in bodo na sporedu od S,00 do 8,30 ure in ne več od 8,10 do 8,30 kot doslej, S tem bomo lahko naše nedeljske kmetijske oddaje vsebinsko izboljšali z raznimi reportažami s podeželja in jih s primerno glasbeno opremo oblikovno
opestrill.	Uredništvo.
OD KOD ČRVIVOST?
Imamo celo vrsto škodljivcev, ki večino svojega življenja preživijo v sadnih drevesih, v razpokah skorje, na listih, koreninah ali deblu. Danes bomo seznanili naše bralce z dvema najnevarnejšima povzročiteljema črvivosti, in sicer z jabolčnim in češpljevim zavijačem.
Jabolčnemu zavij a ču najbolj tekne jabolko in od tod tudi njegovo ime. V slast mu gredo
Češpljev zavijaš napada češplje, sliv?, marelice in b reskve.
tudi hruške, manj pa češplje, kutine in orehi. Gosenice prezimijo v zapredku, dorasle merijo dva centimetra in zanje je značilna rjava glava. Ce gosenica doraste v jabolkih, je na hrbtni strani mesnatordeče barve, na spodnji bele, če pa dorasle v hruški, je vsa bela. Aprila se zabubi in približno čez 20 dni se iz bub razvijejo mehurčki, ki merijo 1 cm, z razprtimi krili v širino pa dva centimetra. Prednji krili sta sivi, ob zunanjem robu imata rjavo liso s tremi bakrenokovinsko bleščečimi črtami. Zadnji krili sta svetlosive barve. Metulj jabolčnega zavijača je nočni metulj. Množičnost njegovega letenja je odvisna od toplotnih razmer in doseže najvišjo stopnjo konec maja in v začetku junija. 2ivi približno mesec dni. Samica odloži okrog 80 jajc posamezno na manjše plodove, vejice in liste. Čez dva tedna se iz njih zvalijo komaj vidne gosenice, ki se zavlečejo v sadje in v mesecu dni popolnoma doraslejo. Po dveh tednih se iz bub razvijejo metulji, ki množično letajo od julija do septembra. Ti metulji odlagajo jajčeca samo na zrele ali na pclzrele plodove. Odrasle gosenice prezimijo in se pomladi zabubijo na prostem ali v skladiščih, Iz gornjega je razvidno, da ima jabolčni zavijač letno 2 generaciji. Prva napada majhne plodove, druga pa zrele in ni čudno, če ta škodljivec uniči polovico, večkrat pa tudi tri četrtine pridelka.
Zatiranje jabolčnega zavijača je zelo otežkočeno. Metulji so majhni in brez prenehanja ietajo štiri mesece. Jajčeca odlagajo posamezno, ne pa v skupinah. Gosenice preživijo večji del svojega življenja v sadju ali pa v skritih mestih na drevju. Za uspešno zatiranje jabolčnega zavijača je predvsem nujno upoštevati naslednje:
Vremski Britoi
Na dnevnem redu zbora volivcev v Vremskem Britofu je bila razprava o raznih gospodarskih in komunalnih vprašanjih. Po poročilu o delu Občinskega ljudskega odbora Divača v preteklem letu so največ govorili o popravilu poti do železniškega postajališča Vreme. Za izvršitev tega dela bodo sicer potrebna znatna denarna sredstva, ki jih bo skušala vsaj delno preskrbeti občina, razen tega pa tudi požrtvovalnost prebivalcev, ki bi sodelovali s prostovoljnim delom. Ker so Br-kinci živo zainteresirani na ureditvi te poti, so se že pred časom odločili pomagati. V kolikor bodo tudi prebivalci Vremske doline voljni zagrabiti za delo — dvom v to je skoraj odveč —, lahko pričakujemo, da bo pot popravljena že letos.	-er
1.	Dobro so se obnesli lepilni pasovi, ki jih postavimo nad debla junija in jih pustimo do pozne jeseni. Pregledovati jih moramo vsak teden in sproti uničevati gosenice, ko lezejo po deblu proti zemlji, da bi se tam zabubile. Ker pa ne pridejo do zemlje, se zabubijo pod lepilnim pasom in ob tedenskem pregledu lahko uničimo ne samo gosenice, pač pa tudi bube. Lepljive pasove iz valovite lepenke lahko prepojimo z Betanaftolom. Ta je strupen in gosenice ob dotiku z njim poginejo.
2.	Z zimskim čiščenjem, struga-njem sadne skorje in škropljenjem uničimo velik del prezimu-jočih gosenic.
3.	Poleti škropimo sadno drevje trikrat s sredstvi na bazi Pan-takana ali Lindana, ki niso strupena ne ljudem ne živalim. Zelo važno pa je, da je prvo poletno škropljenje uspešno opravljeno. Čas škropljenja je odvisen od množičnega leta metuljev. Predvsem je treba upoštevati, da je uspeh zatiranja metuljev tem večji, če iste ukrepe uporabljajo vsi sadjarji na določenem področju.
4.	Črvive plodove, ki vsak dan odpadejo, moramo takoj odstraniti iz sadovnjaka. S tem preprečimo, da bi gosenica zlezla v zemljo, kjer bi se zabubila. Pobrano sadje moramo shraniti v zaprti posodi, da metulj ne odleti. To sadje lahko uporabimo za kuhanje sadjevca ali pa z njim krmimo živino.
5.	Gosenice druge generacije se pogosto zabubijo v skladiščih sadja. Zato morajo biti skladišča opremljena z gosto mrežo na oknih, ker le tako lahko preprečimo let metuljev v sadovnjak.
Češplje v zavijač. Življenje tega škodljivca je podobno
življenju jabolčnega zavijača. Tudi on ima letno dve generaciji. Njegova gosenica je rdečkaste barve in je dolga 1 cm. Okuženi plodovi postanejo plave barve. To je prisilno zorenje. Na mestu, kjer je gosenica prodrla v plod, se v kratkem pojavi kaplja smole. Okuženi plodovi predčasno odpadejo. Gosenice druge generacije so nekoliko večje, saj merijo okrog 12 mm, napravijo pa znatno večjo škodo kot gosenice prve generacije. Metuljčki češp-ljevega zavijača so manjši od metuljev jabolčnega. Samice odložijo približno 60 jajčec. V letih množičnega napada uničijo od 80 do 90 odstotkov sadja. Češpljev zavijač zatiramo tako kot jabolčni zavijač.	Inž. A. G.
^Pll	
	.X s\
Jabolčni zavijač, povzročitelj črvivosti jabolk, hrušk, češpelj, kutin, orehov.
V BRANIKU IMA ŽE VSAK DRUGI CLAN KZ
O ftl	CS	13 £7 ^
Braniška kmetijska zadruga je po številu članstva ena najmočnejših na Goriškem, saj ima 481 članov. Njeno delovno področje obsega štiri občine. Ta KZ je gospodarsko zaokrožena enota, ki je lani imela 130 milijonov din prometa in je ostvarila 39. milijonov din dobička. Lani so odkupili za 66 milijonov din poljedelskih pridelkov.
Posebno lep napredek so v preteklem letu dosegli v hranilno-kreditni službi, saj so leta 1956 narasle vloge za nad 5 milijonov dinarjev in znašajo danes okrog 16 milijonov dinarjev. Hranilno-kreditni odsek zadruge ima registriranih 243 vlagateljev.
Da bi bila kmetijska zadruga
Zgledno delo mladih zadružnikov
V	Marezigah šteje aktiv mladih zadružnikov 58 članov iz Ma-rezig, Boršta, Babičev in Loparja. Lani so posvetili mnogo pozornosti lastni strokovni vzgoji. Organizirali so tečaj za škropljenje sadnega drevja, ki je dobro uspel. Člani aktiva so zaposleni pri upravljanju strojnega parka ter sami upravljajo z zadružno dvorano, v kateri prirejajo tudi kino predstave.
V	preteklem letu sta se dva člana udeležila 10-dnevnega tečaja za voditelje osnovnih organizacij ljudske mladine v Bohinju, eden je bil na desetdnevnem tečaju v Mariboru, en član pa je obiskoval trimesečni tečaj v Portorožu. Priredili so tudi šofersko-traktorski tečaj, ki pa še ni zaključen. Z velikim, veseljem pa obiskujejo nekateri kmetijsko-gospodarsko šolo v Borštu, Sodelovali so pri dveh oddajah za Radio Koper in vsi so naročeni na Slovenski Jadran. Udeležujejo se dokaj razgibanega ljudsko-prosvetnega življenja, saj imajo lastno mladinsko godbo na pihala in tudi pridno vadijo v dramski sekciji. Člani tega aktiva so stalni obiskovalci krajevne knjižnice.
Med nalogami za bodoče delo je organiziranje šofersko traktorskega tečaja v Borštu, tečaja za škropljenje sadnega drevja in tečaja za obrezovanje sadnega drevja, na katerem se bodo seznanili tudi z raznimi poskusi za zatiranje škodljivcev. V Marezigah nameravajo organizirati kmetijsko-gospodarsko šolo. Nabavili bodo televizijski aparat, za vse člane pa bodo obnovili naročnino za Slovenski Jadran, za kar bodo porabili približno 30.000 din. V načrtu imajo: prirediti poučni izlet in poglobiti stike s celjsko organizacijo mladih zadružnikov. Njihova naloga je tudi povečati število članov, predvsem iz vrst ženske mladine. Pohvaliti je trebi- kmetijsko zadrugo, ki jim daje izdatno finančno pomoč za izvrševanje programa dela.
Na nedavnem občnem zboru so z navdušenjem sprejeli pohvalo okrajnega odbora mladih zadružnikov za dosežene uspehe in priznanje, da je njihov aktiv najboljši aktiv mladih zadružnikov v koprskem okraju.
Peter Kleva
v Braniku povsem kos svojim nalogam, so na nedavnem občnem zboru sklenili, da bodo letos nabavili tovorni avtomobil, zgradili garažo in osrednje skladišče v Braniku. Razen tega so se zadružniki zedinili, da bi njihov strojni odsek bil na razpolago predvsem za dela na polju in v vinogradih, prevozniške usluge pa bi opravljali le takrat, ko ne bi bil polno zaposlen v kmetijski proizvodnji.
Živinoreja je osnovna panoga njihovega kmetijstva, Zato bodo uvedli rodovnik za živino in začeli postopoma izločati vso tisto živino, ki ni čiste sivorjave pasme. V ta namen bodo zgradili živinorejsko sejmišče in organizirali v jeseni živinorejsko razstavo, V okviru njihove zadruge delajo tudi trije nadzorniki mleka, ki ugotavljajo mlečnost krav in kakovost mleka.
Udeleženci občnega zbora so grajali nedelavnost nekaterih pospeševalnih odborov. Sklenili so, da morajo vsi odbori storiti vse za čim hitrejši razvoj kmetijskega gospodarstva. Ob koncu občnega zbora so določili vsoto 250 tisoč dinarjev kot ristorno članom, ki so pomagali z odkupi in s sodelovanjem ustvariti kmetijski zadrugi dobiček.	J. P.
leipplienlih zemljišč
Dolga leta so bila pobočja pod zaselkom Baredi zapuščena. Obstoječe terase, ki so že porasle s travno rušo, pričajo, da so se tu nekoč bohotili lepi vinogradi.
Oktobra lani je ta svet spet zaživel. Kmetijska zadruga v Izoli je začela z kompleksno obnovo zapuščenih zemljišč z mandeljevimi nasadi in nasadi marašk.
Obnovljenih bo 20 ha zapuščenih zemljišč in posajenih 4.160 sadik mandeljev in marašk. To bo matični nasad za gojenje cepičev, ki jih bodo uporabili za potrebe obmorskega predela. V matičnem nasadu bodo štiri sorte mandelja: Texas prolifik, Carski, Lješnjak in Knez Črtomir, ki so bili kupljeni v Splitu. Maraške (Poljička in Dugulja-sta), Iti so bile tudi kupljene v Splitu, bodo posajene v poskusne namene, da se ugotovi, če bodo v naših podnebnih razmerah uspevale. Maraške so v živilski industriji likerjev zelo iskane In dobro plačane,
Saditev sadik v nasadu se bliža h kraju. Pri napravi nasada pa je bilo precej težav zaradi nepristop-nosti terena, kar onemogoča dostop mehanizaciji. Zato so morali svoj delež pri napravi nasada prispevati tudi oslički, ki so v brentah raz-našali kompost.
V bodoče namerava Kmetijska zadruga Izola muljčiti površine teh nasadov.
Tako je Kmetijska zadruga Izola obnovila 20 ha zapuščenih zemljišč in napravila lep matični nasad mandeljev.	db
TUDI FANTJE NAJ SE NAUČIJO KUHANJA
Kmetijsko-gospodarska šola v Dutovljah je v letošnjem šolskem letu poskusno uvedla pouk o gospodinjstvu, zdravstvu in kuhanju tudi za učence.
To je vsekakor hvale vreden in edinstveni primer ter ga velja vpeljati tudi na drugih kmetij-sko-gospodarskih šolah. Doslej je bil namreč ta pouk namenjen le ženski mladini.
Učenci so to novost sprejeli z navdušenjem. Z vso resnostjo so se lotili pouka in jih je užitek gledati, kako se bolj ali manj spretno sukajo okrog štedilnikov ter kuhajo. Marsikateri med njimi je pokazal veliko spretnost in s svojim znanjem presenetil starše, predvsem matere.
Posebno je treba poudariti požrtvovalnost dijakov te šole in njihovo veliko voljo do učenja. To se kaže v tem, da morajo nekateri prepešačiti tudi do 6 km poti, da lahko obiskujejo prostovoljni pouk na kmetijsko-gospo-darski šoli. Če upoštevamo, da je ta njihova prizadevnost na tako veliki višini, lahko mirno pričakujemo, da bo uspeh popoln.
2. D.
08721133
Z OBČNEGA ZBORA ZVEZE BORCEV V POSTOJNI
Tudi v koprskem okraju se organizacije Zveze borccv pripravljajo na III. kongres ZB NOV Slovenije, ki bo 26. aprila letos v Ljubljani. Doslej so imele svoje letne konference že občinske organizacije ZB v Sežani in Izoli, v nedeljo pa tudi v Ilirski Bistrici in v Postojni. V kratkem času pa bodo letne konference še v ostalih petih občinah. Na teh konferencah volijo tudi delegate za kongres, skupaj 18 delegatov.
Predsednik okrajnega odbora ZB Koper, ljudski poslanec Tone Ukmar, ki se je udeležil občinske konference ZB v Postojni, je med drugim dejal, da je ZB v postojnski občini najboljša v okraju. Resnično, ta trditev je točna, vendar predvsem v izpolnjevanju nalog in dejavnosti, ki so specifične za Zvezo borcev. Ze to, da postojnska občina štipendira 51 otrok padlih borcev (za letošnje štipendiranje je potrebno 2 milijona dinarjev!) in da so problem otrok padlih skoraj rešili. je dokaz dejavnosti postojnske ZB. Tudi na socialno ogrožene člane niso pozabili, saj so rešili 165 njihovih prošenj. Pohvalno je tudi to, do. so lansko
tno, da se našim članom dogajajo razne socialne krivice in jih ZB mora reševati.
Vendar te vrste problemi ne bi smeli prevladati v delu ZB. Zakaj Zveza borcev ima posebno vlogo, ki naj jo kot specifična politična organizacija odigra v našem javnem življenju. Zato je razumljivo, da bivšim borcem ne smer biti vseeno, kakšna je naša gospodarska politika, kakšne so naše perspektive v ekonomskem razvoju države in podobno. Zato mora ZB kot celota (in njeni člani kot posamezniki!) prispevati svoj delež k posameznim načelnim vprašanjem naše socialistične graditve. Skratka — tu gre za poživitev političnega dela v ZB. S tem pa je mogoče odstraniti nevarnost, da bi postala ZB in njeni člani obrnjeni samo v preteklost, v junaška leta NOB, ne pa, da bi z jasnim pogledom zrli v prihodnost. Še več! ZB mora imeti zavestno težnjo pri oblikovanju te bodočnosti.
Da ZB v postojnski občini s svojo politično dejavnostjo še ni prodrla v sredino politično - gospodarskega življenja na svojem področju, pa delno drži. Razvid-
Prepričani smo, da bodo to tudi izboljšali, saj je bilo v tem smislu na konferenci mnogo govorjeno.
Še nekatere ugotovitve s konferenco. Grajali so zanemarjeno okolje spomenikov v Postojni in v Prestranku. No, obadva taka, kakor sta danes, ne delata nobene časti tistim, ki so ju postavili, niti ne ustrezata v pietet-liem smislu, Nedvomno je, da bodo člani ZB ta dva »črna madeža« —• zanemarjeni in nečisti okolici okoli spomenika — odstranili. Delegati so med drugim grajali tudi izjavo postojnskega direktorja A. Č., ki je februarja na postojnski konferenci ZB imenoval tovariše borbe, ki so v revoluciji izgubili zdravje, »kripeljne in reveže«. Ob koncu pa so tudi apelirali na člane iz Postojne, da bodo pomagali pri graditvi strelišča v Postojni.	B. Ajdič

Skupina članov koprskega Partizana, ki se jc minulo nedeljo udeležila
športnega in telovadnega nastopa v Sežani
Pismo uredništvu
Dijaki nižje gimnazije so pričeli s študijem korejske pravljične igre »Najlepša roža«, ki jo je napisala Kristina Brenkova. Sodeluje 17 dijakov, režira pa Jaša Žvan. Dramska skupina »Svobode« je imela te dni prvo vajo za uprizoritev Jurčičevega »Desetega brata«.
Polepšuje se zunanje lice občinskega upravnega poslopja. Pobeljeni in ometani bodo še goli zidovi, pred vhodom bo urejen prostor z majhnim parkom ter vodometom, dvorišče pa splani-rano za parkiranje vozil ter zasejano s travo. Delo je poverjeno občinski komunalni upravi. J. Z.
Tovariš urednik!
Ze dolgo se odločam napisati o preskrbi Izole z mlekom, ki je iz dneva v dan bolj pereča.
Mesto Izola ima po zadnjem popisu prebivalstva okrog 7.500 prebivalcev, večinoma delavstva. Za vse mesto obstaja sedaj le ena sama prodajalna mleka podjetja »Mleko« iz Dekanov, ki pa ne ustreza vsem sanitarnim predpisom. Okrajna sanitarna inšpekcija je sicer odredila, da se mora mlekarna zapreti, toda ker je edina, obratuje še danes. Vse kaže, da bo Izola v kratkem prišla do lepo urejene mlečne restavracije, za kar je Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kopru dal investicijsko posojilo 1,800.000 din. To je vse lepo in sleherni Izolčan bo otvoritev nove prodajalne mleka toplo pozdravil.
Toda, alco je v prihodnosti predvidena mlečna restavracija, naj do tedaj zanemarjamo preskrbo Izole z
Na republiškem prvenstvu v streljanju z zračno puško, ki je bilo 24. marca v Izoli, je zmagal in osvojil »Zlato puščico« znani slovenski in jugoslovanski reprezentant Franc Planine iz Ljubljane. Od 600 možnih je zadel 570 krogov, Na sliki: predsednik• okrajnega strelskega odbora Drago Čihak izroča Francu Planincu darilo —• sliko Izole
leto vključili v ZB 333 novih članov — zdaj šteje organizacija 1833 članov, vendar v njej še vedno niso vsi, ki imajo pogoje za članstvo. Morda mnogo manj uspehov so imeli na zgodovinskem področju, saj še vedno, na primer, niso začeli s sistematičnim zbiranjem gradiva za občinsko kroniko; razni zgodovinski dogodki s tega področja pa skorajda še niso napisani. Kljub tem nekaterim pomanjkljivostim pa je lahko reči, da je postojnska ZB kot celota svoje specifične naloge opravila, čeprav je včasih vtis, da se celotno delo hočeč nočeš podreja skrbi za urejevanje socialnih problemov. Razumljivo — tudi tega problema ne gre podcenjevati, saj še vedno ugotavlja-
no pa je to tudi iz podatkov, saj komaj ena četrtina članov ZB sodeluje v družbeno - političnem življenju. Res je — premalo je biti samo član organizacije, temveč je nujno kot član te borbene organizacije tudi sodelovati v vsem našem javnem življenju.
Gradbeno podjetje »Gorica« iz Nove Gorice je začelo za zdravstveno osebje bolnišnice v Valdoltri v bližini štirih že naseljenih stanovanjskih blokov graditi še dve stanovanjski poslopji. V njih bo štirinajst družinskih stanovanj in štiri garsonjere, zgrajeni pa bosta do začetka jeseni.
To so začetki gradnje stanovanjskega naselja za zdravstveno osebje te bolnišnice, ki se bo stalno širila. 2e od poletja, ko bo usposobljen paviljon C za sprejem novih bolnikov, se bo njihovo število povečalo od 330 na okrog 450. Temu povečanju vzporedno pa bo treba zaposliti nove
zdravstvene uslužbence in jim tudi nuditi sodobno urejena stanovanja.
Pereč problem je otroški vrtec, ki bi bil nujno potreben, čeprav za sedaj ni na razpolago dovolj potrebnih denarnih sredstev, vendar pa ne bo smela občina pozabiti na njegovo ureditev. Številno zdravstveno osebje ima otroke, ki jih danes dejansko ne morejo nikjer pustiti brez skrbi v času, ko so starši zaposleni. Zavest, da je otrok na varnem, veča delovno storilnost uslužbencev bolnišnice, saj jim skrb zanje ne bo ovira pri izvrševanju njihove službe.	M. F.
Že dolgo nas je mučilo vprašanje popravila vaškega vodovoda, ki je pozimi odpovedal, ker so popokale na več mestih eternit-ne cevi in je ostalo napajalno korito za živino suho, gospodinje pa so se morale oskrbovati z vodo, kakor so vedele in znale. Te dni pa je prišla iz občine Hr-pelje v vas posebna komisija, ki jo je vodil predsednik občine Anton Ovčarič.
Komisija je v navzočnosti članov vaškega odbora pregledala vodno napeljavo in sklenila, da se odpre cevovod v dolžini 110 m in da se poškodovane eternitne cevi izločijo ter nadomestijo z železnimi, ki bodo vzdržale pritisk vode in tresljaje na cestnih prehodih. Cevi bo prispevala občina, ki bo plačala tudi strokovnjake za polaganje in montažo cevi, težaško delo pa bodo opravili va-ščani sami. Na ta način bo odpravljen v naši vasi najbolj pereč problem in prebivalcem zagotovljena zdrava pitna voda z zadostni količini.	Ž,
Si I«
PfP^™,
Kakor ste lahko videli, smo prejšnji teden v Kopru le dobili dolgo pričakovano trgovino s sadjem in zelenjavo. In prav vesel sem, da jo lahko pohvalim. Predvsem zaradi cen, ki so res toliko nižje, da so to lahko pričakovali le največji optimisti. Kar tako naprej in jaz vas bom prav rad imel, prav tako pa tudi koprske gospodinje. Želel bi le, da se preveč ne družite s sosedi, kar vas bo prej ali slej pripeljalo do škodljivih dogovorov na račun potrošnikov. In da vam zaupno povem, prav na tem je bolehala prejšnja trgovina, ki je bila v istih prostorih. Zato vam tudi ne b: priporočal raznih zamenjav, do katerih po mojih strogo zaupnih poročilih že prihaja in ki nam ne obetajo nič dobrega. Raje nadaljujte, kak
or ste zaceli in pustite na miru »Breskve« in »Češnje« ter drugo podobno sadje, ki je bilo doslej za nas vse skupaj mnogokrat prekislo. S to željo vam želim, dragi tovariši, obilo uspeha,
V Sečovljah pa res že dolgo nisem bil. Prišel sem tja, ko je bilo vse pokonci. Vse se mi je zdelo, da nekoga iščejo in da ga ne morejo najti. Seveda me je to
močno zanimalo. Prav ko sem
mislil povprašati, za kaj gre, pa me je nekdo spoznal in že je bil pri meni. »Vane,« mi je rekel, »ali ti kaj veš, kje bi našli tistega boga, ki nam ga je zadnjič omenil neki tovariš iz Kopra, češ naj se mu zahvalimo, če bomo letos lahko prodali ves paradižnik, kar smo ga posadili. Radi bi se namreč že naprej nekoliko pogovorili z njim,« Žal nisem o tem vedel ničesar in moral sem jih razočarati. Pač pa sem jim razložil, da je daljnovidni tovariš to izjavil po vsej verjetnosti samo zaradi tega, da jim da ko-rajže.
Na zelo zanimiv problem sem naletel tudi v Piranu, kjer pas-jerejci noč in dan študirajo, kako bi uredili svoje odnošaje s komunalo. Psi imajo namreč določene naravne potrebe, ki se prav pogostoma oblikujejo v navadne kupčke vzdolž mestnih ulic, To pa nerejcem — in ti so v večini — ni prav nič všeč. Sicer Pirančani niso takšni, da bi psu ne privoščili poštenega vogala, toda kar je preveč, je preveč. Predlagal sem dve rešitvi ali kombinaciji, kot temu pravijo. Vsaka ima svoje dobre in slabe strani. Po prvi naj bi občinski možje poskrbeli za pasje težave
in jim uredili poseben prostorček, kjer bodo lahko prišli na svoj račun, drugo rešitev pa vidim v povečanju taks, tako se bodo nezaželeni štirinožci preselili v drugo občino, kjer ne bodo na pse gledali tako natančno. Po pravici povedano, se mi zdi druga bolj preprosta.
Po tem kratkem sprehodu sem skočil še v Hruševje. Zvedel sem namreč, da se bodo tamkaj Hru-ševci in I-Irenovci zbrali na občnem zboru zadruge ter da bodo obravnavali zelo resna vprašanja. Ob takšnih priložnostih pa sem zmeraj rad zraven. Za tako važno zadevo, kot je občni zbor in še združevanje dveh zadrug, se je treba vsekakor pošteno pripraviti, da gre delo laže od rok. Tega mnenja so bili tudi nekateri 'nrenovški zadružniki, ki so se res tako pripravili, da je bilo kasneje na občnem zboru skoraj tako, kakor na kakšnem žegnanju. Za drugič bi jim priporočil, naj vsaj lin občni zbor pridejo trezni, da r.e bodo ovirali tistih, ki imajo drugačen odnos do zadružništva.
Ej, vidite, skoraj bi bil pozabil. Zadnjič mi še na pamet ni padlo, da bi bil koga potegnil za prvi april. Pa me je kar lepo nadomestil moj kolega, ki urejuje našo zadnjo stran, ko vam je pokazal, kako atomski reaktor prenaša krompir po skladišču, navaden televizijski aparat pa prekrstil v čudovito iznajdbo najnovejšega datuma. Seveda je to naredil nalašč; vsaj meni je tako rekel.
Pa pozdravljeni! Va5Vane
mlekom? Se se dogaja, da je edina mlekarna odprta le v zgodnjih in dopoldanskih urah, kjer je iz dneva v dan lahko videti vrsto, Prerivanje, godrnjanje, ropotanje s posodami, to nas spominja na prva leta po osvo boditvi. Marsikdo se vprašuje, zakaj temu ni konca. Mar se ne bi dalo obratovalni čas v prodajalni mleka določiti tudi popoldne, kakor je to urejeno v Kopru? Ce bi se pristojni organi, predvsem pa podjetje »Mleko«, znašli v položaju zaposlenih gospodinj, ki morajo že ob 5. uri od doma po mleko in ob G. uri na delo, bi prav gotovo bila mlekarna odprta tudi popoldne. In še: v Izoli je veliko samcev, posebno pa deklet, zaposlenih v industriji, ki bi si tudi rade privoščile za zajtrk toplo mleko, pa jim ni dosegljivo, ker so dopoldne zaposlene.
Takšen način neodgovornega pre-skrbovanja Izole z mlekom je povod zelo razpasenemu prekupčevanju — nedovoljeni trgovini z mlekom preko »mlekaric«, ki s polno obremenjenimi osli vsak dan prinašajo mleko svojim odjemalcem v Izolo. Te »mlekarice« kupujejo mleko od proizvajalcev v okoliških vaseh po 20 din liter ter ga prinašajo v Izolo po 30 din. Ker tega mleka nihče ne kontrolira, je njegova kakovost često sumljiva, o čemer vedo izolske gospodinje veliko povedati. Kritiko glede mlekaric sem slišal tudi na eni Izmed sej pospeševalnih odborov KZ v Izoli. Sliši se, da v istih posodah, v katerih prinašajo »mlekarice« mleko, odnašajo domov pomije in razne odpadke za prašiče, ki se dobe v Izoli. Povod za to je zopet isti. Gospodinje, ki nc morejo iti od doma, da bi v vrsti čakale na mleko, so nočeš — moraš, prisiljene jemati mleko od prekupčevalcev, ali pa ostati brez njega.
To so neovrgljiva dejstva. Menim pa, da bi se dalo vse to odpraviti z malo dobre volje podjetja »Mleko«, ki nima konkurence in je dolžno, da ljudi oskrbuje z mlekom prav tako kot sosednji Koper, Prekupčevalcem pa naj stopijo na prste pristojni organi. ki jih imamo zato. da preprečujejo nedovoljeno trgovino. St. D.
................ ...........\v.i......m.
Minuli petek so v Kopru v poslopju, kjer je tudi ribarnica, odprli. trgovino z zelenjavo in sadjem. Trgovino je odprlo postojnsko trgovsko podjetje »Mestne-trgovine«, Kakor je nova trgovina založena in kakršne ima cene, obeta, da bo izdatno vplivala Tia izboljšanje preskrbe Kopra 2: omenjenimi živilskimi predmet ' razen tega pa tudi na znižanje cen*
..............Ifeffii
L 1
Petek, 5. api-ila, ob 20. uri — T. Williams: Steklena menažerija. Gostovanje v Piranu.
Nedelja, 7. aprila, ob 19.30 — Baletni večer. Gostovanje v Pridvoru (Antonu).
Razpis
Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FL.RJ št. 51/53) in 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 31/55) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij Občinskega ljudskega odbora Izola
MESTO POSLOVODJE gostišča »Istra«, Izola
Pogoji: kvalificirani gostinski delavec z gostinsko šolo in 5 let prakse na vodilnih mestih v gostinstvu ali pa najmanj 10 let prakse na vodilnih mestih v gostinstvu.
Pravilno kolekovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in opisom strokovne sposobnosti dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Izola najkasneje do 10. IV. 1937.
Trgovsko podjetje

V	nedeljo, 24. marca, je v novozgrajeni dvorani TVD »Partizan« v Sežani reprezentanca Slovenije z rezultatom 542,55 :52S,50 točk zasluženo premagala v orodni telovadbi reprezentanco Srbije
V	telovadnici sežanskega Partizana pred začetkom nedeljskega nastopa
Delile? točk ? Kopru
V	nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo spomladanskega nogometnega prvenstva Primorske podzveze. Vse tri tekme so se končale brez presenečenj. V Ajdovščini je Primorje premagalo sežanski Tabor s 6:0 (4:0), v Postojni so domačini premagali Anhovo s 3:1, v Kopru pa je idrijski Rudar dosegel neodločen rezultat 2:2 (0:2).
Tekma med Koprom in idrijskim Rudarjem je bila glavno srečanje tega kola. Jesenski zmagovalec Rudar je bil sicer favorit, vendar so se Koprčani za spomladansko prvenstvo že dva meseca skrbno pripravljali.
Tabela Primorske nogometne podzveze je naslednja: Postojna 6 4 2 0 17:6 10 Rudar	6 4 2 0 19:10 10
Koper	6 2 2 2 18:14 6
Primorje C 3 0 3 15:15 6 Tabor	6 1 0 5 11:21 2
Anhovo 6 1 0 5 8:20 2
V	nedeljo bo na sporedu drugo kolo. V Kopru se bosta pomerila Koper in Primorje, v Idriji Rudar in Postojna in v Anhovem Anhovo in Tabor.
ZAVEC — PRVAK KOPRA
Letošnje šahovsko prvenstvo Kopra je osvojil Zavec, ki ima pred zadnjim kolom 11 točk (1). Na drugem mestu je Habič z 9 in pol točkami (1), na tretjem pa Renko z 8 in pol točkami. Oblak ima 8 točk, Srdoč 6 in pol (2), Erjavec pa 6 in pol točke (1).
Zavec je osvojil tretjo kategorijo.
PAZITE NA OTROKE!
Dve smrtni nesreči
v
Cesto beremo v časopisih o težjih in lažjih poškodbah, pa tudi o smrtnih nesrečah otrok, ki se brez varstva igrajo na ulicah, ali pa se kakorkoli drugače izpostavljajo življenjskim nevarnostim. Res, da predvsem naši najmlajši nimajo razsodnosti, zato pa je dolžnost starejših, predvsem staršev ali varuhov, da poskrbijo za njihovo varnost.
Letos smo v koprskem okraju zabeležili že več nesreč, katerih žrtve so bili otroci v trenutku, ko so bili brez nadzorstva staršev, ali. pa le-ti niso poskrbeli v dovoljni meri, da bi bili njihovi otroci varni življenja. Tako se je v torek, 2G. marca, smrtno ponesrečil v Izoli štiriletni Bruno Koejančič. Z očetom in dveletnim bratcem se Je vozil z vozom, v katerega je bil vprežen osel, na vozu pa je bil slabo zavarovan 500-litrski sod gnojnice. Osel je počasi vlekel voz proti polju, kamor so bili vsi trije namenjeni, nenadoma pa je zavil v levo s ceste, ki je speljana niže od one, po kateri je vozil. To je povzročilo, da je sod zanihal in se prevalil preko obeh otrok, ki sta pred njim sedela na deski, ter ju vrgel na tla. Gnojnica se je razlila, in medtem ko je mlajši sin Kocjan-člča dobil le lažje poškodbe, se je štiriletni v gnojnici zadušil,, Če bi voznik bolje upravljal voz in sod, ki ga je vozil na njivo, bolje pritrdil, bi . . ,
V	ponedeljek dopoldne, ko je bila mati v službi, varuhinja dveletnega Franca Slane iz Izole pa je le za hip skočila v trgovino, je štiriletni Ivan odprl okno stanovanja. Mali Franc se je skobacal na okno, zgubil ravnotežje in padel na pločnik iz tretjega nadstropja. Odpeljali so ga v bolnišnico, vendar mu zdravniška pomoč ni več koristila,
To sta le dva primera, oba s smrtnim izidom, ki sta se v enem tednu zgodila v istem kraju. Res je težko stalno nadzorovati otroke, vendar pa bi lahko njim posvetili več pozornosti. Pa ne gre samo za najmanjše, tudi starejši,, morda že učenci, prvih razredov osnovne šole, se marsikdaj izpostavljajo nevarnostim: Zato: starši, varuhi in vzgojitelji, bodite vedno foudni nad njimi!
poslovalnica v POSTOJNI
PRODAJALCA za bencinski servis v Postojni
PRODAJALCA za bencinski servis v Sežani
Reflektanti morajo imeti trgovski izpit. Nastop službe takoj — Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega ljubega moža, očeta, brata in starega očeta
ANTONA KOVŠCE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo zdravniku dr. Komarju in medicinskemu osebju bolnišnice v Sežani, ki so mu požrtvovalno skušali lajšati zadnje bolečine.
Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem cvetja in vencev: SZDL Ajdovščina, ZVVI Ajdovščina, mestnemu in občinskemu odboru ZB Ajdovščina, kolektivu in predsedniku ObLO Hrpelje, godbi na pihala iz Prvačine, pevskemu zboru LIP Ajdovščina ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena, otroci in sorodniki
NEDELJA, 7. aprila 1937: 8.00 Kmetijska oddaja, 10.15 Petnajst minut lahke glasbe, 10.30 Sosedni kraji in ljudje: Nabrežina, 10.15 Pojo tržaški zbori, 11,00 Glasba po željah, 15.00 Vesti, 15,10 Za prijetno popoldne, 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Srečanje v Miljskih hribih,
PONEDELJEK, 8. aprila 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes koledar, 7.30 Vesti, 7.40 Glasba za dobro jutro, 13.30 Vesti, 13.40 Kmetijski nasveti, 13.45 Petnajst minut ponedeljkovih popevk, 14.00 Od melodije do melodije, 14.30 Športni pregled, 14.40 To smo izbrali v naši diskoteki, 15.00 Vesti, 15.30 Zabavna glasba, vmes reklame, 15.25 Venček popularnih pesmi.
TOREK, 9. aprila 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes koledar, 7.30 Vesti, 7.40 Glasba za dobro jutro, 13.30 Vesti, 13.45 Torkov operni oder, 14.30 Gospodarska oddaja: »Koper v pomorskem gospodarstvu«, 14.40 Pisan spored lahke in zabavne glasbe, 15.00 Vesti, 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame, 15.25 Narodne pesmi iz raznih krajev.
SREDA, 10. aprila 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes koledar. 7.30 Vesti, 7.40 Glasba za dobro jutro, 13.30 Vesti, 13.40 Kmetijski nasveti, 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam, 14.00 Od melodije do melodije. 14.30 Kulturno življenje na Primorskem: Prosvetno življenje se-čoveljskih rudarjev, 14,40 Dela mladih srbskih skladateljev izvaja zbor Radia Beograd pod vodstvom Bori-voja Simiča, 15.00 Vesti, 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame 15.25 Nekaj narodnih plesov.
Četrtek, 11. aprila 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes koledar, 7.30 Vesti, 7.40 Glasba za dobro jutro, 13.30 Vesti, 13.40 Glasba po željah, 14.30 Operna orkestralna glasba, 15.00 Vesti. 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame, 15.25 »Hišica pri cest' sloji«.
PETEK, 12. aprila 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes koledar, 7.30 Vesti, 7.40 Glasba za dobro jutro, 13.30 Vesti, 13.40 Kmetijski nasveti, 13.45 Tisoč in en takt pisan spored orkestralne in solistične glasbe, 14.30 Beležke radijskega re-porterja, 14.40 Vedre mleodije, 15,00 Vesti, 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame, 15.25 »Zadovoljni Kranjci«.
SOBOTA, 13. aprila 1957:
7 15 Glasba za dobro jutro, vmes koledar. 7.30 Vesti, 7.40 Glasba za dobro jutro, 13.30 Vesti, 13.40 Za konec tedna: ritem, 14.15 Poje zbor tovarne pohištva iz Nove Gorice, 14 30 Življenje ob našem morju, 15.00 Vesti, ln.10 Zabavna glasba, 15.25 »Kaj m t nuca planinca«.	J
KOPER: 5., 0. in 7. aprila francoski barvni film LUCREZIA BORGIA. o!
ŠtE ZA SLU2INCAD, 10. in 11. aprila ameriški film NE BODO MI VERJE-
5' aprila italijanski film POSTAJA TERMINI, (i, m 7. aprila italijanski film OBALA, 8. in 9. aprila ameriški film JAJCE IN JAZ. 10. in
ATTILA itali;|ans!ci barvni film
aprlla italijanski film P°S.T£JA TERMINI. 7. aprila ameriški film JAJCE IN JAZ, 11. aprila francoski film LEPOTICE NOCI
ŠMARJE: G aprila ameriški film JAJCE IN JAZ, 7. aprila francoski barvni film LUCREZIA BORGIA 10
SLU2INCAD SW fUm STOPNISCE zA ŠKOFIJE: G. aprila francoski film LEPOTICE NOCI, 7. aprila italijanslU film POSTAJA TERMINI, 10. aprila ameriški film JAJCE IN JAZ
DEKANI: G. aprila francoski barvni film LUCREZIA BORGIA, 7. aprila ameriški film NE BODO MI VERJE-
SE2ANA: G. in 7. aprila ameriški film DARILO NA PASU, 9. m 10 aprila ameriški film DVIGNI ZAVE-in 12• aprila češki film CESARJEV SLAVCEK.
Prodam otroško posteljico. —
Lovrenc Koman, Koper, Ribiška ul. 19. Ogled med 14. in 16. uro.
DVOKOLESA od 7.000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA ocl
44.000 lir naprej dobite pri tvrdki IVI A RC ON, Trst, Ulica Pieta 3,
Darilne pakete pošiljamo tudi v inozemstvo in so b r o z carine!
PREKLIC Preklicujem in izjavljam, da so obdolžitve, ki sem jih izrekel o tov. predsedniku telovadnega društva Partizan iz Divače, da si je prisvojil 4000 din, neresnične.
Čad Franc, Divača
PREKLIC
Preklicujem vse žaljive izjave, ki sem jih izrekel o tovarišici Dodič Mariji, Obrov 39, ker so neresnične in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Udovič Jože, Obrov 51.
Razpis javne licitacije
Občinski ljudski odbor Pivka razpisuje na podlagi 1. člena Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter 3. člena Pravilnika pri javni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS št. 17-55) prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del pri gradnji
STANOVANJSKE ZGRADBE V PIVKI
Proračunska vsota vseh del znaša 13,932.000.— din.
Rok za dovršitev vseh gradbenih in obrtniških del je 30. oktober 1957.
Licitacija bo 16. aprila 1957 ob 9. uri na sedežu občine Pivka.
Ponudbe je treba oddati investitorju najkasneje do pričetka licitacije.
Interesenti lahko dobijo projektivni elaborat pri investitorju na sedežu občine. °
Investitor Občinski ljudski odbor Pivka
Upravni odbor podjetja »ELEKTKO-KOPER« Koper
razpisuje naslednja delovna mesta
SAMOSTOJNEGA MATERIALNEGA KNJIGOVODJO
Pogoji: srednja šolska izobrazba z daljšo prakso v materialnem
knjigovodstvu
TEHNIČNEGA RISARJA
Pogoji: nepopolna srednja šola. Kandidat mora obvladati tehnično risanje, začetnik mora imeti veselje za to delovno mesto
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in opisom dosedanjega dela pošljite na upravo »Elektro-Koper« v Kopru do 10. aprila 1957
V smislu sklepa Upravnega odbora razpisuje Podjetje za vzdrževanje prog Postojna delovno mesto
Si
Pogoji: perfektno znanje strojepisja, po možnosti tudi stenografije.
Piača po tarifnem pravilniku podjetja.
Prošnje in kratek življenjepis z navedbo zadnje zaposlitve pošljite upravi Podjetja za vzdrževanje prog Postojna do 15. aprila 1957.
^IMp- ln niEnpincnt oEif
LJUBLJANA
fii POSLOVALNICA IZOLA
obvešča gospodarska podjetja, ustanove in zasebnike, tla prevaža tovore na progi
Ljubliana = Piran « Ljublj
ana
vsak' dan — ekspeditivno in po zelo ugodni tarifi Zato zahtevajte za prevoz tovorov le
pp Mk w a © p r» © m © f
LJUBLJANA © POSLOVALNICA IZOLA Garibaldijev trg 6 — Telefon 24
V nedeljo, dne 7. aprila, zjutraj bo v Kopru na vrtu hotela »Triglav« velika lovsko-kinološka prireditev: pregled lovskih in športnih psov za oceno.
Na prireditev opozarjamo posebno vse imetnike lovskih psov —1 istrskih goničev, ker bo ta
V
pregled veljal za vpis v rodovniško lin j igo za vse tiste, ki imajo te vrste pasemskih psov, pa jih zaradi tega ali drugega vzroka doslej še niso imeli vpisanih v rodovniško knjigo. Vse druge pse pa bodo nato morali lovci izločiti iz lovske uporabe.-
>

Dandanašnji slišimo pogosto govoriti o penicilinu, streptomicinu in drugih zelo učinkovitih zdravilih, ki jih je odkrila sodobna medicina. Vse to nam že precej nazorno govori o uspehu, ki je bil dosežen na tem področju v zadnjem času. Vendar pa ne pove vsega. Malokomu je nam-
reč znano, da je danes med zdravili, ki jih uporabljamo. kar 80 odstotkov takšnih, za katere še pred petnajstimi leti sploh nismo vedeli. Prav tako pomenijo zadnja leta tudi revolucijo v kirurgiji, saj je skoraj ni več oper'acije, ki bi je ne mogli uspešno opraviti.
V Esslingenu so montirali na poseben avto tako imenovani zvočni barometer, ki prikazuje jakost ropota posameznih mimoidočih vozil. Avto parkira na najbolj prometnih ulicah ter se vozači lahko sami prepričajo, kakšen hrup povzročajo po mestu. Tako jih vzgajajo, da vozijo tiho.
.iL , ifiMaf
Zaradi diskriminacijske politike proti nebelemu prebivalstvu so v Južni Afriki zelo pogosti nemiri in demonstracije. Na naši sliki vidimo prizor z demonstracij v glavnem mestu Johanesburgu. Policija je demonstracije brezobzirno zadušila.
RAZNESLO JE ATOMSKO PEČ
Šele po poldrugem mesecu so Američani sporočili, da je eksplodiral njihov poskusni atomski reaktor v Los Alamosu. Komisija, ki je raziskovala ta primer, je mnenja, da je prišlo do eksplozije zaradi nenadnega dviga temperature v reaktorju. Napravo je tako razneslo, da ni več uporabna, k sreči pa eksplozija ni zahtevala smrtnih žrtev. Reaktor je deloval skoraj šest let, ne da bi se pri tem primerila kakršna koli nezgoda.
TRUMAN - UMETNIK
Bivši predsednik ZDA Harry Truman je tudi zelo dober pianist. Potem ko se je rešil državniških skrbi in je prevzel krmilo njegov naslednik, se je spet posvetil umetnosti. Ni dolgo tega, ko je priredil uspeli javni koncert, ki so ga prenašale tudi številne radijske in televizijske postaje.
Šimpanz Kikomo .;i slro-kovnjaško ogleduje svojo stvaritev. Vsekakor malce čuden »umetnik«. Pa nič ne de. Tudi ni zaman ponosen: več njegovih slik so že odkupili in dosegle so prav lepo ceno. Za to seveda ni sam kriv.
ORJAŠKI AVTO
Kolektiv tovarne v I&in-sku je izdelal orjaški avto-kiper z nosilnostjo 40 ton. Kamion je deset metrov dolg in tri in pol metra širok. Poganja ga Dieselov motor z jakost j o 450 KS.
Kot poročajo, so ameriški strokovnjaki za televizijo odkrili možnost prenosa televizijskih slik na velike daljave brez kakršnih koli vmesnih relejnih postaj. Pravijo, da bi bilo mogoče z novo napravo posredovati ameriške televizijske programe celo evropskim gledalcem. Gre za veliko anteno, ki usmerja radijske valove v višino deset tisoč metrov, kjer se zaradi razlik v zračnih plasteh odbijejo in vrnejo nazaj na zemljo. Izum je še v povojih in tudi stroški za nove naprave bi bili tako veliki, da se to za zdaj i še ne izplača. Vendar pa i je odkritje pomembno, ker nakazuje pot rešitve tega vprašanja.
SAMOMORI - PROBLEM ZAHODNE NEMČIJE
Po poročilih iz Zahodne Nemčije je postalo samo-morilstvo v tej deželi pravi družbeni problem. Samo v Zahodnem Berlinu, ki štoie okrog dva milijona prebivalcev, se dogodita vsak dan dva samomora. V vsej Zahodni Nemčiji pa si vsak mesec vzame življenje povprečno po tisoč ljudi.

Italijanskemu amaterju Antoniju Rubbianiju se je posrečilo izdelati televizijsko gramofonsko ploščo. Nanjo lahko posname določeno število slik ali film, ki ga nato predvaja na ekranu televizijskega sprejemnika. S tem izumom. se obetajo možnosti za razvoj nove vrste dejavnosti: proizvodnje filmov na ploščah. Tako bo lahko imel vsak lastnik televizijskega aparata svojo lastno zbirko filmov, ki jih bo gledal, kadarkoli si bo zaželel
Po pritožbi ameriških farmarjev, češ da hrup reaktivnih letal škoduje svinjam in da se le-te ne redijo kot sicer, je" vso z?de-vo vzel v roke oddelek za kmetijstvo. Strokovnjaki so odbrali nekaj svinj in jih zaprli v posebne prostore, kjer so jim po dvanajst ur na dan predvajali hrup letalskih motorjev in podobno »glasbo«. Pujsi pa se za
to niso nič kaj posebno zmenili. Rast.li so in se redili, kot da živijo v popolnem miru. Tako so mimogrede ugotovili, da imajo te živali izredno dobre živce.
Statističarji so izračunali, da se rodijo dvojčki povprečno enkrat na vsakih 70 do SO normalnih rojstev. Trojčki so že mnogo redkejši in pri njih je razmerje 1 : SOOO, medtem ko pridejo četvorčki povprečno na pol milijona normalnih rojstev. Petorčki so že popolnoma izreden primer: na 50,000.000 normalnih rojstev se rodijo le enkrat. Na sliki vidimo »klub trojčkov«. Presenetljiva je podobnost med njimi
	
	
s-	
— To je prvič, da se nekdo smeje v takem položaju.
Miniaturni oddajnik za oro-dolomce. Aparat je namenjen kot dodatek k drugi rešilni opremi za primer nesreče na morju. Omogočil bo ponesrečencem zvezo s svetom, da bodo lahko sporočili, kje so in poklicali pomoč. Oddajnik pa tehta skupaj z anteno samo 170 gramov.
EBNEST HEMINGWAY:
»Zdaj se počutim bolje,« je rekla Catherine. »Ko sva šla ven, sem se počutila prav slabo.«
»Ko sva skupaj, se vselej počutiva dobro.«
• »Vedno bova skupaj.«
»Da, če pozabiva na to, da opolnoči odpotujem,«
»Nikar ne misli na to, dragi.«
Hodila sva po ulici. V megli so dajale svetilke rumeno svetlobo.
»Si truden?« je vprašala Catherine.
»Kaj pa ti?«
»Kar dobro mi je. Takle sprehod je kar zabaven.«
»Toda ne bova se prav dolgo sprehajala.«
»Ne.«
Zavila sva v stransko ulico, kjer ni bilo svetilk, in hodila po sredi ulice. Ustavil sem se in poljubil Catherine.
»Bila sem zelo razsipna, dragi,« je rekla, »zato pa imam krasno spalno srajco.«
Pred hotelom sem rekel Catherine, naj me počaka v kočiji, sam pa sem se šel pogovarjat z direktorjem. V hotelu je bilo mnogo sob. Potem sem se vrnil h kočiji, plačal kočijažu, Catherine in jaz pa sva skupaj stopila v hotel.
Mali boy v livreji je nosil zavitek. Direktor nama je pokazal dvigalo. Vsenaokrog je bilo mnogo pliša in medenine. Direktor se je peljal v dvigalu z nama.
»Monsieur in Madame želita večerjati v svoji sobi?«
»Da. Bi nama poslali menu gor?« sem rekel.
»Želite morda kaj posebnega za večerjo? Morda divjačino ali pa soufflé?«
Dvigalo je šlo že mimo treh nadstropij in se je v vsakem nadstropju streslo, potem pa se je spet streslo in ustavilo.
»Kakšno divjačino pa imate?«
»Lahko dobite fazana ali pa kljunača.«
»Kljunača,« sem rekel.
Stopila sva na hodnik. Preproga je bila obrabljena. Bilo je mnogo vrat. Direktor se je ustavil, odklenil vrata in jih odprl.
»Takole. Prav lepa soba.«
Mali boy v livreji je položil zavitek na mizo na sredini sobe. Direktor je dvignil zastore.
»Zunaj je megla,« je rekel.
Pohištvo v sobi je bilo prevlečeno z rdečim plišem. V sobi je bilo mnogo ogledal, dve stoliei in široka postelja s satinastim pregrinjalom. Ena vrata so vodila v kopalnico.
»Poslal bom vama menu gor,« je rekel direktor. Potem se je priklonil in odšel.
Stopil sem k oknu in pogledal ven, potem pa povlekel za vrvico, ki je držala skupaj težke plišaste zavese, Catherine je sedela na postelji in si ogledovala svetilko iz brušenega stekla. Snela si je klobuk, lasje pa so se ji bleščali v svetlobi. Videla se je v ogledalu in si je šla z rokami v lase. Videl sem jo v treli drugih ogledalih. Ni bila videti srečna. Pustila je, da ji je plašč padel na posteljo.
»Kaj pa je, draga?«
»Vse doslej se še nikoli nisem počutila kot cipa,« jo rekla.
Stopil sem k oknu, razgrnil zavese in pogledal ven. Nisem mislil, da bo tako s to rečjo.
»Saj nisi cipa.«
»Vem, dragi. Toda ni prijetno, če se človek počuti tako.« Njen glas je bil suh in potrt.
»To je bil najboljši hotel, v katerega sva lahko šla,« sem rekel.
Strmel sem skozi okno. Na drugem koncu trga so bile pri postaji tri svetilke. Po cesti so vozile kočije. Gle-
dal sem drevesa v parku. Hotelske luči so osvetljevale mokri pločnik. Za vraga, sem pomislil, ali se bova prav zdajle pričltala?
»Pridi sem, dragi, prosim te,« je rekla Catherine. V njenem glasu ni bilo več potrtosti. »Pridi sem, prosim te. Sem že spet dobro dekle.«
Pogledal sem proti postelji. Smehljala se je.
Stopil sem k njej, sedel na posteljo poleg nje in jo poljubil.
»Ti si moje dobro dekle.«
»Prav gotovo sem tvoja,« je rekla.
Ko sva povečerjala, sva se . počutila prav prijetno. Potem sva bila zelo srečna in čez nekaj časa se nama je zdelo, kakor da sva doma. Moja soba v bolnišnici je bila prav tako najin dom in tale soba tudi.
Medtem ko sva večerjala, je bila Catherina ogrnjena čez ramena z mojo bluzo. Bila sva hudo lačna in večerja je bila dobra. Spila sva steklenico caprija in steklenico St. Esteplia. Dobršen del sem spil jaz, pa tudi Catherine je nekoliko pila in se ob tem počutila prav prijetno. Za večerjo sva jedla kljunača s pečenim krompirjem in kostanjevim pirejem in solato, močnata jed je bila jajčni šato.
»Krasna soba je to,« je rekla Catherine. »Prav zares lepa soba. Morala bi bila prebivati tu ves čas, ko sva bila v Milanu.«
»Tale soba je smešna. Vendar je lepa.«
»Greh je krasna reč,« je rekla Catherine. Po mojem mnenju imajo ljudje, ki prihajajo semkaj zaradi greha, dober okus. Rdeči pliš je naravnost krasen. Prav takega je treba. Pa tudi ogledala so zelo privlačna.«
»Ti si krasno dekle.«
»Ne vem, kako je videti taka soba, ko se zjutraj zbudiš v njej. Vendar pa je krasna.«
Natočil sem še en kozarec St. Esteplia.
»Rada bi storila nekaj zares pregrešnega,« je rekla Catherine. »Vse, kar počneva, se mi zdi tako zelo nedolžno in preprosto. Ne morem verjeti, da počneva nekaj slabega.«
»Ti si čudovito dekle.«
»Samo lačna sem. Strašno sem lačna.«