45 (1630) Leto XXXI NOVO MESTO četrt.'k, 6. novembre 1 080 Oen,i; 8 dm tebruarja 1975 je bil list odlikovan z redom Ih.SlUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416- 2242 Po sledovih vojnega zločinca Franca Frakeljna V današnjem Dolenjskem listu začetek novega podlistka (na 4. strani) Z današnjim dnem začenjamo na 4. strani objavljati podlistek ,Po sledovih vojnega zločinca Franca Frakeljna”. Kot je znano, se je proti Francu Frakeljnu, ki živi zdaj kot upravitelj denarnega zavoda , Slovenian Parish Credit Union Ltd.” v Torontu v Kanadi, aprila letos začela preiskava, ki naj ugotovi njegovo krivdo v divjaških pomorih, ki so jih pod njegovim vodstvom zagrešili pripadniki »črne roke” nad nedolžnimi ljudmi na ljubljanskem barju. mi konferencami dal medobčin-. ski svet ZSMS. Ko je te dni ocenjeval svoje delo za dve leti nazaj, je z zadovoljstvom ugotovi, da mu je uspelo poglobiti se v problematiko na različnih področjih njihovega življenja in dela. Na enem izmed takih posvetov so govorili o vlogi družbenih organizacij in društev kot kolektivnih članov Zveze mladine v občinah in regiji. Te organizacije združujejo precej mladine, žal pa v ZSMS nimajo še dovolj besede. Svet je razen tega obravnaval probleipe v zvezi s telesno kulturo, organiziral je večanje s posavskimi študenti na pobudo obeh klubov in skupaj z njimi načel vrsto zadev od medobčinskega sodelovanja do povezave študentov z'matičnimi občinami. Zal nista bili zastopani obe strani, samo mladina brez predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti pa težko sklene kaj veljavnega za boljše stike vnaprej. Za minulo obdobje je značilen napredek pri izpeyavi skupnih akcij, pohodov po partizanskih poteh, sodelovanja s hrvaško mladino na zdaj že utečenih majskih srečanjih; občinskih in regijskih tekmovanj pod naslovoma .Tito, revolucija, mir” in .Trideset let samoupravljanja", ter srečapj na spominskem območju Zumberka in Gorjancev, DOM UČENCEV V BREŽICAH ODPRT - Pod streho bo lahko sprejel 240 dijakov Šolskega centre iz Posavja in Dolenj&e. Temeljni kamen zanj so vzidali pred dvema letoma za praznik brežiške občine. Novi dijaški dom je pridobitev za Srše območje in je eden izmed 31 domov,ki sojih v Sloveniji že zgradili z deležem iz solidarnostnega združevanja sredstev za te namene. (Foto: Jožica Teppey) o najvažnejši politični nalogi Jutri, v petek, bo ob 12. uri v K, " mestu okrogla miza v okviru Samoupravljalcev, in sicer koti mprava na srečanje samo-pravljalcev na Plitvičnih jezerih. Za jTjPjMško okroglo mizo, sklicano v 40 j ,m merilu, je vabljenih okrog ,c 8atov> razpravljali pa bodo o stabilizaciji, kot najvaž-Sospodarski in politični nalogi. VOULNA SEJA - MSZSSBOV LUKOVEM DOMU Luko. vem domu na Bazi 20 se bo 155tal medobčinski svet Zveze jutri Unikatov 23 Dolenjsko. Najprej 0 izvolili novega predsednika ^medobčinskega organa (kandi-M ^ , * ^>er*co *2 Črnomlja), nato cenili dosedanji potek družbe-Planranja. Beseda bo tekla ,° Predlogu za mrežo šol nitlr*1'1*1?688 iz°l*aževanja na Dole-hehnU 1,1 o nalogah sindikatov pri tunje na usmeden° izboraže- nova avtobusna PROGA LUl "J'uli ^ Boštanj iz vasi Log, Kn °VeC.’ konjsko, Smarčna in uipolje so sj ^ d0ig0 želeli boljše Se.e,.5 Mojimi središči, zato je n^ka'poslovalnica Izletnika s 3. oisj*® °m uvedla poskusno avt-[4, n° Progo primestnega prometa. r®*ac'ji Sevnica - Boštanj -1*. .j** in Sevnica — Boštanj — don i voz4 avtobus dvakrat v dani)'lanskem in dvakrat v popol-skem času. Občani bodo imeli in g u8odnejši dostop do Boštanja . mmice, izrednega pomena pa Dr v. n°ve avtobusne proge za »kevT ■ Lo«a- Lukovca “ KonJ- mA«’ Saj je stari sevniški leseni z*radi izrabljenosti zaprt. A. FELICIJAN Tif*JUme8a doma v Črnomlju kviz • O •» nSrtiiA Mif/vlimiin IJjJi Sevniška občina slavi številne prireditve od 6. do 12. novembra ŠENTJERNEJ BOGATEJŠI - Za novomeški občinski praznik so v Šentjerneju predali namenu novi del šole. Na slavnosti, ki so se je udeležili številni občani in predstavniki občinskih in republiških družbenopolitičnih organizacij, med katerimi je bil tudi predsednik redsedstva SRS Viktor Avbelj, so odkrili doprsni kip narodnega eroja Martina Kotaija, po katerem šola nosi ime. Na sliki: srečanje pleterskega priorja Janeza Drolca in Franca Leskoška-Luke pred novo šentjemejsko šolo. Več o prazniku na novomeški strani. (Foto: Ivan Kraško) 12. novembra praznuje občina Sevnica svoj občinski praznik. Drzno akcijo brežiške čete, ki je pod vodstvom komandirja Dušana Kvedra-Tomaža na ta dan,pred 39 leti osvobodila iz sevniških zaporov skupino jetnikov bodo tudi letos v sevniški občini obeležili s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami, ki se bodo zvrstile od 6. do 12. novembra, pa seveda z mnogimi delovnimi uspehi in pridobitvami, ki zaokrožajo seznam doseženega na vseh področjih v sedanjem, iztekajočem se srednjeročnem obdobju. Letošnje praznovanje občinskega praznika bodo pričeli v četrtek, 6. novembra, z rokometnim turnirjem, moških ekip Posavja, osrednja slovesnost pa bo v soboto, ko bodo na slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij v OŠ „Savo Kladnik” .podelili grb občine Sevnica in 3 priznanja Dušana K vedra- KRŠKO NAJBOLJŠE V POSAVJU Prvenstvo Posavja v borbenih igrah v keglanju, ki šteje za jugoslovanski pokal se je po 29. oktobru, ko je bil' na Čate&i prvi krog tekmovanj, v ponedeljek nadaljevalo v hotelu Ajdovec v Sevnici Po 2. krogu vodi Krško s 1098 podrtimi keglji druga je Sevnica z 981 keglii, tretje Brežice z 979 podrtimi keglji in četrto Senovo z 956 podrtimi keglji JANKO BLAS TITO - PARTIJA -REVOLUCIJA oktobra je bil v dvorani mega doma v "deleži- l ° ~ Partija - revolucija. Udeleži Crn ^ ?a ekipe OS Vinica, CSŠ, OŠ uSeTj in JLA- ki so bile juoijse na predtekmovanju. Zma-fcČje ekipa CSS in se uvrstila na °vanje, ki bo v Novem mestu. KATICA KRAMARIČ V neposredni bliSni brežiške gimnazije so 28. oktobre v prisotnosti dijakov Sol&ega centra, zborov občinske skupščine, družbenopolitičnih delavcev in gostov, ki so se udeležili svečanosti za letošnji občinski praznik Brežic, odpili vrata novega doma učencev. Trak je prerezal Boris Upužič. Zbranemu občinstvu je ob tej pogoji za vsebinsko preoblikovanje priložnosti omenil, da so se t šolstva. V Sloveniji je 31 domov že načrtno zidavo domov za srednješolsko in študentsko mladino bistveno izboljšali pogoji za šolanje in UREDNIŠTVO V GOSTEH in ^inar>i Dolenjskega lista bodo v sredo, 12. novembra, med 17. , •„uro organizirali v gostilni Mihelič v Mozlju ..Uredništvo v steh“ za območje krajevnega odbora MOZELJ kbše KS Mozelj, ki zajema vasi Mozelj, Rajndol, Kočarji, Spodnji 8> Knežja lipa in Kačji potok. in ,razB°vor so vabljeni vsi občani, ki bi radi spregovorili o uspehih j, Lavah v svoji vasi ali krajevni skupnosti. Vabljeni so seveda tudi dstavniki KS Livold, kamor spada zdaj območje Mozlja. zgrajenih. Začeto akcijo bo treba izpeljati do konca, saj v Sloveniji še vedno primanjkuje 6.780 domskih ležišč. Pridobimo jih lahko le z nadaljnjim združevanjem sredstev. Lipidi č je nato pozval h gospodarnejšemu ravnanju s šolskimi prostori in zajezitvi teženj po drobljenju vzgojno-izobraževalnih programov Govoril je še o pomenu izobraževanja že zaposlenih delav- Tomaža ter odprli dograjene prostore OS Savo Kladnik v Sevnici, po športnih tekmovanjih pa Se cesto Podvrh - Zabukovje. Praznovanje bodo končali v *edo s pouličnim tekom osnovnošolskih ekip iz sevni-ške in drugih občin. V času praznovanja bo v hotelu Ajdovec v Sevnici organiziran še »Teden prekmurske kuhinje”. Več še na srednjih straneh! BRATSKE VEZI V SEVNICI Solidarnost zida nove domove Boris Lipužič v Brežicah: Poslej gospodarneje ravnati s šolskimi prostori in zajeziti težnje po drobljenju vzgojno-izobraževalnih programov cev, katerim v delovnih organizacijah še ne posvečajo dovolj pozornosti. Sistematično dolgoročno načrtovanje mora postati stalna sestavina kadrovske politike v združenem delu. Govornik je opozoril tudi na neskladje med izobraževalnimi namerami mladine in potrebami družbe. Mladim, ki bodo pod novo streho našli svoj drugi dom, pa je enako kot pred njim prof. Senica in Božena Ostrovršnikova zaželel pri jetno bivanje in veliko uspeha pri šolskem delu. Vodi jih riaj svetli zgled pogumnih skojevcev ustanoviteljev brežiške čete, ki so itvovali svoje življenje za lepšo in srečnejšo prihodnost, ki jo uživajo povojni rodovi J. T. Najprej bodo izbrisali meje V posavskih občinah bodo poslej bolje usklajevali skupne akcije mladih Dobro sodelovaiije je tudi pri mladini v Posavju osnova za uspešno izpeljane akcije, na katerih so se množično odzvali. mladi vselej za uresničenje števinih drugih pobud, ki jih je skupaj z občinski- Kot eno najpomebnejših nalog obdobja po oktobru letos sprejema medobčinski svet odgovornost za to, da bo v sodelovanju z mladimi iz vseh treh občin dosegel večjo medsebojno povezanost, ki naj dokončno izbriše meje mladinske zaprtosti znotraj Posavja. J. T. V galeriji na sevniškem gradu bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo Bratske vezi med slovenskim in srbskim narodom. Ta razstava je bila prvič postavljena v Mariboru letos junija ob prihodu vlaka bratstva in enotnosti iz Srbije v Slovenijo. Gradivo Muzeja ustanka iz Titovega Užica in Muzeja revolucije iz Ljubljane prikazuje dogodke med vojno, ko je okupator mnogo Slovencev pregnal v Srbijo, v drugem delu pa so zabeležene manifestacije od leta 1961 do 1978 z vlaki prijateljstva. O razstavi bo spregovoril dr. Tone Ferenc. Po otvoritvi razstave bo v Lutrovi kleti zapel oktet boštanjskih fantov. S pridigami Janeza Svetokri-škega bo sodeloval gledališki igralec Jože Zupan. PRVI SNEG POVZROČIL NEVŠEČNOSTI - Sneg nas vsako leto preseneti, le redko pa se zgodi, da nam že v začetku novembre naredi toliko preriavic. V torek gp je po Dolenjskem zapadlo okoli 25 cm in več, miličnici so morali izločati ne le kamione, temveč tudi osebne avtomobile z letno opremo. Marsikje so ga pošteno kidali, kot dijaki ŠCKiz Novega mesta, ki so morali zjutraj pred poukom narediti gazi pred šolo. Ob koncu tedna pričakujemo ponovno vremena z delnimi i vami. NOVO REPUBLIŠKO MLADINSKO VODSTVO Na volilno-programski seji Republiške konference ZSMS 29. oktobra, na kateri so pregledali dosedanje delo in sprejeli akcijski program za prihodnje dveletno mandatno obdobje, ki postavlja pred mlade mnoge zapletene naloge, predvsem v okviru stabilizacijskih prizadevanj in na področju usmerjenega izobraževanja, so izvolili tudi novo predsedstvo RK ZSMS. Za predsednika RK ZSMS so ponovno izvolili Borisa Bavdka, novi podpredsednik je Novomeščan Bojan Fink, sekretar pa Boris Černe. V 25-članskem predsedstvu sta tudi dva predstavnika iz naše regije, Ivan Iljanič in Milan Jazbec. POSODOBITI CESTO Posodobitev ceste Stari Kot-Novi Kot načrtuje v prihodnjem srednjeročnem obdobju KS Draga. Ti dve naselji sodita med tista, Id so najbolj oddaljena od občinskega središča Kočevja. ^ OPOMIN IN OPOMIN - V tiho, hladno prvonovembrsko jutro, pogreznjeno v vkl ln° Spom^na’ so odjeknili rezki streli Bilo je kot takrat, ko so padli tisti, katerih imena šo naPam,v mrz^m kamnu na ločenskem pokopališču. To pot streli niso naznanjali smrti, ampak bot /•-5? °Mjubo padlim: „Vaš duh je vedno živ med nami!" in resen opomin vsem, ki bi seči po naši zemlji (Foto: J. Pavlin) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED s v s s s s * Beograd, naše glavno mesto, je že lep čas v središču svetovne pozornosti Pred nekaj dneri se je v izredno lepem okolju kongresnega centra Sava končala več kot mesec dni dolga generalna konferenca UNESCO. Za organizacijo konference je po zaključku njen direktor Senegalec I M'BOW ejal, da je bila odlična in da Neuvrščeni znova v mirovni akciji bi si težko zmislili kak drug kraj, ki bi se tako zavzeto prizadeval za uspeh tega pomembnega srečanja Le nekaj dni kasneje pa se je v mesto ob Savi in Donavi začelo zgrinjati sicer skromno šterilo politikov, katerih delo pa pozorno spremlja ves svet, ne samo svet neuvrščenih, ker so pač za mizo sedeli zunanji ministri neuvrščenih držav, ampak, bi rekli, prav vsi. Zunanji ministri Kube, Indije, Pakistana, Zambije, Jugoslavije in Palestinske osvobodilne organizacije namreč prav tako v kongresnem lepotcu ob Savi razpravljajo o spopadu med dvema neuvrščenima državama, med Irakom in Iranom Kot vemo, je koordinacijski odbor neuvrščenih v New Yorku na sedeži svetovne organizacije na podbit do voditelja PLO Jaserja Arafata ustanovil tako imenovani odbor dobre volje, seveda s soglasjem obeh sprtih strani, Bagdada in Teherana. Na skupnih posvetih so se odločili za ministrski sestanek- Za kraj sestanka je bil izbran Beo&ad, kar samo potrjuje velik ugled naše države, ki jo ima med neuvrščenimi in v svetovni skupnosti Zunanji ministri petih držav in PLO niso nase prevzeli nobene doge razsodnika v tem sporu, pač pa so s posvetovanji poskušali prispevati, da bi gibanje neuvrščenih kot celota poiskalo politično miroljubno in pravičnejšo rešitev spora med tema dvema neuvrščenima državama. To je ponovno velika akcija neuvrščenih za mirno rešitev sporov. Enostavno gre za poskus, da bi sprtima državama omogočilo pogovor. Preprečitev ognja ob Sat El Arabu je nujna, še zlasti zato, ker gre prav na tem strateškem področju do nevarnih blokovskih nasprotij, ki lahko sprožijo tudi najnevarnejše vzvode. Medtem ko so v Beogradu zunanji ministri, ki se ni formiral kot nekakšen komite, izmenjali mnenja, se vojna med državama nadaljuje. Neuvrščeni vendarle menijo, da bi le prišlo do prekinitve požara in do pogovorov, zato bodo tudi nadaljevali kortsu-Itacije z obema sprtima stranema. BEN BELA NA PROSTOSTI Iz Alira pa je te prispela vest, da So ~ 5-letnii dni ob 26-letrtici alžirske revolucije pomilostili bivšega alžirskega predsednika Ben Belo. Ben Belo so zrušili z državnim udarom leta 1965, ker so bili nezadovoljni z njegovo politiko, ki jo je vodil od neodvisnosti države leta 1962 Kot poročajo iz Ali-ra, so ta sklep v Alžiriji sprejeli mimo in brez presenečenj, saj je bilo že od lani več ali manj jasna da je pomilostitev prvega alžirskega predsednika le še vprašanje časa VASOGASAR 5 * \ ! >>V-- ž ■ tedenski USODA TALCEV NEGOTOVA DO KONCA - Ko to poročamo, usoda ameriških talcev v Iranu Se ni znana, čeprav je bilo že pred dnevi nekaj optimističnih napovedi, da bi pred volitvami v ZDA Iranci pod znanimi pogoji vendarle izpustili diplomate, Id se v priporu nahajajo že točno eno leto. Sredi te negotovosti sta se na dveh evropskih letališčih pojavili dve letali, ki bi lahko vsak hip poleteli proti Teheranu. Eno letalo je stalo na letališču v Stockholmu, drugo pa z oznakami Rdečega križa ZDA v Frankfurtu (na sliki). (Telefoto: UPI) Kaj vse krni uspeh na tujem trgu Dograjevati sistem, da bomo v mednarodni delitvi dela bolje izkoristili možnosti — Prevelika tehnološka odvisnost našega gospodarstva od tujine Znano je, da so bila prav nereše na vprašanja s področja kraja izkoristili. V gospodar- - • A______Lnl____- J/Jr«; Jnlnn U7rnlr SlcAfTt SoHpI ClVJinil I zunanjetrgovinskega sistema dokaj dolgo vzrok skem sodelovanju s posamezni- i političnih problemov in sporov v gospodarstvu, mi deli sveta pogosto nastopa-........................ • J "a!—■—‘-,!l—: mo neorganizirano, na primer deviznega in ekonomskih in r r . . _ . med posameznimi deli delavskega razreda, področji m republikami. Močna državna centralizacija in delitev deviz je omogočla privilegiran položaj enih na škodo drugih. Instrumenti in ukrepi zunanjetrgovinskega in deviznega sistema so neenako prizadeli posamezne panoge gospodarstva in dele Jugoslavije; omogočali so vdike zaslužke za tiste, ki so uvažali, v škodo tistih, ki so izvažali, hkrati pa niso spodbujali usklajenega nastopa našli proizvajalcev na svetovnem tržišču, maličili so merila gospodarnosti pa tudi družbene odnose. Končno smo le dosegli načelen dogovor republik in pokrajin o nekaterih temeljnih vprašanjih nadaljnjega razvoja zunanjetrgovskega in deviznega sistema. Na podlagi tega dogo-buo sprejetih ■ /#/####/#«############/###/##///#####/# ■ vora je bilo sprejetih več zakonov in ukrepov z namenom, da bi postale nosilke zunanjetrgovinskega sodelovanja proizvodne organizacije združenega dela. Lotevali smo se tudi mnogih drugih ukrepov ekonomske politike, da bi ustvarili več možnosti za sprostitev ekonomskih odnosov s tujino, v skladu z razvojno politiko in plačilno- bilančnimi možnostmi države. Obenem smo zmanjšali nekatere administrativne omejitve na področju deviznega in blagovnega režima, zaščitne politike, kooperacije in poslovnega sodelovanja s tujino. Ustvarili smo dokaj trdno podlago za bolj enakopraven in organiziran nastop naših organizacij združenega dela na tujih trgih. Vendar pa možnosti za širšo vključitev našega gospodarstva v mednarodno delitev dela nismo do NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 1 i n * n n ! H S 5 * s * s Do zdaj je za okoli 20 odstotkov vseh izdelkov in storitev veljalo, da so se njihove cene določale prosto, po pogojih tržišča, kar pomeni, da je bil glavni kriterij usklajenost ponudbe in povpraševanja. V petek pa je ZIS dostaviti zveznemu zavodu za cene zaradi potreb evidence, lahko pa jih bodo uveljavile v roku 30 dni po dostavi cenikov. To še ni podražitev Vsekakor ne gre pozabiti opozorila predstavnikov ZIS, da bodo kmalu sledili novi ukrepi na področju liberalizacije cen in to tisti ekonomski, pri čemer je predviden tudi — investicijski uvoz. O FINANCIRANJU OLIMPIJSKIH IGER V SARAJEVU sprejel uredbo, na osnovi katere to velja - od 1. novembra dalje — se za dodatnih 11,6 odstotkov izdelkov, med katerimi so gotovo najbolj pomembni čevlji, avtomobili, pohištvo in bela tehnika. Delegat Hrvaške v zveznem zboru skupščine SFRJ Edvard Cencič je zastavil ZIS vprašanje o financiranju zimskih olimpijskih iger leta 1984 v Sarajevu. Poleg vprašanja, ali je ZIS oziroma kak drug pristojni zvezni organ sprejel kakršnokoli obveznost v zvezi s financiranjem zimskih olimpijskih iger, je delegat iz Hrvaške zahteval tudi obrazložitev o uskiajeno- Najnovejša odločitev je v duhu novega sistemskega zakona o cenah, ki naj bi ga uveljavili z novim letom. Tako bo odslej združeno delo za okoli tretjino proizvodov in storitev po samoupravni poti določalo cene. Administrativno oblikovanje cen namreč ni dalo dobrih rezultatov. Samo letos so proizvajalci pohištva zveznemu zavodu za cene prijavili, reci in piši 6500 „novih izdelkov’. Koliko energije in denaija bi bilo porabljeno za tovrstno »produktivnost”? sti te prireditve s stabilizacijskim programom in sklepi predsedstva CK ZKJ in predsedstva SFRJ. Proizvajalci avtomobilov so terjali podražitev za 31 do 85 odstotkov. Koliko bodo od tega uresničili v pogojih prostega oblikovanja cen, ne vemo, čeprav verjetno ni treba veliko ugibati. V odgovoru ZIS je rečeno, da Sarajevo in SR BiH zagotavljata približno dve tretjini Sredstev za financiranje teh iger, tretjino pa druge republike in pokrajini. O predlogu družbenega dogovora so večkrat razpravljali v medrepubliškem odboru, vendar sedaj ni bilo doseženo soglasje republik in pokrajin o načinu financiranja in virov sredstev. Glede na aktualnost programa stabilizacije je ZIS na seji 31. januarja letos sklenil proučiti program izgradnje objektov za zim- Kaj bo s kupci, ki so avtomobile že vplačali? Zvezni zavod za cene proizvajalcem priporoča, naj spoštujejo poslovno moralo. ske olimpijske igre v Sarajevu in višino načrtovanih sredstev. Kot je rečeno v odgovoru ZIS na delegatsko vprašanje, za zdaj še ni bil podan predlog za umik pripraye zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Cenike s cenami proizvodov, ki se oblikujejo prosto po pogojili tržišča, so OZD dolžne MILAN MEDEN V \ * * * * * s s e * TELEGRAMI pri uvozu licenc, patentov, opreme in tehnologije. To vodi k preveliki tehnološki odvisnosti našega gospodarstva od tujih podjetij in svetovnih cen in tako otežuje integracijo in deli- tev dela v Jugoslaviji. Potemta-avlja kem zapostavljamo in premalo spodbujamo lastne znanstvene raziskave, lastne patente in ličenoe, novotarstva in raciona-lizatorstvo. Naše organizacije združenega dela poslujejo, razumljivo, tudi v drugih državah, ustanavljajo svoje proizvodne in druge enote zunaj države. Tako pogosto prihaja do nenadzorovanega izvoza družbenih sredstev, do privatizacije, priče pa smo tudi primerom obravnavanja delavcev kot »delovne sile’ v poslovanju s tujino, ka r krni ugled naše države zlasti v državah v VEČINA •» POLICISTOM amsterdamskega mestnega ščit se je odkrito uprla soca* stičnemu županu Wimu Po • Očitajo mu, da je preveč pustljiv do nezakknitih naseijff cev v nekaterih stavbah tega mesta. Svoje nezadovoljstvo , pokazali tako, da so se P° L "''-olnom a ravnodu šne do ni r prestopnikov in to celo . sredi- ših primerih, ko so jih zalotili p kaznivem dejanju.Notranjim1" ster Hans Wiegel je opozoril, mora policija ubogati ukaze« jih prejema, vendar pa je ’ da protesti niso brez vsake o ve. Minister je dan po kro"^ kraljice Beatrix (30. apnla tos), ob katerem je Pn hudih uličnih nemirov, ostro tiziral amsterdamsko "dmim cijo in ji očital, da 1 miru dovoljuje prav vse’ • Wim Polak se je odloča«? upornih policistov ne bo plinsko kaznoval. GRŠKO JAVNOST BURJA AFERA, kije izbru^ v zvezi z izborom nogome " } treneija znanega atenskega k* Panatenaikosa, ki ga P ladjar Vardinojanis. UPraV*yrnjj išče treneija, ki bi klubu po ^ niki na razvoju- Zato je ena glavnih nalog komunistov v samoupravnih, družbenih in državnih organih, da ob upoštevanju ekonomskih in družbenih sprememb v svetu ter njihovega vpliva na naše gospodarstvo še naprej snujejo aktivno strategijo našega vključevanja v mednarodno delitev dela ter širokega sodelovanja v mednarodni menjavi z vsemi državami, predvsem z neuvršče- nimi in z državami v razvoju. VINKO B ZVOJU. LATNK nekdanjo slavo. Vardmoja"1 mu dal plačo, kakršne nin?,gj)i ben trener na svetu. P° 00 posvetovanjih se je nazadnje ločil za trenerja avstrijske m* metne reprezantance j^e Senekovitscha. , Avstrije0 ’ hteva za osemmesečno n°g°("..o. no sezono v Grčiji osem mfflj, nov drahem. Proti takšni mutaciji protestira organiz»°jj grških trenerjev, ki je P° parlamentu peticijo. LJUBITELJEM SMUČ AN * SE OBETA lepša in zaneslji«J prihodnost. Kot zatrjujejo • kovnjaki, bodo smučarji leta 2000 na razpolago .m opremo, ki jih bo prsri ^ opozaijala na snežne pl*ove zasute steze. Razne vrste odmr iki in sprejemniki, nekateri tu a sončni pogon, bodo oP018^ li smučarje, kdaj jim na P grozi nevarnost. KMEČKEMU PREMVA^ STVU CSSR SE OČITNO n* toži preveč po asfaltu in 10 . velemest. Če sodimo p° stičnih podatkih, se je upočasnil ali celo povsem z* priliv kmečkega prebivalstva mesta. Na podeželju imaj°J* raj vse tisto, s čimer se l*1 pohvalijo prebivalci mest: do trgovine, cestno omrežje, ud na stanovanja. Okoli 0 kov kmečkih družin im* ** mobil. V povojnih letih x > med procesom kolektivi**0^ močno spremenila socialn* stava kmečkega prebivalsff* izboljšal se je njegov go spodaj in kulturni standard. Leta , se je s kmetijstvom ukvaij**0 ^ milijona prebivalcev, letos p jih le 900.000. Rim - v italijanskem parlamentu se je začela razprava o naftni aferi, v kateri je bila država oškodovana za fantastično vsoto -2000 milijard lir. Predsednik senatne komisije za finance in državno blagajno, krščanski demokrat Se gnan a, bo moral v razpravi pojasniti zakaj je imel sedem mesecev v svoji blagajni pod ključem zaupna poročila o tej aferi. TOKIO - Vrhovno vojaško sodišče seulske diktature je potrdilo smrtno kazen, izrečeno voditelju južnokorejske opozicije Kirn Dae Dzungu. S tem se je uresničila bojazen Tokia, da namerava diktator Cun du Hvan »iti do konca” navkljub ostrim protestom svetovne javnosti in celo njegovih naj bližjih zunanjepolitičnih »zaveznikov”, Japonske in ZDA. BEOGRAD - V Beogradu so objavili naslednje sporočilo: ,.ministri petih neuyrščenih držav - Kube, Indije, Pakistana, Zambije, Jugoslavije in Palestinske osvobodilne organizacije - so nadaljevali izmenjavo mnenj o trenutnih odnosih med Iranom in Irakom. Nadaljevali so posvete o možnem prispevku gibanja neuvrščenih k politični, miroljubni, pravični in častni rešitvi spopada med tema neuvrščenima državama. MOSKVA - Sovjetska Zveza je demantirala govorice, da pri operacijah iraške vojske sodelujejo sovjetski strokovnjaki. V uradnem sovjetskem sporočilu je rečeno, da so te vesti ,.zlagane od glave do repa”. To je prvi uradni demant Sovjetske zveze ob vesteh v tujem pa tudi iranskem tisku, ki govore o angažiranju sovjetskih strokovnjakov na iraški strani. »Komisija za delovna razmerja, delavskega sveta delovn« skupnosti ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV - DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI Novo mesto, objavlja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVALCA - ELEKTRIČARJA 2. INFORMATORJA - VARNOSTNIKA 3. POMOŽNE DELAVKE V KUHINJI IN ČISTILKE POSLOVNIH PROSTOROV 4. ČISTILKE POSLOVNIH PROSTOROV POGOJIt AD/1 Poklicna šola elektro smeri in tri leta delovnih izkušenj. AD/2 Poklicna šola in dve leti delovnih izkušenj. AD/3 Poklicna šola in dve leti delovnih izkušenj. AD/4 Končana osemletka, tečaj za pomožno delavko v kuhinji in dve leti delovnih izkušenj. AD/5 Končana osemletka. Za delavca, vzdrževalca—električarja je kot poseben P°90j določen spremenljiv delovni čas. Za vsa objavljena prosta dela in naloge se delo združuje z0 nedoločen čas s polnim delovnim časom po dvomesečnerri uspešno opravljenem poskusnem delu. Kandidati za objavljena prosta dela in'naloge naj ponudbe kratkim življenjepisom, zadnjim šolskim spričevalom lf1 dokazilom o delovnih izkušnjah, pošljejo v roku 15 c*n'.n naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območh skupnost Novo mesto, Glavni trg 24. Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v roku 30 dni P objavi. 0 810/45'" DOLENJSKI UST g80 St. 45 (1630) C. novernb1- — Milenko KOSANOVlC ied»vl S0 GA ŠE pRED SNEGOM - Na 50rVn° Poplavljenih poljih med Brežicami in |t0n?v° kmetje hitijo pospravljati pndelke ,0 M*80’ repo in korenje. Koruza se je za dol “s“a> za korenje pa pravijo, da ga je zaradi J r« ^le v°de močno načela miloba. (Foto: ’ ePpey) ZBRANEGA ŽE 68000 KG - Tretja in zadnja letošnja akcija zbiranja odpadnega papirja v novomeški občini je potekala 20., 21. in 24. oktobra ob org? nizaciji 00 RK. Koliko papiija so to pot zbrati, še ni dokončno znano. Nabiralci upajo, da ob tako polnih šolskih hodnikih IZMENJAVA IZKUŠENJ SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH SINDIKATOV - V petek sta se na Otočcu sešli delegaciji najvišjih predstavnikov slovenskih in hrvaških sindikatov, ki sta ju vodila predsednika Vinko Hafner in Milorad Viskič. Delegaciji sta obravnavali aktivnost sindikatov pri stabilizaciji ednjeročnm planov za obdobje 1981 - 1985, stališča sindikatov do nekaterih problemov v kulturi ter gospodarstva, delitev po delu in rezultatih dela, vključevanje sindikatov v pripravo srednjeročna * - P« številka ne bo majhna. (Foto: J. Pavlin) organiziranost sindikatov oziroma demokratizaciji odnosov in kolektivno delo v vodenju sindikalne aktivnosti. (Foto: Janez Pavlin) pENAR Išče ŠTIPENDISTE razpis®61^ 80 za t0 ^olskrf leto ufinjjj 1 ar 96 štipendij, oziroma Sail^a?’ sklenUi Pa vse«a Pog0(jb j" štipendijskih oz. učnih zanii„alep? Pove> kakšno je ^ m*at*ih za proizvodne 'eirielj^ nPosebej .očitno je to v od 3g 1 0tganizaciji Livarna, kjer so dve p^Pisanih štipendij sklenili le leto, ®oc*ki. Povrhu vsega so se ^PeiKT ®e*tu akcije za nove to i„ lste lotili zelo zgodaj, zavze-PoIm, r.recej ^roko. Res pa je, da je 7» , ^ajočega zanimanja mla- ... D Olfli na ______________ ■ Mirenski IMV na prisilnem dopustu Več kot 300 delavcev tozd Tovarna opreme brez dela, ker ni bilo materiala v°dnii ^?ce v nematerialni proiz-letnj^’ f -ie ^etos študentov pivih PteiJni, /“Ml tet precej manj kot kajti po 0(HiJTskem šolanju služit vojaški rok. končanem so fantje O ■ • v v ^ m is ca Ponudbo MEST0: Sne8 Jc zmanjšal daj jp l\. * povpraševanje. Napro-nai . 0 samo 195 pujskov in 7 p,oda " mesece starih prašičev, rin i ^P00 170. Pujski so Prjjjj- 1*500 do 2.000 din, starejši R(jci Pa Po 2.100 do 3.200 din. Prodal^0 prignali tudi 21 8lav> Ctn-. P* 15 glav goveje živine, do 40 * od 48 do 54, krave od 42 ka0*rl?lada divina od 46 do 52 din Won žive teže. v temE^ICE: tudi za petkov sejem dogon TStU značilen majhen Ptodajj ■ ® I*1 malo kupcev. V (*4l'ih J6 11® pujskov, pro-°8tamživ( j4^0 72 d0 75 din Poročali smo že, da IMV -TOZD Tovarna opreme na Mimi z vedno večjimi težavami uresničuje proizvodne plane. Pretekli teden pa se je do kraja zataknilo. Z materialom so bui že tako na koncu, da v kovinskem, šivalnem in plastičnem oddelku niso mo^i več normalno delati. Po izredni seji delavskega sveta TOZD, ki je bila pretekli teden, so zato sklenili, da proizvodnjo za štiri dni prekinejo. Materiala je manjkalo že prej, poleg tega so čez noč izgubili tako imenovani šivalni oddelek, ki je bil preseljen v Belgijo, za nameček pa morajo izdelati še manj dvigalk za francoskega partnerja. Vse te težave, ki so v veliki meri posledica že doslej nejasnega položaja tozda v okviru IMV, doslej še niso bistveno načela učinkovitosti poslovanja. Zato pa se z vedno večjo upravičenostjo, celo s strahom, zastavlja vprašanje, kaj bodo delavci na Mirni delali v prihodnosti, če bodo težave z materialom tako velike, kot se nakazujejo že doslej. Doslej so težave še nekako reševali s premestitvami delavcev v okviru tozda, pretekli teden pa celo s štiridnevno ustavitvijo dela, vendar tako ne more iti v nedogled. O tem vprašanjih so že seznanili pristojne v IMV. Ob tem pa je treba tudi dodati, da mirenska TOZD IMV še doslej ni dala nikakršnega predloga, kako se bo razvijala v naslednjem srednjeročnem pbdobju, ker tudi sami tega še ne vedo. Iz Kmetijski nasveti Mernik žita za sod nafte? Ir kon»res”10 na kratko že pisali, bo decembra v Novem Sadu II. stroj?.0 hrani, na katerem bodo jugoslovanski kmetijski in prej?ak* *n proizvajalci razpravljali o bodočnosti kmetijstva navaja h hrane. V poročilu, ki je pripravljeno za kongres, poleg..1; ^dimir Cvetkovič nekatere zanimive ugotovitve o jugoslovanskega kmetijstva. -kjr>etjj'?v velja Jugoslavija v svetu za sorazmerno napredno žrvJJjT? deželo, odpade pri svetovnem izvozu kmetijsko -ItiSftdlj.^d^kav, ki dosega kar 120 milijard dolarjev na leto, na “'"'o borih 0,6 odstotka. Bilanca jugoslovanske menjave s J® z#dnja leta prej negativna kot pozitivna, saj je znašala, dolaju*’ .v 1978 vrednost izvoza hrane 710 milijona *eta poprej pa vrednost uvoza živeža kar 897 milijona ® izv° P^bej opozarja na velike možnosti jugoslovanske-Hafte j123, ^‘ve^a v dežele v razvoju, zlasti v luči odnosov cen n “rane. Cena nafte bo še naraščala in vse pogosteje je Dr r- 28 sodček nafte mernik žita na svetovnem tigu. Vj^tkovič seveda ne more mimo opozoril, kako velike ^bniH e rezerve v kmetijstvu imamo še pri nas zlasti na P°sestv®1* 600.000 ha rodovitne zemlje je neobdelane, P* je le polovico naših polj zasejanih s sortnim !^e‘^cor*ščene so velikanske livade in pašniki. koru»*V^a ^ bila že dvakrat največja evropska pridelovalka i.jir**' med ----- ............. in pašniki, ilovalka vodilnimi je tudi v pridelku pšenice, sončnic, . _____zelenjave ter tobaka. Svoj položaj bi okrepia, če se bomo v resnici zavedeli, kako velika jjfcr I0vama ♦ • •ahko. ’ na^a rodovitna zemlja, daje le pol toliko, kot bi p0r0č£°VanSka kmetijska izvozna politika se mora, poudaija Pr°i2v0(jZa kongres, začeti že daleč pred samim izvozom, že v vse »Md se mora pripraviti in usposobiti, da bo prenesla Z” ostro konkurenco na mendarodnem treu. (Po tKem glasu) .centrale” IMV namreč tudi v tej smeri še niso dobili nobenega navodila ali sporočila o tem, kako bo z njimi naprej. Tako se pri' delavcih te Iemvejeve temeljne organizacije, ki doslej ni dvomila v proizvodnje programe IMV, z vse večjo ostrino zastavlja vprašanje prihodnosti. J. SIMČIČ Nihče pod 4.5P0! Sevnica: akcija za odpravo najnižjih dohodkov Občinski svet ZSS v Sevnici je na zadnjem zasedanju ocenil, da so v občini doseženi uspehi pri delitvi dohodka in izvoznih prizadevanjih. Vendar je krepitev akumulativne sposobnosti gospodarstva preveč uprta na osebne dohodke, kar pa spričo hitrega naraščanja cen povzroča stvarno padanje osebnih dohodkov. Povprečni OD v sevniški občini je bil v prvih šestih mesecih letos 6.949 dinarjev, kar je znatno pod republiškim povprečjem. Pri občinskem sindikalnem svetu sb skušali ugotoviti, koliko je delavcev z nizkimi prejemki in koliko je socialnih problemov. Na vprašalnik je odgovorilo 47 tozdov in enovitih delovnih organizacij gospodarstva in negospodarstva. To pomeni, da so zajeli skoraj 90 odst. vseh delavcev. Delavcev, ki prejamajo do 7000 dinarjev, je po teh podatkih 2595. Do 4000 dinarjev je prejemalo 61 delavcev, OD od 4 tisočake do 4500 dinarjev pa je dobival 101 delavec. Pod 4000 dinarjev je prejemalo 20 delavk Lisce Krmelj, 15 v tozd Šivalnica Sevnica (ena celo le 2.685 din), Metalna Krmelj (2 delavca), POZD Marije Vidic (1), Kopitarna (2), Stilles-tozd Stilno pohištvo (1), Jutranjka-tozd Baby (12), tozd Radna (10), Mercator KK-tozd Kooperacija (2) in tozd Klavnica (1 delavec). V delovnih organizacijah sodijo, da imajo opraviti s 36 socialnimi problemi, kot vzrok za tako nizke osebne dohodke pa navajajo, da gre pri teh primerih za samohranilke z več otroki, dolgotrajne bolniške staleže, porodniške dopuste in sploh za nizko startno osnovo. Občinski svet ZSS je ob obravnavi te analize sklenil tudi poslej budno spremljati položaj teh delavcev. Probleme naj bi rešili v ustreznem sistemu nagrajevanja, zato bodo ukrepi solidarnosti začasni. Vse osnovne organizacije ZSS morajo proučiti vzroke za izplačane prejemke pod 4500 dinarjev in usposobiti delavca za doseganje normalnih rezultatov, ali pa ga premestiti tja, kjer bo dosegal normalne delovne rezultate. P. PERC Graja za sečnjo Kmetje nezadovoljni Kmetje, ki imajo tudi gozdove, menijo, da tako imenovana „od-* delčna sečnja” ni pravična, in so zaradi nje preko svojega delegata protestirali na zadnji seji zborov občinske skupščine Ribnica. Kmetje dobe namreč od gozdarstva nalog, da morajo do določenega datuma gozd posekati, in zraven grožnjo, da če tega ne bodo do roka opravili sami, bo godzarstvo poslalo v kmetov gozd svoje delavce. To seveda hkrati pomeni, da kmet za svoj les ne bo dobil kaj prida, ker bodo vse delo opravili drugi. Kmetje z rokom sečnje („do oktobra”) niso zadovoljni, ker so pač doslej sekali vedno po končanih opravilih na poljih. Razen tega so se v gozd zatekali le, kadar jim je zaradi slabe letine ali bolezni zmanjkovalo denarja za dajatve in drugo. Tudi zdaj se kmetje sprašujejo, kje bodo dobili denar za starostno in zdravstveno zavarovanje pa tudi za druge dajatve, ki neprestano naraščajo, ko je treba gozd tako rekoč naenkrat posekati. Kmetje predlagajo, naj bi se oddelčna sečnja izvajala več let. Kmet namreč gozda sam ne more hitro posekati in spraviti do ceste. Delegat je dobil na seji odgovor, da bodo posredovali vprašanje in predlog Temeljni organizaciji kooperantov, v katere samoupravnih organih so tudi predstavniki kmetov. Ta je dolžna zadevo rešiti in kooperantom odgovoriti. Delegat je povedal, da so predlagani naslov o teh zadevah že vprašali, a niso dobili odgovora! j. primC ^7 - Upam, daje zimzelen! i * \ S \ * i 5 * * m' EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja- Tit Doberšek Pri letošnji vremenski zakasnitvi najbrž tudi Martinu ne bo popolnoma uspelo, da bi iz mošta naredil vino. Kljub temu se mi zdi prav, da spregovorim že sedajo pretakanju vina Pretakanje je zelo važno opravilo v kletarstvu. Poleg ločitve vina od droži s pretakanjem dosežemo še druge, zelo ugodne vplive na kvaliteto vina. Med njimi je za novo vino zelo važno dovajanje zraka (kisika), ki je potreben za obstojnost vina. S pretakanjem vina s pristopom zraka lahko odstranimo iz vina neprijeten vonj po drožeh, plesni, gnilobi, žveplu, taninu, pec-Ijevini in morda še po kaki drugi napaki Le popolnoma zdravo mlado vino smemo pretakati brez dostopa zraka. Število pretokov je odvisno od sorte vina, letine, vremena ob trgatvi, zdravja grozdja ob trga t-vi, kletarjenja, vinske posode, kakor tudi od vinske kleti, shrambe vina Za vino, ki mu želimo ohraniti svežino ali pa aromo (na primer muškati, rizlingi, traminec, burgundci, sov-injon itd.), zadošča, da jih pretočimo v prvem letu dvakrat. Močno ekstraktno, trpko in črno vino ter vino v betonskih in jeklenih posodah, v katere zrak nima dostopa, pa zahtevajo v prvem letu vsaj trikratno pretakanje, zato da tem vinom na ta način nudimo dovolj zraka. V praksi vinarski tehnologi (kletarji) četrtega pretakanja v prvem letu navadno ne opravljajo, opravljajo ga izjemoma le pri vinu, dobljenem iz prezrelega grozdja (pozna trgatev), ali pa pri vinu, pri katerem smo iz. različnih vzrokov imeli naknadno, oziroma zapoznelo vrenje moštov. Prvo pretakanje ima poseben pomen v tehnologiji (kletarjenju) vina, ker z njim ločimo vino od droži. Glede časa prvega pretoka so na vinarski tehnologi (kletarji) različnega mnenja. Večina sodi, da je treba vino čimprej ločiti od droži. Nekateri tehnologi pa so mnenja, da droži prehranjujejo vino in da naj zato vino ostane nekaj časa v dotiku z drožmi. Kdo ima prav, je zelo težko odgovoriti, saj eni in drugi dokazujejo svoje mnenje tudi s praktičnimi izkušnjami. Brez ozira na različna mnenja glede časa prvega pretoka mladega vina je jasno in neizpodbitno dejstvo, da je treba vina, dobljena iz pokvarjenega, nagnite^, nezrelega in blatnega grozdja, čimprej ločiti od droži. Večina vinogradnikov ima letos vino od pokvarjenega in delno gnilega grozdja, ker tudi pri največji pazljivosti pri trgatvi ni mogoče-stoodstotno ločiti gnilega grozdja od zdravega. Zato bomo letos prvič pretakali takoj po končanem alkoholnem vrenju moštov-, ko pri organoleptičnem preizkusu v vinu ne občutimo več sladkorja (sladkobe),pa čeprav mlado vino še ni popolnoma čisto. Ce bi ta vina držali dalj časa na drožeh, je velika nevarnsot za okvaro vina. Pretakamo, takoj ko nastopi prvi vqčji mraz, ker se nizka zunanja temperatura prenaša na vino v kleti, kar ugodno vpliva na izločanje soli vinske kisline in drugih nestabilnih snovi v vinu; s tem dosežemo večjo obstojnost vina. Zgodaj pretočena vina pretakamo drugič prav tako v času zimskega mraza, torej pred nastopom otoplitve v drugi polovici februarja ali marca. Drugo pretakanje bo letos zaradi zgodnjega prvega pretoka treba opraviti še st, največ 8 tednov po pretoku, kar je tudi splošno uporabljiv čas. Način pretakanja V brošuri , Malo kletarstvo” (Ljubljana 1975) avtorica dr. Slavica Šinkovec piše, da je pri pretoku osnovno pravilo preprečiti vsako zračenje mladega vina in da mora biti zato prvi pretok brezzračen, iz enega soda v drugega preko črpalke. Drugi pisci kletarskih knjig (Skalicky, Judež, Ritting, Radavanovič) pa sodijo da mlado vino, pretakamo odprto zaradi ugodnih vplivov zraka na mlado vino, kot sem napisal (po dr. Radovanoviču) w začetku tega članka. Pri odprtem pretakanju dobi vino na liter vina okrog S mg kisika, pri zaprtem pretakanju pa do 4 mg. Razlika med enim in drugim pretokom torej ni velika glede količine vsrkanega kisika. Naši mali vinogradniki po večini nimajo vinske črpalke, da bi lahko pretakali .zaprto”, brez dostopa žraka. Dostikrat ni na voljo niti prazen sod. Tako so mnogi mali vinogradniki prisiljeni opraviti pretok v kad, sod, iz katerega so iztočili vino, oprati in vino iz kadi pretočiti v isti sod. Tako na sveže opranega in znotraj mokrega soda pa pred ponovnim pretokom vina v ta sod ne smemo žveplati. Na ta način pa smemo pretakati prvič le mlada vina. Za drugi pretok! vina si pa po možnosti izposodimo vinsko črpalko, če je nimamo, in pretakamo drugič zaprto po nasvetu dr. Sinkovče-ve. Prvič zaprto pretakamo tudi zdrava, aromatična vina. Vinogradnike in tehnologe prosim, da mi svoja opažanja pri negi vina sporočijo. Vse pratldč-ne izkušnje bomo objavili. Dt S ! S * n h % iM VEDNO BUDNI -raket a najmodernejših protiletalskih Z zemlje hranijo nebo Praznik artilerijsko raketnih enot protiletalske obrambe JLA — Izvrstni dosežki domače industrije Artilerijsko raketne ekote protiletalske obrambe JLA proslavljajo letos že 36. leto obstoja. Za praznik so si izbrale 10. november, v spornih na dan v letu 1944, ko jebil formiran Prvi proletarski polk Vrhovnega Štaba. namenjen obrambi Beograda. Partizanske enote so protiletalsko obrambo vodile z vsemi razpoložljivimi sredstvi vse od začetka narodnoosvobodilne vojne. Oblikovanje prvih protiletalskih enot so omogočila zapeljana protiletalska orožja in tista, ki so jih poslali zavezniki. Starejši pripadniki rodu se še spominjajo danes že pozabljenih sredstev protiletalske obrambe, kot so baloni, napolnjeni s helijem, prisluškovalne naprave, reflektorji itd. Takrat so bila ta sredstva zadnja beseda tehnike, z njimi so bile opremljene tudi največje armade. Artilerijsko raketne enote protiletalske obrambe JLA sa danes oborožene z najsodobnejšimi sredstvi za protiletalski boj. Po leg artilerijskih orožij, ki jih večinoma izdelujemo doma, so tu tudi najpomembnejši raketni sistemi velike ognjene moči in natančnosti. Naša vojna industrija, ki ima najsodobnejšo tehnologijo, proizvaja modema, masovna in zelo učinkovita sredstva za boj proti ciljem zračnem prometu, s čimer je veliko pripomogla povečanju borbenih možnosti artile-rijsko-raketnih enot protiletalske obrambe in naših oboroženih sil v celoti. Nastal s potiskanjem Radeče: most, ki bo povezoval Dolenjsko s Štajer-sko, bo po načinu graditve prvi v Jugoslaviji »Radeče bodo rešene najpozneje v ponedeljek, 27. oktobra,” nam je ob zadnjem obisku graditeljev novega mostu čez Savo v Radečah povedal vodja gradbišča inž. Karel Goričan. Okoli 110 milijonov vredna naložba (podražitev za 10 milijonov dinarjev so prinesli oporni zidovi ob železniški progi od starega mostu navzdol) pa je prispevala tudi k ,.rešitvi” vseh, zlasti voznikov, ki so se v utesnjenem ra deškem trgu dostikrat znašli v pravem prometnem infarktu. Most naj bi predali namenu že septembra, toda republiška skupnost za ceste, ki je investitor, bo veijetno gradnjo podaljšala zaradi dograditve 3,6 km priključkov z nadvozom nad železnico. To naj bi storili v naslednjih dveh tednih. 133,8 m dolgi in 10,6 m široki most, ki še bolj povezuje Dolenjsko in Štajersko, je po načinu gradnje prvi in zaenkrat edini tak most v Jugoslaviji. Celjski Ingrad je namreč uporabil metodo potiskanja, ki jo uporabljajo v zahodnoevropskih deželah. »Celotno zgornjo nosilno konstrukcijo smo betonirali v devetih odsekih na betonski postni, ki je bila postavljena za opornikom na levem bregi Save,” opisuje odgovorni vodja mostu inž. Peter Pavlin. „Most se po prenapetju potiska s hidravličnimi tlačilkami do končnega položaja. Delo poteka brez opaževanja in podpiranja v samem koritu in tako ni vpliva vodostaja, naravnih ovir,” nadaljuje Goričan. Zgornjo konstrukcijo so končali v dveh mesecih, . potrebno pa je bOo na »klasičen” način izgraditi 2 opornika in 4 stebre. Podoben način gradnje bodo Celjani uporabili tudi pri gradnji mostu čez Savo v Zagorju. PAVEL PERC Gradnja ni ustavljena Kočevje: razširjena NAMA odprta za občinski praz snik Po Kočevju se je te dni razširila vest, da so ustavljena dela za razširitev NAME, in sicer zaradi omejevanja investicij. Direktor kočevskega tozda NAME Tone Kovačič nam je povedal, da so dela le prekinjena za dva do tri tedne, ker so dela, za katera so imeli dovoljenje, že dokončali. Takoj ko bodo dokončani načrti in zagotovljen ves potrebni denar, bodo dela nadaljevali. POSPEŠITI DROBNO OBRT Slej ko prej je v krški občini primanjkuje, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa naj bi končno uspeli pospešiti njen razvoj. Oddelek za gospodarstvo pri krški občinski skupščini je pred časom naslovil na obrtnike in združeno delo vprašalnik. Slednje sprašujejo po možnostih, da bi poslej z obrtjo tesneje sodelovalo. Prispeli odgovori že kažejo, da bi obrt lahko prevzela dele njihovih proizvodnih programov, seveda take, ki bi tako končni izdelek celo pocenili. Obrtnike so med drugim povprašali po načrtih za širitev njihove dejavnosti; odgovori pa so pokazali, da to marsikdo že načrtuje in da se je, predvsem z uslužnostno obrtjo, pripravljen preseliti v tista naselja ali dele naselij, kjer se število prebivalstva hitro veča in temu obrt zaenkrat še ne sledi! USPEH JUBILEJNEGA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA v Mariboru se je prejšnji teden končalo 15. jubilejno Borštnikovo Srečanje. Na njem so za najboljšo predstavo proglasili dramo . Vo-ranc“ Daneta Zajca, ki jo je izvedla Drama SNG iz Ljubljane. Kritika je zapisala, da je doseglo letošnje srečanje slovenskih gledališč v po v-prečju zelo dober uspeh. Borštnikov prstan, nafvišjepriznanjeza posameznike, je tokrat dobil 80-letni Ivan Jerman, profesor, ki slavi letos tudi 60-letnico nastopanja na gledališkem odru. ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE V ponedeljek ob 3.30 je prišlo do požara na gospodarskem poslooju Franca Zorčiča iz Globokega 2. Oeenj je povsem uničil ostrešje, zraven pa še 20 ton sena. Preiskava je za vzrok požara navedla samovžig sena, gmotne škode pa je za 250.000 din. Ta bi lahko bila še večj a, ko ne bi pravočasno posredovali gasilci in domačini. Z dozidavo bodo pridobili 1.600 kv. m prostora. Tako bodo razširili samopostrežni del, delikateso, prodajalno svežega mesa, namestili pa bodo tudi več blagajn. Povečali bodo tudi skladiščne prostore. Novost v NAMI bodo tudi servisne dejavnosti. Razen tega bodo z investicijo pridobili ali razširili še nekatere druge prostore. Vsa dela bodo veljala po predračunu okoli 48 milijonov dinarjev. Največ potrebnega denarja bodo združili v okviru delovne organizacije NAMA, in sicer okoli 17 milijonov, okoli 15 milijonov bo dala posojila Ljubljanska banka, ostali manjkajoči denar pa predstavljajo posojila izvajalcev del in dobaviteljev opreme. Ce bodo dela potekala po programu,.. bo otvoritev prenovljenih in dozidanih prostorov za prihodnji občinski praznik, se pravi 3. oktobra 1981. J. PRIMC PREMALO ŠOLARJEV NA SUHORJU V štirih razredih podružnične osnovne šole na Suhorju je letos 54 učencev, najmanj doslej. Poleg tega je zaradi premajhnega števila učencev pouk v prvem in drugem razredu kombiniran, v ostalih dveh razredih pa imajo skupaj vzgojne predmete. Na suhorski šoli je dovolj prostora, da bi sprejeli še enkrat toliko učencev, zato tudi učiteljice na šoli žele, da bi razširili šolski okoliš, o čemer je tekla beseda tudi na zadnji seji skupščine občine, vendar so bili delegati Lokvice in Radoviče proti. JUBILEJ PLETILNICE „Pletilnica“, tovarna žičnih in plastičnih mrež v Sodražici, ki je tozd Donita Medvode, praznuje letos 85 let svojega delovanja. Leta 1895 je domačin Evgen Ivanc ustanovil obrtno delavnico za izdelavo žičnih mrež. Sodražica je bila že takrat središče suhorobarske obrti. Med suhorobarske izdelke sodijo tudi sito, rešeto in reta, za vse to pa je potrebna mreža. Prvotno so izdelovali mreže iz lesenih nitk (viter), danes pa jih predvsem iz žice in plastike. DELEGATSKO VPRAŠANJE O RADIU Kaj je ssevniškim Radiom zanima tudi delegate. Delegat Rudi Cimper-šek je postavil vprašaje glede soglasja občinske skupščine za imenovanje direktorja zavoda za kulturo. širše vprašajte pa je tudi imenovanje odgovornega urednika Radia. V javnosti je zbudilo namreč precejšen odmev javno pismo prejšnjih sodelavcev Radia, objav^eno v Dolenjskem listu. KOMUNALNO IN OBRTNO PODJETJE BREŽICE RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ V STANOVANJSKI SOSESKI DOBOVA IN CRNC. lili Na javnem natečaju, ki bo v ponedeljek, dne 24. 11. 1 ' ob 8. uri na sedežu KOP Brežice, Cesta prvih borcev S/ . odda: stroSk® ter v stanovanjski soseski Dobova stavbno zemljišče na lokaciji it 25, parcele it. 765/2 nj 367 m2, it 765/3 nj I*9"1/'" it 765/6 nj 296 m2 ali skupaj 812 m2 v k. a Gaber)« gradnjo enodružinske stanovanjske hiie; g v stanovanjski soseski Črne stavbno zemljišče na lokacij* 18, parceli h. 643/8 nj 728 m2 in it. 653/13 nj 49 m* ■ skupaj 777 m2 k. o. Črne za gradnjo enodnJ*"1 stanovanjske hiie. Odškodnina za stavbna zemljišča znaša: V soseski Dobova vrednostzemljiščaod812m2po 45.959,20 din in akontacija na koristne gradbene prejšnjega imetnika pravice uporabe 25.000,00 din stroški KOP. irtjjn V soseski Črne vrednost zemljišča od 777 m2 po 61/0”. je 47.397,00 din in stroški komunalne opreme U* vodovod in kanalizacija) je 73.815,00 din ter stroški KO"* $ Rok za začetek gradnje je 1 leto in dokončanje tretjo gradbeno fazo je 5 let od dneva podpisa pogodbe oddaji stavbnega zemljišča. Varščina znaša 5.000,00 dm-Akontacija za koristne gradbene stroške v soseski Dobov J zaračunana v približnem znesku do sodne odrn ^ odškodnine. Ponudnik plača koristne g-adbene str0 ? 5 višini sodne odločbe ali v višini sporazuma, ki se d0*®*, prejšnjim imetnikom pravice uporabe na Skupščini obe Brežice. Cestni priključek stavbišča v Dobovi ni dovoljen republiško cesto, temveč na pot, ki je predvidena P® zazidalnem načrtu. Poleg navedenih stroškov plača P° jn nik še naslednje stroške: priključek na vodovod kanalizacijo ter elektriko, prispevek za spremembo name0 zemljišča in objavo javnega natečaja v Dolenjskem listu-Na javni natečaj se pristopi s pismeno ponudbo n predpisanem obrazcu, ki se vloži na sedežu KOP do 21. 1980. Ponudbi se priloži potrdilo o plačani varščini vprašalnik o stanovanjskih, delovnih in socialnih razmer ponudnika. Stavbno zemljišče se odda ponudniku, ki največji meri izpolnjuje pogoje razpisa. O pismeni ponuo ^ se odloči v 5 dneh po opravljenem javnem natečanju odločbo. Zoper to odločbo lahko vloži ponudnik ugovor 15 dneh po prejemu na delavski svet KOP Brežice. Pogod o oddaji stavbnega zemljišča se sklene v roku 10 dm P dokončnem postopku v tej stvari. ,g KOP Brežice ali druga pooblaščena organizacija si pridržuj pravico do brezplačne posesti zemljišča iz tega natečaja gradnjo potrebnih komunalnih naprav v okviru urejanj stavbnih zemljišč v soseski. Komunalno in obrtno podj^i® 0 * 1 Petr Boži tovr Umi Bori kraj hval Iffis \ odi dni tel, DOl ' UČI Spi Pri Jože I 'idic : Pa 5lBdauih vojnega zločincu Franco Frakeljna Pisatelj Fran Sa leški Finžgar je v a vtobiografski knjigi Leta mojega popotovanja zapisal med drugim tudi tole: „Pametni in pošteni so se trudili, da bi strnili ves narod v boj za osvoboditev. Dobro hoteči možje niso uspeli Stara zagrizenost je poznala samo ,prvo in zadnjo besedo - oblast’(Ivan Ca nkar). Rajši so sprejeli orožje, obleko in denar od okupatorjev za boj. zoper brate Slovence. To je v slovenski zgodovini najbridkejši črni madež, ki ga noben izgovor ne more izbrisati. Razumljivo je trdno krščansko prepričanje, razumljiva kapitalistična usmeritev, nerazumljiva in po vesoljnem svetu obsojena pa je drznost, da sežeš po orožju smrtnega sovra žnika za boj zoper svoje brate To je bolečina vseh bolečin...” Te besede ne potrebujejo razlage. So tako možate in jasne, da si jih velja zapomniti kot opomin na preteklost in prihodnost. Uporabil pa sem jih kot uvod k razmišljanju, kako je mogel študent pravne fakultete in dolgoletni. gojenec škofovih zavodov Fran Fra-. kelj s svojo izbrano morilsko bratovščino pobijati mladoletna dekleta in> fante, mlade matere z majhnimi otroki in matere, ki so rodile po deset, ena pa celo 16 otrok. Kako je mogoče, da DOLENJSKI LIST so bili morilci Frakeljnovega tipa po lastnih besedah v minuli vojni pripravljeni pomoriti tudi ves narod, kar naj bi bilo še vedno boljše, kot da zmaga komunizem! Jugoslovanska javnost je že seznanjena, da je v začetku tega leta temeljno javno tožilstvo v Ljubljani dobilo, od organov za notranje zadeve kazensko ovadbo zoper vojnega zločinca Franca Frakeljna, proti kateremu je aprila letos stekla preiskava. Če je kdo kdaj posumil, da sem v* knjigi Po sledovih črne roke pretira-, val, ko sem opisoval, kako je Frakelj-. nova likvidatorska skupina na Ljubljanskem barju divjaško pobijala s koli, krampi, noži in strelnim orožjem, mu moram pač takoj povedati, da je dosedanja preiskava na podldgi izjav zaslišanih prič in dokumentov pokazala, da je bilo v resnici še hujše, kot sem to jaz opisal v omenjeni knjigi čeprav so mnogi bralci že seznanjeni, kdo je Franc Frakelj in kje živi, je glede daljšega zapisa o njegovih zločinih vendarle potrebno reči o njem nekaj stavkov. Franc Frakelj je bil rojen 19. januarja 1917. leta v Dražgošah na Gorenjskem kot sin gozdnega kmeta. Na nasvet domačih duhovnikov so siromašni starši bistrega sina dali v Škofove zavode v Šentvid nad Ljubljano, kjer je opravil klasično gimnazijo. Po opravljeni maturi se je vpisal na pravno fakulteto in diplomiral septembra 1942. TaKoj po diplomi je postal član ..mestne! straže” prostovoljne protikomunistične policaje. Kot zasliševalec v belgijski vojašnici v Ljubljani je bil znan po grobosti zasliševanja in mučenja zapornikov. Konec 1942 ga je vodstvo Slovenske legije (tajne vojaške organizacije Slovenske ljudske stranke, uradne Stanke slovenskega klerofašizma) imenovalo za poveljnika belogardistične vaške straže v Tomišlju na Ljubljanskem barju, na jesen 1943 pa je postal poveljnik domobranske postojanke na Ižanski cesti v Ljubljani, od tam pa so ga 1944 premestili v Škofljico. Ob koncu vojne se je Frakelj s svojo morilsko tolpo umaknil na Koroško. Iz belogardističnega taborišča v Vetrinju pri Celovcu so Angleži v skladu s sporazumom med zavezniki, ki je bil sklenjen že med. vojno, zadnje dni maja vrnili večino dosegljivih domobrancev Jugoslaviji. Frakeljnu je uspelo, da je z zaročenko Marijo Fink iz Ljubljane (hčerko sluge na tedanji davkariji) in sestro Ivanko Krevs zbežal s Koroškega v Italijo in naprej, dokler se ni za stalno ustavil, oziroma nastanil v Torontu v Kanadi. V Torontu je Frakelj upravitelj denarnega zavoda »Slo-venian Parish Credit Union Ltd.”, ki ji po domače pravijo slovenska cerkvena banka, ker je blizu slovenske cerkve v Torontu in ker imajo v tej banki denar domala vsi slovenski politični emigranti (domobranci in četniki). Živi bogataško v svoji imenitni hiši v predmestju Toronta (21 Kendleton Drive, Rexdale); z ženo imata tri odrasle otroke. Frakelj je v krogih Jugoslaviji sovražne politične emigracije še vedno zelo aktiven.. Je podpredsednik »Slovenske krščansko demokratske stranke" za Kanado in vplivni član „ Zveze društev slovenskih protikomu- nističnih borcev Tabor". V emigrantskih časopisih piše članke, na prireditvah pa nastopa kot govornik. Frakelj se je dobro zavedal svoje morilske in zločinske misije, zato je med vojno skrival svojo identiteto in so ga na Ljubljanskem barju poznali le pod imenom Peter Skalar. V Torontu nosi osebno izkaznico na ime Peter Markis (po slovensko Peter Mar-keš, ker angleščina nima črke š s kljukico). Pred kratkim mi je znanka iz Toronta poslala iz telefonskega imenika iztrgan list. V torontskem telefonskem imeniku sta dva Markisa: Markis Peter 121 Kendleton Dr 741-5293 in Markis Nick (sin Franca Frakeljna oziroma sedaj Petra Markisa) 22 JRestever Gate 741-5293. Pod članki v emigrantskih časopisih pa se Franc Frakelj podpisuje z Imenom Perez. Franc Frakelj je med vojno trdil, da pobija partizanske družine in njihove simpatizerje zato, ker so mu partizani pobili družino. Resnica pa je poysem drugačna, o čemer se lahko vsak prepriča, če gre v Dražgoše in pogleda na spomenikih imena po dražgoški bitki januarja 1942 ustreljenih domačinov. Med 41 pobitimi Dražgošanl sta namreč tudi 60-letni Frakeljnov oče Peter in 17-letni brat Zdravko. Ma ti in dve sestri, Marija in Alojzija Frakelj, so sc po vojni preše lile-v Kranj in je mati morilca Franca Frakeljna do smrti dobivala pokojnino, ki pripada vojaškim! vojnim invalidom. Naša socialistična drui ba, proti kateri se je (in se še) Franc -Peter Ma rkis - tako trdovratno boril, je materi priznala njene žrtve in ji dajala, kar ji je pripadalo- V pogovoru s preiskovalnim sodnikom temeljnega sodišča Ljubljana, enote v Ljubljani, sem preiskovalnega sodnika vprašal, kako so se med pričevanjem in obujanjen spominov na grenke in najbolj žalostne d n. obnašale priče in če je bilo kaj solza. Vprašanje niti malo ni bilo naključno, kajti pred leti, ko sem zbiral podatke za knjigo Po sledovih črne roke, sem sam takšne prizore. doi „ Mnoge priče imajo povsem živce,” mi je odgovoril preiskovala \ -Bilo je stokanja, bilo je solza- $r smo srhljiva pričevanja o Frakel]0® činih. Cim bolj se je med prip°vi w priča poglabljala v spomine, tem ,4 50 prihajale besede na dan in Pr zalivale solze. V takih trenutkih .na*7Jf-< vsem, ki smo po uradni dolžnosti pn izpovedi priče, hudo.” . jotj* Da , to je bolečina vseh bolefi ’ ^ zapisal pisatelj Finžgar. Človeka mora tlači, ko bere in posluša te grozote minule vojne, Id so v tem toliko hujše in bolj boleče, k«J . tov)' roka slovenskega fanta. Fanta (jn g) »o ki bi s to roko morala z vso silo zasužnjevalcu naše čudovite dom o Pojdimo po sledi Frakeljnovih v. jj^-Vinko Ukmar je bil rojen 18^u nju pri Trstu. Njegova osem le* " Jera je bila doma iz Velikega M- ^ Grosupljem. Topovi so že let0(fa ogenj v prvi svetovni vojni, ko s*3 ^ p* pobasala svojo skromno opremo _ $tv0, V selila v Veliko Mlačevo. Edino bog* 0ttod\, sta ga pripeljala v novi dom, so 6 .g je t> dve hčerki in štirje sinovi Na. jm Stanko, star dve leti, najstarejša P n0vi^ stara deset let Tri leta po ,-vser kraljevine Srbov, Hrvatov in Stoj* gUOt rodila še Romana, sedmi in zadI'L Jcop , Ukmarjevi družini. 1924. leta . te(ii p1 majhno hišo z vrtom in nj*vo v Igu- nodtfj' Otroci so se podili okrog h’ ’ j^ts šolo, .pomagali pri delu na *«*■«, ni urno bežala, In glej, pri Ukmafl w f»n« otrok, so že fantje in dekleta- N začeli služiti kruh, sta se stal* 0 Zdaj sva se izkopala iz revščine>^ V r a sta se hudo zmotila. Erffl* Jj* ,n ufl*^ prekrižala vse družinske načrt dom v Matcnl. (Nadaljevanje prihodoJ' St. 45 (1630) 6. nov I pisma in odmevi tl/rttimiAtoo' nova ŠOLA IN RAZSTAVA Ohhi.otvoritv' nove šole v Krmelju tu odprta tudi razstava * _ Enajstih ooia«;. pžidarja CSktazstava ®ortret nam izvirnih grafik umetnika Jakca. To je bila prva v našem kraju, je poklonil tudi kraian' ,8e?a tovariša Tita. Vsi hvaležni ?Sti P-a k učenci' sm0 ,ni tovarišu Jakcu, da je Ustavljal v našem kraju. JANKO LUZAR, OS Krmelj OB DNEVU OZN odm pcte*t smo imeli med glavnim E l!Lna naJi Soli proslavo teiov,. OZN. Zbrali smo se v Dove^."101' kJer nam je Mojca nient nekaJ o zgodovini OZN, iDtptnr 12 Pevskega zbora pa so ob Priiat»rV| kitare zapele pesem o Jstvu, ki nas je vse prevzela. ROMANA GREGORIČ 7.c, OS Miran Jarc Črnomelj 1meli smo predavanje 24. osm ji* ttr«nu*rcku vsi učenci artiške sole. krajši kulturni Počastili spomin na MANUELA I 8. a, novinarski krožek OŠ Artiče brežiški OKTOBER 80 tke« P°^astitev brežiškega občtn-BrX Praznika sta ZTKO in AK > ter „ Plavila ulični štafetni tek B reži S? , "»araton pod nazivom * n ai °.ktoba 80. Tekmovanja so občin ■ tekmovalci a sosednjih republik. Tud tokrat ^ilvuam tdsnto ostali praznih rok. lit. J_*o, presenetile starejše pio-taseai Edvard Kardelj, ki so P* n»t xdl*čno tretje mesto, na tek kolaj” bodo spominjale diplome in tki”** kt so si jih priborile štafetne P® z zasedbo prvih treh mest. RENATA KAJS COŠ Edvard Kardelj Bizeljsko PIONIRJI GASILCI *fabie>tav «n° daleč od Brežic in ?tOtniia?Zviti- Č tudi pri nas v lah veliko aktivnih društev, najbolj aktivne spada tudi J* mi-ll0*3. Naše gasilsko društvo ttlh vendar je vanj vključe- nih članov. Med njimi smo UedeijP Vaje imamo vsako J*h osvJHiplom in priznanj, ki so' ^>jlh. 7^ starejši člani na tekmo- tud?plak°Jf Prizaclevanj3 so ROZIKA KOCJAN OŠ Artiče p NArizeUSKEM lazrS ponedeljek smo učenci 8. Bizelkt Artiče obirali grozdje na deset , BBo nas je okoli pet- vau tm °Brali smo veliko. Tekmo-in ^ P’ kateri razred bo obral več "izkazal. Letina je bila, Naši mladi dopisniki, člani novinarskih krožkov v glavnem po osnovnih šolah, nam redno pošiljajo številne vesti in spise o najrazličnejših stvareh, o dogajanju v njihovih šolah, o delu različnih krožkov, o življenju v njihovih krajevnih skupnostih pa o številnih proslavah, športnih tekmovanjih itd., tako da smo nemalokrat v stiski s prostorom za objavo prav vseh sporočil. Posebno prizadevni so dopisniki z osnovnih šol Artiče, Leskovec, Brežice, Cmomelj, pa tudi z mnogih drugih s širšega dolenjskega in posavskega območja, nekatera imena pa se pojavljajo precej pogosto. Zelo spodbudno! V zadnjem času so nas mladi dopisniki naravnost zasipali s svoji- AKTIVNA MLADINA V DOMU V naši mladiniki organizaciji delujejo med drugimi tudi obrambni krožek, športna društvo in kultumo-umetniški krožek. Obrambni krožek uspešno usposablja mladince v enotah civilne zaščite. Ob prikazovanju filmov in praktičnih vajah se mladinci usposabljajo za ravnanje v primeru vojne ali elementarne nesreče. V športnem društvu se ukvarjamo s košarko, rokometom, atletiko, namiznim t?nisom in šahom. Pridobljeno znanje pokažemo vsako leto na domiadi. V našem domu je še najbolj aktivna kultumo-umetniška skupina, ki zbira recitatorje, igralce amaterje, literate, folkloriste in pevce. Vodi tudi knjižnico in čitalnico. Člani kultumo-umetniškega krožka so nas že lani presenetili z dramskimi predstavami, recitatorskimi in Eevskimi nastopi, zato tudi za itošnje šolsko leto pričakujemo, da nam bodo pokazali mnogo lepega in veselega in nam s tem krajšali čas. BETI GREBENC novinarski krožek DD Majde Šilc od t0Jr’ 2ato nam je šlo delo hitro niisei - , delu nas je priganjala tudi tudi »S? končni izlet, saj smo delali Povodij?’ da si bomo na izletu več MARINKA SOTLER novinarski krožek OŠ Artiče XT dobili smo p nove učilnice Zarjah na sevniški osnovni šoli je kaj v P,K>storske stiske dolgo potegi » *iabih pogojih. Zato so se Za i« pa referendumu odločili |ttr>J“noPrispevek za šolstvo. Ne-čakali, kdaj se bo tudi v dobrini Pričelo kaj graditi. Pred Zasjdjv *et°ni in pol so končno OadbeJ, PIV0 loPato “i pripeljali nJala i* j —— - — j. -i—— prišli » dneva v dan. Ko smo letos °nčan *° Bila dela že skoraj *i oaUrtV 3 -pionirski praznik smo •n. nove prostore. Zelo lepi r„, » ---------------- menah ??uk lažie: * uPamo, da se bomo sedaj bolj pridno učilu MATIJA KOŽUH, 4.d OŠ Sevnica nt> iz nižnjh razredov smo Prostorov zelo veseli, čeprav še vedno v dveh iz- S SVETA PIONIRJEV Pretekli petek smo imeli na osnovni šoli v Artičah sestanek sveta pionirjev, ki so se ga udeležili člani pionirskega odbora, dva predstav-i nika novinarskega krožka, mentorica pionirske organizacije na šoli in odrasli Člani pionirskega odbora so predstavili delovni program, ki je bil sprejet na pionirski konferenci in ga“ bomo uresničevali pod geslom »Rastemo pod Titovo zastavo”. Dogovorili smo se tudi, da bomo zbirali star papir, skrbeli za čisto okolje in opozarjali ljudi, naj ne onesnaži jejo narave, in izvolili delegata za Svet Zveze pionirjev pri občinski Zvezi prijateljev mladine v Brežicah- METKA aZL, 7. r OŠ Artiče IZLET MLADIH PLANINCEV Pred dnevom pionirjev smo se šdarji planinci iz novomeške OS v Bršljmu odpravili na izlet od Jagodnika do gradu Otočec. Pot nas je vodila tudi po krajih, koder je hodil ?artizanski kurir Janez Mrak. V agodnik smo zavili zato, da bi poti hodijo v šolo , a oddaljene vasi. Nato smo se povzpeli do hmeljniškega gradu, prepešačili Trško goro ter se ustavili pn Beceletovi jami, kjer se je junaško boril narodni heroj Vinko Pader- šič—Batreja. Mimo Starega gradu smo pot nadaljevali do vasi Otočec, po desnem bregu Krke smej zatem prišli do gradu in se polni lepih vtisov vrnili v Novo mesto. DARJA AVBAR dnu pc J, o številnih jesenskih krosih, ki so se vrstili po mnogih osnovnih šolah, o delu različnih interesnih dejavnosti, o praznovanjih krajevnih praznikov, o različnih delovnih akcijah (od zbiranja steklenic in papirja do očiščevalnih akcij okolja, itd.) pa s številnimi razmišljanji in mnenji o vsakdanjem življenju in delu na šolah in v krajevnih skupnostih, o varstvu narave, kulturne dediščine in še o čem. Malo dolg seznam bi bil, če bi hoteli našteti vse avtoije prispelih sestavkov, seveda pa nas veseli veliko zanimanje šolarjev, da bi vse seznanili s svojim delom in vključevanjem v najrazličnejše dejavnosti in akcije v Šoli in v okolju, kjer prebivajo. ZANIMIVO KRKINO GLASILO Večkrat imam priložnost brati glasilo tovarne Krke iz Novega mesta. Vsebina prispevkov mi je zelo všeč, saj ni govora le o strokovnih stvareh in problemih, ampak tudi o drugih dejavnostih. Tako glasilo redno prikazuje kulturno dejavnost, proslave in prireditve, posebno zanimiva pa je rubrika o dejavnosti članov planinske sekcije, ki deluje v „Krki“, z zanimivimi zapisi in fotografijami o njihovih vzponih na različne vrhove. Pritegne tudi športna rubrika. Zato menim, da je glasilo Krke eno najbolj zanimivih tovarniških glasil, saj skuša zadovoljiti vsestransko zanimanje svojih delavcev. STANKO SKOČIR JESENSKI KROS V torek, 14. oktobra, smo se udeležili jesenskega krosa v Brežicah. Tekli smo po travnikih med Savo in Krko. Najboljši posamezniki se bodo udeležili republiškega jesenskega krosa v Radovljici. Iz naše šole bosta to Janez Deržanič in Zdravko Švajger, ki sta dosegla v občinskem krosu najboljše rezultate. METKA CIZL, 7. r Oš Artiče AKCIJA RK Pretekli teden je odbor RK na naši šoli organiziral akcijo zbiranja, starega papirja v Brežicah. Pri zbiranju smo bili učenci razdeljeni v skupine, ki je imela vsaka določeno svojo ulico- Ljudje pa o akciji niso bili dobro obveščeni in nekateri zato niso pripravili papirja. Kljub temu smo ga nabrali kar precej. Papir smo nosili k cesti, tam pa so ga drugi učenci nalagali na tovornjak, ki je ves papir po končani akciji odpeljal v Tovarno celuloze v Krškem- SAMO PETEUNC, 5. c OŠ Brežice Pisec K. Bačer se v omenjenem članku pritožuje, da v Novem mestu ni moč kupiti poštnih vrednotnic (verjetno je pri tem mislil na znamke in poštne vrednotnice), kot samo na pošti Novo mesto. V članku ne navaja, katere trafike in kioske je obiskal, da bi si nabavil želene vrednotnice, mnenja pa smo, da se pri tem ni k aj prida potrudil. Poglejmo zakaj? Naše podjetje ima sklenjeno pogodbo za prodajo znamk in vrednotnic v Novem mestu s tremi pooblaščenimi prodajalci, ki v svojih, trafikah in kioskih prodajajo tudi znamke in vrednotnice. Največji prodajalec znamk in vrednotnic je podjetje „TOBAK”, ki ima v Novem mestu osem prodajaln: na Glavnem trgu, v arkadah poleg trgovine „Šešir”, poleg hotela Kan-dija, pred stavbo občinske skupščine na Ljubljanski cesti, nasproti Javnih skladišč v Bučni vasi v prodajalni »Ljubljanski dnevnik”, v kiosku v Šmihelu in v kiosku v bližini bolnišnice v Kandiji. Tudi podjetje »DELO” je bogato založeno z znamkami in vrednotnicami v svojih kioskih, ki so postavljeni poleg prodajalne Kurivo v Bršljinu, poleg trgovine Dolenjka na Drski, nasproti hotela Kandija, poleg prodajalne »Optika” na Cesti komandanta Staneta, pred avtobusno postajo — blizu pošte. Tretji pooblaščeni prodajalec znamk in vrednotnic je Mladinska knjiga z dvema kioskoma. Eden je postavljen na proštom pred hotelom Metropol, drugi pa je v obnovljeni stavbi občinske skupščine. Iz navedenega naštevanja se vidi, da je poštne znamke in vrednotnice moč kupiti še v petnajstih trafikah oz. kioskih, in ne samo na pošti, kot trdi pisec članka. Za tolikšno število možnosti nab ave znamk in vrednotnic v Novem mestu, boste, tov. Bačer, lahko tudi za PTT z veseljem ugotovili, da se trudi svoje storitve čimbolj približati uporabnikom. Ugotovitev o gneči pred okenci na pošti Novo mesto pa je na žalost resnična. Tega se tudi pri podjetju PTT že vrsto let zavedamo. Poskušali smo že in še vedno poskušamo zadevo rešiti s tem, da v Kandiji odpremo še eno poštno enoto. Žal nam vse do danes to ni uspelo. Podjetje za ptt promet Novo mesto direktor RAJKO GERDOV1C v. z. GABRIJEL OBISKALI SMO BEOGRAD Pionirji z grmske osnovne šole smo bdi ob 36. o __________________obletnici osvoboditve Beograda povabljeni v Beograd. Povabili so nas pionirji naše pobratene šole »Vladislav Ribnikar”. Našo šolo smo zasto pali tri pionirke in dva pionirja, spremljal pa nas je tovariš Stančič. V Beogradu smo stanovali pri naših kolegih, pionirji pa so nam pripravili tudi kulturni Srogram ter ogled Beograda, •gledali smo si Pionirski dom, potem pa smo se odpeljali na Dedinje, kjer smo mirno in dostojanstveno postali ob grobnici našega tovariša Tita. Drugo leto maja meseca nam bodo Razočarani obiskovalci »koncerta” Škandal skupine PRO ARTE Gostovanje zabavnega ansambla PRO ARTE naj bi bil dogodek meseca za ljubitelje glasbe iz Ribniško-kočevske doline. V vrstah, ki so v soboto zvečer malo pred osmo čakale na vstopnice, je bilo opaziti nemir pričakovanja. Na žalost je bilo opaziti nemir in nervozo tudi na štirih članih imenovanega ansambla, ki so ob napovedani uri za pričetek koncerta prišli na svoje mesto. Toda brez inštrumentov in ostalih dveh članov ansambla, ki v Ribnico nista prišla. Vsem je torej preostalo le čakanje, pri blagajni doma JLA, kjer naj bi se koncert vršil, pa so še naprej pridno prodajali vstopnice. Sele ob 22. ur\je postalo jasno, da preostala člana ansambla nista našla Ribnice, občinstvo pa je lahko vrnilo kupljene vstopnice. Novoosnovam grupi PRO ARTE omenjeni dogodek nikakor ni v reklamo, organizatorjem pa bi moral biti v pouk, da bi se v prihodnje zavarovali pred neodgovornimi skupinami, če že ne v svojo korist, vsaj v korist občinstva, kateremu so predstave tudi namenjene. MILAN GLAVONJIC beograjski pionirji obisk vrnili - - ■ stdaj veselimo. RENATA CAMPELJ 6.c, O.S. Grm Srečanja se : KRATICA. PA TAKA ... Res hvalevredno je delo Društva za pomoč duševno nerazvitim osebam, ki deluje v novomeški občini in ima lepe uspehe in požrtvovalne člane. Toda 148-člansko društvo je v javnosti malo čudno predstavljeno, če se govori o PNDRO. To je kratica za društvo. Ker pa smo že tako „bolni“ na pisanje kratic in. z njim kvarimo slovenski jezik, res ni nobene potrebe, da bi začeli govoriti še o „pndru“. B.R. Slavje v Kapelah Prenovljeni dom bo poživil kulturno delo kraja — Na slovesnosti so bila podelje--na posebna priznanja Tudi gledalci iz Kapel so se pridružili praznovanju brežiškega občinskega praznika z lepim delovnim uspehom. Znova so odprli gasilski dom s prenovljenimi prostori. Na slovesnosti, ki so jo pripravili skupaj s Kulturno skupnostjo občine Brežice, je sodeloval član Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora s komedijo »Vesele zgodbe Petra Fuleža”. Podeljene so bile tudi priložnostne diplome, in sicer Krajevni skupnosti, Kulturni skupnosti in predsedniku 10 Kulturne skupnosti Mitju Guštinu. Gasilsko društvo v Kapelah šteje danes 110 aktivnih in rezervnih članov, deluje pa v prostorih, ki so stari že več kot petdeset let. Leta 1959 je bil dom dograjen, vendar pa zaradi skromnih finančnih možnosti niso prostori nikoli bili do kraja urejeni. Letos se je UO dništva odločil, da dokonča dela in urejeni dom preda svojim namenom. Žrtvovanega je bilo veliko prostovoljnega dela, saj so člani opravili sami kar 80% vseh potrebnih del, finančna sredstva pa so prispevale KS Kapele, SIS za varstvo pred požari občine Brežice ter Kulturna skupnost občine Brežice. V obnovljenem delu je dvorana z odrom, ki bo spet omogočala kulturno življenje kraja. FRANC UREK ml. Z^I»AU SMO STAR PAPD? Prejšnji teden smo učenci OS Črnomelj zbirali star papir. Tekali smo od niše do hiše, od vrat do vrat in spraševali stanovalce, če imajo kaj starega papirja, Radi so nam ga dah, mi pa smo bili veseli, ko smo s polnimi vozički stali pred šolo, da bi stehtali papir. Od tekmovanja nam je bilo vroče, vendar nam je bilo prijetno pri srcu, ko so nam po končani akciji povedali, da smo zh,LU0420*,,«Mffi:NjiC OS Črnomelj Kje je delo za lažjega invalida? Ostal sem brez službe, ker mi niso vpisali bolniške — Za Rome ni enakih pravic!' Sem Rom Rajko Sajnovič in živim s staro in bolehno materjo v. novem stanovanju v romskem naselju v Šmihelu. Kmalu bo minilo eno leto, kar sem ostal brez zaposlitve v IMV, in sicer po zdravnikovi krivdi ker mi za mesec dni ni vpisal bolniškega staleža. V začetku sem bil zdrav in priden delavec — imam 8 let delovne dobe potem pa sem zbolel (lumbago, zasenčena sinusa, kronični bronhitis) in res bil več v bolniški kot na delovnem mestu. Imam tudi stalne hude bolečine zaradi neozdravljive revme. Večkrat sem se že zdravil v bolnišnici v Novem mestu, na internem, kirurškem, pljučnem in ORL oddelku. Marsikdaj sem imel težave z zdravniki Nekateri so mi govorili naj ne sitnarim ker se nei razumem na medicino. Da se izogibam delu, ker sem len, in da smo vsi Romi enaki da se doma kopam v blatu in ne v vodi da sem zdrav in sposoben za delo in da naj vlečem za nos koga drugega, ne pa zdravnike. Dežurni zdravnik me včasih ni hotel niti pregledati ali napisati recepta za zdravila. Nazadnje so. specialisti odločili, da sem nesposoben za fizična dela, in imam sedaj potrdilo za prosto zdravljenje. Toda kaj tni to pomaga, ko pa sem brez dela in nimam s čim živeti sebe in svoje matere, plačati posojila, elektrike, itd. Ko mi je prenehalo delovno razmerje, sem se pritožil regionalni zdravstveni skupnosti v Novem mestu, vendar mi tako komisija prve kot druge stopnje nista verjeli, mesec dni bolniškega staleža pa res nisem imel vpisanega. Takrat sem takoj začel iskati novo zaposlitev, v tem času pa sem se preživljal z občasnimi deli, nabiranjent zdravilnih zelišč, in prosU za delo skoraj v vseh novomeških organizacijah, vendar kljub številnim obljubam zaman. Na prošnjo Centru za socialno delo za družbeno denarno pomoč sem dobil le dvakrat po 1.000 dinarjev, tako da me preživlja mama z mesečno podporo 1.590 dinarjev. Za pomoč pri iskanju zaposlitve sem prosil tudi Daneta Badovinca, ki rešuje romska vprašanja, pa Jožeta Volfa iz skupnosti za zaposlovanje, vendar mi kljub vsem prizadevanjem nista mogla pomagati, saj lažjega invalida nočejo nikamor na delo. Zakaj ne morem nikjer dobiti veniji”. O njem bo zdaj vati'jaVna razPiava in pričako-ie’ da bodo imeli še marsikje ne pripombe na predlagano &titev vzgojno-izobraže- ^mh programov. Bri^°gleimo> kakšne usmeritve, ..J®8?”6 >n oddelke predvideva '2** Podlog na našem nn!r iJU’ * Pravi v dolenjski in Pevski regiji ter y kočevsUo_ .irskem koncu. •nanj kot deset usmeritev tj?*"8** programov naj M ™jah v novomeški občini ozi v Novem mestu, izobražene naj bi teklo v 52 oddelkih, imk!?? b' bilo 11 oddelkov za Dtaževanje odraslih (ob delu). nr/®deni so programi, ki smo jih z »» PreJ5nji teden v poročilu medobčinskega posveta v No- mestu, kar «°»ame, ki bi velja tudi za a, —■ »j ui jih izvajali v p/njh občinah dolenjske regije, na, ni “Pohval pripombe, J bi v okviru dejavnosti dose- . - - * w*vvu u ucjavno»u uosc- 1® gimnazije v Novem mestu potekal tudi naravoslovno -matematični program, češ da so take zahteve združenega dela. Cesar ni dobilo Novo mesto, je predvideno v Brežicah, kjer naj bi v okviru šolskega centra izobraževali trgovce in učitelje, izvajali pa tudi program naravo-slovno-matematične dejavnosti oziroma izobraževanja. Pod streho krškega šolskega centra bi imeli elektrotehniško in kovinskopredelovalno usmeritev, skupaj pa štiri programe (za izobraževanje monterjev električnih omrežij, elektroenergetikov ter oblikovalcev kovin in uprav-ljalcev strojev in kovinarjev strojnikov). V Sevnici bo samo jekstilno-konfekcijska usmeritev, izobraževali pa bodo kon-S fekcionarjev in tehnologe. Skupaj je v Posavju predvidenih 31* oddelkov usmerjenega izobraževanja, od tega 9 oddelkov za izobraževanje odraslih. 1 V Kočevju, ki sodi v ljubljansko regijo, bi imeli tri usmeritve, izobraževanje pa naj bi teklo po petih programih in v 10 oddelkih. V okviru dosedanje gimnazije bo družboslovna usmeritev izobraževanja, in sicer po družboslovno—jezikovnem programu. Center sedanjih poklicnih šol pa bi izobraževal' tekstilne konfekcionarje, tehnologe za to stroko, oblikovalce kovin in upravljalce strojev ter kovinarje strojnike. Za Ribnico, kot je razvidno iz predloga, za zdaj ni predvideno nič. I. Z. NEPOZABNO SREČANJE — Kakih 30 predstavnikov družbenopolitičnega, kulturnega in gospodarskega življenja novomeške občine, zbranih 28. oktobra v prostorih Šolskega centra za gostinstvo v Novem mestu, je najprej sledilo podpisu sporazuma z akademikom Božidarjem Jakcem o ureditvi „Jakčevega doma“, zatem pa prisluhnilo zanimivi pripovedi svojega znamenitega rojaka, ki je v gjavnih črtah označil svoje življenje in svoje umetniško delovanje. (Foto: I. Zoran) Novo mesto dobi ,Jakčev dom” Predstavniki novomeške občine in akademik Božidar Jakac 28. oktobra v Novem mestu slovesno podpisali sporazum o obojestranskih obveznostih pri urejanju nove umetnostne hiše Škarje ožijo kulturo •— ..Srečno" le za trebanjski kulturni dom niWUreSniževan'e kupnih kultur-kta 1 o^amov v Sl°veniji bodo do dina . 5 na voljo vsega tri milijarde nov„ 0(1 priprav na srednjeročno obdobje se je’ ^Jiso počivali Eniški godbeniki priprav-nov program g " ' ' ■ ii i i ii je delavska pihalna godba društva, Poletie* ko je v kulturnih ^ Jh vladalo zatišje, marljivo va-«obrgtam za novo sezono. Vaje dni riVes ^as dvakrat na teden. Te slcern j **3 glasbena soba v gasil-godk, ?mu zvočno izolacijo, kar bo ~®niKom olajšalo vaje. ckft godba se je v dveh letih dejavjli^ vključila v kulturno Stavba Šolskega centra za gostinstvo na Društvenem trgu v Novem mestu bo, kot kaže, še pred iztekom nove pedetke v celoti služfla umetnosti. Spremenila se bo v , Jakčev dom”, študijsko središče za proučevanje likovne tvornosti Božidaija Jakca, hkrati pa bo to, upoštevaje vse, kar bo v njem, tudi spominski muzej tega znamenitega novomeškega rojaka. Poleg najrazličnejših eksponatov in zbirk bo v .Jakčevem domu” tudi grafična delavnica. To in še marsikaj drugega je navedeno v programu dejavnosti, kot naj bi se odvijala v omenjeni ustanovi. Urejevanje tega vprašanja je že prešlo od besed k dejanjem. avn živo gov*« s®vniške občine, o čemer zdaj Podatek, da je imela do Godba • kot javnih nastopov, članov ^ okoli 500 podpornih Pridobi.?3 kolektivne člane pa želi občini LVSe delovne organizacije v delav^ 0 ne bo P05*8!3 ^ bolj potrebna vsota zmanjšala za tretjino, v zadnjem času pa so črtali še 257 milijonov dinarjev. Temeljitega pretresa so bile delež ne vse dejavnosti, najbolj pa postavke za naložbe in pomoč manj razvitim območjem. Predlog omenja vsega 12 naložb, ki naj bi jih uresničili s pomočjo republiških Sredstev, za to pa bo na voljo 450 milijonov dinarjev. Od naložb na Dolenjskem .vidi” predlog le gradnjo kulturnega doma v Trebnjem, akoravno je bilo tudi z drugih območij dovolj utemeljenih zahtevkov. Z najnovejšim stanjem se bodo v1, občinskih kulturnih skupnostih seznanjali do Sredine novembra, nakan' bo tekla beseda o novem srednjeročnem planu republiške kulturne skupnosti v skupščini te skupnosti PODPIS ZA .JAKČEV DOM” - Ta kole je ob „asistend“ Uroša Dulaija, predsednika novomeške občinske skupščine, listino z besedilom, ki se nanaša na ureditev »Jakčevega doma“ v Novem mestu, podpisal akademik, akademski slikar in grafik Božidar Jakac. (Foto: I. Zoran) Slikarski sadovi razgrnjeni Razstavo del udeležencev jubilejne Dolenjske slikarske kolonije odprli v Šentjerneju h»di ^°vI20trebna ampak si bo zagotovila sredstva za lažje M. J. V KVSrA revija %eea ast*tev sevniškega občin-nov»mutazn**ca se bo v soboto, 8. ob 18- Sadove letošnje Dolenjske slikarske kolonije, ki je prve dni avgusta praznovala desetletnico obstoja, so 28. oktobra razgrnili v novi večnamenski dvorani v Šentjerneju, kjer je bila tudi osrednja prireditev ob prazniku novomeške občine. -m uri začela v domu TVD Partizan revija. Nasto-Lisca, mešani )r iz Loke, moški zbor in oktet Boštanjski Jubilejna kolonija, ki so se je udeležili Anton Dolenc, Eva Heimer, Jože Kotar,.Kamilo Legat, Ignac Meden, Mirna Pavlovec, Marija Prelog, Evgen Sajovic in Tone Tomazin, je bila posvečena Gorjancem, Gorjanskemu bataljonu in krajem, ki so povezani z zgodovino tega bataljona. Da so se prireditelji, med njimi predvsem Novoteks, odločili za omenjeno temo, imata gotovo največ zaslug Franc Pirkovič in Maks Vale, šentjemejska rojaka in komandanta Gorjanskega bataljona. Posebno zavzet je bil Maks Vale, ki že vrsto let zbira slike, ki so kakorkoli vezane na zgodovino Gorjanskega bataljona. Slikarji so morali tokrat delovati na zelo širokem območju. „Tako smo jih srečali,” je zapisal v katalog Andrej Pavlovec, „v Škocjanu, Beli cerkvi, Šmarjeti, na Ratežu, kjer je Gorjanski bataljon 1942 napadel fašistično postojanko skupaj s Can- RAZSTAVA V ŠENTJERNEJU — Na otvoritveni slovesnosti je zapel Šentjemejski oktet, o pomenu Dolenjske slikarske kolonije pa sta govorila prof. Andrej Pavlovec, njen komisar, in Franc Pirkovič - Čort, eden od komandantov Golanskega bataljona. (Foto: Tone Jakše) Pomemben korak k reševanju pomeni sporazum, ki so ga 28. oktobra podpisali predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta in kulturne skupnosti ter akademik Božidar Jakac. S sporazumom so določili okvirne dolžnosti občine kot take in umetnika do načrtovanega »Jakčevega doma”. Novo-meščani bodo zagotovili in uredili prostor, Božidar Jakac pa bo prispeval razstavno in drugo gradivo zanj. Kaže, da bo izselitev Šolskega centra za gostinstvo iz poslopja, ki je bilo nekdaj gostišče očeta Božidarja Jakca, moč opraviti že leta 1982, ko bo predvidoma zgrajen v Šmihelu nov center za tehniške stroke, gostinska šola pa naj bi se preselila v izpraznjeno »vajensko” šolo. Dokončno bi mogli .Jakčev dom” urediti že leta 1983. Za preureditev, prezidavo zunanjo ureditev in opremo stavbe, kjer bo .Jakčev dom”, bo treba zagotoviti kakih 20 milijonov dinarjev. Ta sredstva bo treba bržkone zbrati namensko, akoravno bo program .Jakčevega doma” skoraj zanesljivo vključen v srednjeročni plan kulturnega razvoja novomeške občine za obdobje 1981 — 1985 kot prednostna naloga na kulturnem področju. I. ZORAN Ob 80—letnici Mirana Jarca Novomeška Studijska knjižnica priredila razstavo V znani roški ofenzivi poleti 1942 je umrl zadet od italijanske krogle pesnik in pisatelj Miran Jarc - partizan Suhi. Neznano kje je njegov grob. Padel je vsega 42 let star, torej v času, ko je slovenska literatura pričakovala še prenekatero zrelo delo izpod njegovega peresa. Miran Jarc bi bil letos slavil 80-letnico rojstva, ko bi mu ne bilo usojeno drugače. Na ta dogodek nas opozarja tudi razstava, ki je že nekaj časa odprta v Novem mestu v Studijski knjižnici, imenovani po njem. Z njo se znana kulturna ustanova ni oddolžila le spominu na pesnika in pisatelja, ki je bil rojen v Črnomlju, a je njegovo literarno snovanje najtesneje povezano predvsem z Novim mestom, ampak je s to prireditvijo počastila tudi novomeški občinski praznik. Na knjižni razstavi v avli knjižnice je predstavljen Miran Jarc kot pesnik, pisatelj, prevajalec in sodelavec najrazličnejših publikacij za kulturo in literaturo. Na ogled so prvotiski njegovih samostojnih knjižnih izdaj - pesniške zbirke »Človek in noč”, »Novembrske pesmi”, »Lirika”, roman »Novo mesto”, povest »Jalov dom”, mladinska povest »Zakopani zakladi”, pa knjiga »Odmevi rdeče zemlje”, v kateri je Jarc v literarno obliko prelil pisma, ki mu jih je s slikarskih popotovanj po Ameriki pisal Božidar Jakac. Jarc prevajalec je sicer na razstavi slabše zastopan, ker se je s tem opravilom ukvarjal bolj priložnostno. Spet bogata pa je zbirka publikacij, v katerih je Jarc sodeloval z različnimi prispevki. Iz njegove zajetne zapuščine velja omeniti še številne rokopise, ki so bili po literarnih zgodovinarjih sicer že pregledani, vendar pa še ne povsem zadovoljivo objavljeni oziroma publicirani. Del razstave, ki omogoča precej dober prerez skozi Jarčevo življenjsko in literarno pot, zajema vrsto najrazličnejših Jarčevih osebnih listin, od spričeval do potrdil in podobnega. Prav je, da so na ogled tudi taki eksponati, saj po svoje pripomorejo k boljšemu poznavanju človeške in za slovensko kulturo pomembne osebnosti. I. Z. karjevo brigado in Trinajsto brigado hrvaških partizanov, v Buličih, na hrvaški strani Gorjancev, kjer je delovala Gorjanska četa in pozneje Gorjanski bataljon z nalogo varovati in preskrbovati hrvaško-slovenske partizanske bolnišnice v Zumber-ku.” Pavlovec pa je še dodal: »Zanimiva je ugotovitev, da je bilo vse premalo časa za poglobljeno delo, za opazovanje krajev do tiste mere, ko jim slikar lahko prisluhne in na podlagi spoznanja ustvari sliko, v kateri se morata odražati značilnost motiva s slikarjevo osebno izpovedjo. Zato je tudi razstava uglašena po izpovednih močeh slikarjev in z njihovo osebno interpretacijo krajev oziroma motivov. Razen nekaterih, ki so se posvetili dokumentarni opisnosti krajev.” Prvič skoraj V Novem mestu slabo obiskan koncert, ki ga je za svoje varčevalce priredila Temeljna dolenjska banka Ljubljanska banka - Temeljna dolenjska banka v Novem mestu je ob letošnjem 31. oktobru, svetovnem dnevu var čevanja, povabila občane, ki hranijo svoj denar v blagajnah njenih poslovnih enot, in druge varčevalce na brezplačne kulturne prireditve, ki jih je, kot je bilo razvidno iz javnih povabil, tudi sama organizirala. Za belokranjske varčevalce je bil to glasbeni večer .Vem za mladenko” 18. oktobra v Črnomlju, kjer so nastopili znani slovenski opemiki. Za dolenjske oziroma za novomeške obiskovalce je bil tak večer 29. oktobra v novomeškem Domu kulture, ko je banka pripravila skupen koncert Sentjernejskega okteta in mladega novomeškega pianista Aleša. Vesela, študenta slovenske akademije za glasbo. Koncert je bil hkrati tudi ena od kulturnih prireditev v počastitev novo meškega občinskega praznika-Vsekakor gre za lepo potezo .banke, ki meni, da se je treba! varčevalcev spomniti tudi drugače, zunaj dosedaj ustaljenih načinov, to pa so,,bila do zdaj najčešče povabila, naj občani zaupajo svoje prihranke njej. Črnomaljska prireditev, tako vsaj trdijo sporočila, je bila zelo dobro obiskana in so imeli, nastopajoči v varčevalcih hvaležne poslušalce. Malone povsem ponesrečila pa se je prireditev v Novem mestu, Id er se je ob napovedani uri zbralo tako malo poslušalcem da bi moral koncert v normalnih okoliščinah odpasti. To pa se vendarle ni zgodilo, saj so naposled nekaj vrst sedežev v dvorani Doma kulture obiskovalci le zasedli Takoj pa naj dodamo, da so občinstvo, kolikor ga je pač bilo, predstavljali osnovnošolci medtem ko je bilo odraslih za peščico. Med slednjimi ni bilo niti bančnih delavcev, akoravno so bili najbolj obveščeni Po vsem tem se lahko vprašamo, ali bo tako tudi prihodnje leto, saj se je banka odločila, da se bo svojih varčevalcev na podoben način spomnila vsako leto. Seveda bo treba za boljši] odziv obiskovalcev kulturnih prireditev narediti kakšen korak več, kot so to (morda) napravili letos. I. Z. POTA in sm? STRAHOTNO RAZDEJANJE — Požar prejšnji teden v garažah in delavnicah Gorjancev v BuS vasi je po prvih ocenah prinesel preko 500 starih milijonov škode. Poslopje in orodje v njem J povsem neuporabno. DOLENJSKI LIST četju, zlasti ko smo srec ekonomsko stabilizacijo. Petrola. Izplačevali stroške brez kritja Napake v knjigovodstvu „Kovinoplasta” v Jesenicah na dnevnice pod osem ur — Pomanjkljivi potni nalogi Dolenjskem — Polovične - Denarne kazni Pred senatom novomeškega temeljnega sodišča se je pred dnevi znašlo obrtno kovinarsko podjetje „Kovinoplast“ iz Jesenic na Dolenjskem, zraven pa še računovodkinja podjetja Terezija Horvat iri blagajničarka Marija Mezga. Obtožnica je Kovinoplastu očitala nevestno ravnanje in poslovanje, med drugim je v obtožnem predlogu pisalo tudi naslednje: lBi fmraem OB KOLO - Cmomaljčan Boris Roni je bil 26. oktobra zvečer ob kolo z motoijem, ki ga je parkiral pred kinodvorano v Črnomlju. Za zmikavtom poizvedujejo miličniki. STEKLENICO VRGEL V AVTO - Novomeški' miličniki so 28. oktobra sredi dopoldneva pridržali do iztreznitve 23-letnega domačina Marka Kavščka. Marko je popival po novomeških lokalih, potem pa je razgrajal na Glavnem trgu in za nameček pred trgovino ..Dolenjke” vrgel steklenico v osebni avto. Knjigovodstva v Kovinoplastu niso vodili, kot bi morali. Tako blagajniških prejemkov niso zaključevali sproti vsak dan, temveč kar za več dni skupaj. V letu 1978 so tako dnevno blagajniško' poslovanje zaključili vsega 38-krat, čeprav bi to morali storiti ob koncu slehernega delovnega dne. Nadalje stoji v obtožnici, da so bili potni nalogi, na podlagi katerih so potem izplačevali potne stroške, malomarno izpolnjeni. V njih ni bil označep ne čas odhoda ne prihoda, bilo je tudi nekaj primerov, ko so izplačevali polovične denvnice, čeprav te niso izkazovale osemurnega izostanka z dela. Hkrati je pregled poslovanja v podjetju ugotovil, da pri primanjkljaju drobnega inventaija, surovin in pomožnega materiala v vrednosti 98.236,54 din, nabavljenega brez Zakaj, bo razložil sodniku za prekrške. AVTO NASL1 V LJUBLJANI -Že 22. oktobra je v Novem mestu izginil osebni avto, last Novo-meščanke Štefke Pirnar. Vozilo so čez dva dni našli v Ljubljani. Miličniki skušajo sedaj ugotoviti, kdo se je v Ljubljano odpravil z ukradenim avtom. MOST ČAKA NA NOVO ŽRTEV — Prebivalci vasi okoli Drage pri Beli cerkvi se opravičeno hudujejo, ker njihov most čez Kiko že več kot mesec dni čaka na popravilo, o katerem noče nihče slišati. Mnogi se z vozili pripeljejo do mostu in jo peš mahnejo na avtobus, traktoristi in ostali, ki žele na drugi breg Krke pa morajo namesto 50 metrov, opraviti 14 km dolgo pot okoli Šentjerneja. (Foto: Janez Pavlin) »Regina” in »Franck” na sodišču O pecilnih praških v Hotelu grad Otočec razpravljalo novomeško sodišče in odgovornim tudi izreklo zaslužene denarne kazni Pred dnevi je pred senatom novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto tekla beseda o stoijenih gospodarskih prekrških novomeške Krke — tozd Hotel grad Otočec. Slo je za nepravilno, oziroma nedovoljeno hranjenje živil, katerim je že zdavnaj potekel rok uporabnosti. Uslužbenci uprave inšpekcijskih služb so pred časom v priročnem skladišču kuhinje Hotela grad Otočec našli 59 zavitkov pecilnega praška ..Regina" in 83 zavitkov pecilnega praška „Franck“, za nameček pa v glavnem skladišču še nadaljnjih 100 zavitkov, kipajimje že potekel 9-mesečni rok uporabno- SKEDENJ JE POVSEM ZGOREL V soboto popoldne je nastal požar v lesenem skednju Franca Vrbanca v Učakovcih pri Vinici. Poslopje povsem zgorelo, gasilcem, ki so sicer takoj prihteli na pomoč, je uspelo rešiti le kosilnico, žsgo in nekaj drugega orodja. Gmotno škodo so ocenili na 150.000 din. Vzrok požara je bila otroška igra z vžigalicami. IZ AVTOMOBILA ODNESEL ŽAGO V dneh med 29. in 31. oktobrom je še neznan storilec odnesel iz osebnega avtomobil a, parkiranega v nezaklenjeni gpraži Vladimirja Ribiča v Brestanici, ročno motorno žago Stihi Ribič je oškodovan za 10.000 din. sti. Inšpektorji so nedvomno odkrili - to je potrdila tudi preiskava - da so bili vsi praški še v prometu in namenjeni uporabi, kar torej pomeni, da je v zakonskem žargonu šlo za promet z oporečnimi živili, za kar zakonodaja predpisuje ne tako nedolžne denarne kazni. Resda je bilo na obravnavi iz ust odgovornih, predstavnika „Krke“, vodje kunije Marjane Dolinar in ekonoma cen tralnega skl adišča Draga Reismana, slišati odkrito priznanje in hkrati obžalovanje za storjeno napako, vendar je sodišče ob ugo-' ŠKARJE POVZROČILE NESREČO Martin Suklje iz Dolnjih Lokvic se je v soboto popoldne peljal z osebnim avtom od Novega mesta proti Metliki. Pri Jedinščici se mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Muh gg Nuhanovič, kije pred sreče-% vaniem prehiteval drug avto in pri tem oplazil Šukljetovo vozila Pri nesreči so bili ranjeni voznik Nuhanovič in štirje Sukljetovi sopotniki. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico, medtem ko so škodo na pločevini ocenili kar na 120.000 din. ZADEL PEŠCA IN ODPELJAL NAPREJ - 1. novembra pozno popoldne je 27-letni Milorad Jovanovič iz okolice Svetozareva peljal osebni avto po regionalni cesti od Otočca proti Novemu mestu. Med Lešnico in Mačkovcem je moral vozilo ustaviti, ker mu je počila zadnja zračnica. Takrat pa je iz » smeri Mačkove a pripeljal z osebnim avtomobilom brez luči neznan voznik, zadel Jovanoviča, potem pa meni nič, tebi nič odpeljal naprej. Jovanovič je bil laže ranjen in so mu pomoč nudili v novomeški bolnišnici, za pobeglim voznikom pa še poizvedujejo. PREHITRO JE VOZIL - Ljubljančan Stane Smolič se je v nedeljo popoldne peljal z osebnim avtom od Čateža proti Veliki Loki, v Mali Loki pa mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Janez Hočevar iz Male vasi pri Grosupljem. Slednjega je med srečanjem zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti pričelo zanašati, tako da je trčil v Smoliče-vo vozilo. V obeh avtomobilih sta bili poškodovani sopotnici: Milko Smolič so odpeljali na zdravljenje v 8 Ljubljano, medtem ko se Tatjana Miklič iz Trebnjega zdravi v Novem mestu. Gmotne škode je bilo za 40.000 din. V OVINEK PO SREDI CESTE -Viktor Tratar iz Raven pri Litiji se je -27. oktobra zjutraj peljal s tovornjakom po Homu, v nepreglednem ovinku pa mu je nasproti po sredini ceste pripeljal I5-letni mopedist Franc K. Prišlo je do trčenja, pri čemer sc je Franc, ki nima vozniškega dovoljenja, poškodoval. Gmotno škodo so ocenili na 3.000 din. PREHITRO MED SREČANJEM - Prejšnjo sredo zvečer se je 21-letni Janez Mam iz Dolnje Dobrave pri Trebnjem peljal z osebnim avtomobilom od Kartelje-vega proti Novemu mestu, vozilo pa je v Dolenjih Kamencah pričelo med srečavanjem z drugim avtom zanašati. Zaradi prevelike hitrosti je Mam trčil v cestni vsek, od tam pa ga je odbilo čez cesto na njivo. Voznika so z zlomljeno nogo prepeljali v novomeško bolnišnico, medtem ko so škodo ocenili na 15.000 din. tovljeni nezavestni malomarnosti odgovornih izreklo naslednje kazni: Krki — tozd Hotel grad Otočec 55.000,00 din denarne kazni, Mariani Dolinar 3.000 in Dragu Reismanu , 2.000 din kazni. Ob tem je sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da je bil Hotel grad Otočec zaradi podobnega prekrška že kaznovan. Takšna sodba novomeškega senata pa je tudi že pravnomočna, saj je po pritožbi javnega tožilca v Ljubljano prvostopenjsko sodbo potrdilo tudi republiško sodišče. ZAPRL POT V soboto ob 9.30 je prišlo na regionalni cesti v Krški vasi do prometne nesreče, ki jo je zakrivil 78-letni Henrik Glabučar iz Brežic, ki je s svojim osebnim avtom neprevidno zavijal v levo in zaprl pot osebnemu a/tomobilu, ki ga je vozil 56-letni Jože Zorič, prav tako iz Brežic. Pri trčenju sta se poškodovala oba voznika, poleg pa še sopotnici Marta Dej anovič in Anica Stefanič. Gmotne škode je bilo za 90.000 din. PREPOZNO OPAZIL PEŠCA V Velikem Podlogu je prišlo v soboto ob 17.15 do nesreče, v kateri jo je skupil 41-letni pešec Alojz Bacik iz Jelše. Omenjeni večer se je 31-letni Ladislav Kukec peljal z osebnim avtomobilom, na katerem je imel prižgane kratke luči, od Dmovega proti Kostanjevici, v Velikem Podloai pa prepozno cp®il pešca. Bacika je zbil po tleh, in ga poškodoval. Na avtomobilu pa je bilo z a 3.000 din škode. IZSILIL PREDNOST 42-letni Alojz Rak iz Češnjic seje 29, oktobra ob 18.05 peljal na kolesu z motorjem po občinski cesti, med zavijanjem na magistralno cesto pa je izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila Antonom Vrtovškom iz Loga pri Sevnici. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Rak hudo poškodoval, materialne škode pa je bilo za 6.000 din. Rak je vozil b kz luči, podan pa je sum, da tudi pod vplivom alkohola. PREHITRO PO MEGLI _ 17-letni D raco P. iz Dobrave seje prejšnjo sredo zgodaj zjutraj peljal na kolesu z motorjem proti Brestanici, na Senovem pa je zaradi goste megle in prehitre vožnje spregledal 62-letnega pešca Rudolfa Zemljaka in gi zbil po tleh. Zemlj ak je padel in se pri tem hudo poškodoval, Drago P. pa je, ne da bi ustavil, odpeljal naprej. Pa ne za dolgo: kmalu zatem so ga prijeli delavci PM plačila prometnega davka, ni bil obračunan niti temeljni niti občinski republiški davek. V nadaljevanju obtožnice, ki bremeni računovodkinjo Horvatovo, piše, da ni skrbela za formalno, in materialno kontrolo listin, blagajni- * čar ta Mezga p a ni redno zaključevala blagajniških dnevnikov, Sodišče je na obravnavi pod težo dokazov povsem verjelo obtožnici in tako ,,Kovinoplast“ obsodilo na 75.000,00 din kazni, Horvatovo na 3.000 in Marijo Mezga na 1.000 din denarne kazni. Sod ta še ni pravnomočna. Boksar za darilo Gostilniški pretep na Kolodvorski cesti v Krškem Gostilna Bogdana Laznika na Kolodvorski cesti v Krškem je bila prejšnji teden priča pravemu gostilniškemu pretepu, v katerem tudi nožev, boksarjev, razbitih stolov in miz ter seveda nekaj krvi ni manjkalo. Zvečer okoli 22. ure je brez vsakega pravega vzroka 22-letni Sead Draganovič, delavec krškega Pionirja, z boksarjem udaril v obraz 25-letnega gosta iz Ljubljane Alojza Ziberta. Ta je v Krško prišel proslavljat rojstni dan, za darilo pa dobil boleč paket. Zibert je ob tem iz žepa potegnil nož na vzmet, Draganoviču pa se je takrat pridružil še njegov bratranec, soimenjak Ibro. Slednji je pograbil stol, vse pa se je končalo v stilu pravega gostilniškega pretepa. Razbiti stoli in mize, razbite šipe, nekaj krvi in še kaj. Na srečo so hitro posredovali miličniki, vendar sta jo Draganoviča še pred njihovim prihodom odkurila. Le nekaj za tem pretepom pa je miličnik pred lokalom opazil Seada Draganoviča in ga nameraval prijeti. Temu pa to ni bilo povšeči, zato je potegnil nož in z njim napadel miličnika Du šana Kerina ter ga hotel zabosti v trebuh. Kerin seje temu še zadnji hip izognil in napadalcu zbil orožje iz rok. Zoper vse pretepače, še posebej pa Seada Draganoviča. bo podana ovadba javnemu tožilstvu. PO DOLENJSKI • Janez P. je bil v petek na novomeški avtobusni postaji. Okoli njega sta se prijazno smukala dva mlajša moška in mu med dvorjenjem iz zadnjega hlačnega žepa zmaknila denarnico z dokumenti in 1.000-din gotovine. Očitno sta morala biti pri svojem delu sila nežna. • Novomeški miličniki so prejšnji torek pridržali do iztreznitve 82-letnega Franca Finka z Broda, ker je razgrajal v stanovanju. V" obrazložitvi stoji, da je vinjen prišel domov, razbijal kuhinjsko opremo in grozil ženi ter podnajemnici. Več kot očitno, da ob devetih križih na grbi vzrok prepira ni bila pretirana ljubosumnost. • Domače kokoške so vse priljubljenejši plen tatov. Okusne pernate lepotičke vedno pogosteje izginjajo iz svojih domov, tako je kar deset parov obilnih bedres moralo prejšnji teden zapustiti kumik Jožeta Šinkovca v Ločni. Lastniki dragocene mesnine so zato ponekod že uvedli nočno stražo. • Prejšnji teden so morali novomeški miličniki pridržati do iztreznitve Marjana Smiljaniča in Alojza špringaija, ker sta razgrajala v gostišču Na trgu. Že vinjena sta naročila kavo, ki je potem nista hotela plačati. Strežnemu osebju sta namesto denarja ponudila batine, medtem ko sta bila do miličnikov precej bolj ..obzirna”. STOPNICA VLAKA UDARILA V AVTO V petek zjutraj se je 28-letna Anica Žagar iz Uršnih sel peljala z osebnim avtomobilom od Uršnih sel proti Birčni vasi. Pri nezavarovanem železniškem prelazu je ustavila tik ob tiru, kar je povzročilo nesrečo. Iz novomeške smeri je namreč takrat pripeljal vlak, stopnica prvega vagona pa je udarilav prednjo stran avtomobila in ga odbila. Pri nezgodi se je poškodovala 7-letna sopotnica v avtu Vesna Žagar; odpeljali sojo v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je ia 20.000 din. OTpOK NA CESTI Dušan Stojič s Podturna s*J® * petek zvečer peljal z osebnim iz Novega mesta proti domu, v vasi pa mu je v križišču nenado|® stekel na cesto 8-letni Gregor ij iz Gorenje Straže. Voznik se je skušal umakniti, vendar je 'ia temu dečka zadel in zbil po Gregor je na zdravljenju v meški bolnišnici. VOZILZ tfU | NERAZSVETLJENIM TRAKTORJEM Prejšnji torek zvečer se je -Vinko Komljanec iz Osrečja pel motornim kolesom p° ^ poti od Radovlje proti Vozil je po levi, ko mu je nasPr g nerazsvetljenim traktorjem PrlP -c 13-letni Franc B. Prišlo j® . trčenja, pri čemer se je K1om * hudo poškodoval in so ga PreP ^ na zdravljenje v novomeško . nico. Gmotne škode je ža a ^ tisočakov, bolj kot t0 £ ist pomembno dejstvo, da nc ^ ne motorist nimata vozniške® . voljenja. Ob njunih letih je 10 razumljivo. Pešec po treh dneh podlegel • poškodbam^ S Huda ^prometna nesreč v vasi Vihre .. Na lokalni cesti Drn°vo^ vas je prišlo 25. oktobra oo . prometne nesreče, ki je P° dneh zatišja ponovno terjala sn“ žrtev. Vse se je zgodilo takole: 40-letni voznik osebnega a mobila Anton Vodopivec iz P° A Skopic se je omenjenega dne o 11.35 peljal iz Drnovega proti/“j vasi, v vasi Vi hi« pa mu je ' domače hiše stopil na °e ^ 1 75-letni Alojz Andrijaš iz Y“ieL)j Voznik je pešca sicer o pa™1 •, -zaviral je in se umikal, ven<1?9j[ Andrijaša navzlic vsemu zadel- J J ^ z vozila padel šele po 18 me | jj d obležal hudo poškodovan. : so ga na okrevanje v breo^ Jj bolnišnico, od koder pa jc j * oktobra prišla vest, da je An DrCto*njem prvenstvu kot vse £>do j Pohodu na prvo mesto ne resnejšega tekmeca. '"v0rc ‘l ^ov v petkovem srečanju 50 novi P°P°lm premoči gostov, ki Nio _ °cki osvojili s polovično ' izkuše-tudi ni Še naprej na repu razpredelnice Ponovno potrjeno dejstvo, da dolenjski nogometaši iztržijo kakšno ligaško točko le v medsebojnih obračunavanjih — Brez zadetkov v Črnomlju CJ0 n osvojili S poic fosti. V,Pfedvsem po zaslugi i °Dot,\Več Pa na Bledu ti Deki/fh"0 P°kazati. nJe i j.JJ ?odo prvenstveno sreča-VI’°Vomrnlcam‘ odigrala to soboto eSki športni dvorani. Znoj poplačan z uspehi Slabo vreme, ponekod celo sneg, sta ob ponovnem skromnem izkupičku dolenjskih predstavnikov v območni slovenski nogometni ligi poglavitni značilnosti nedeljskega 11. kola. Sicer so pa dolenjska enajsterice tudi po nedeljskih srečanjih na repu lestvice z majhnimi možnostmi, da jim kdo odvzame to mesto. Po napovedih pred nedeljskimi tekmami bi moralo $ez dnin,011.« karate športa je te Pravu Pa ne zgolj zaradi ptvetistv°di8rane8a balkanskega PriČ,jn ® l Skopju, pač pa to - todi številni turnirji in Qo D j P° Sloveniji. Tako je P^nirsJr ^nev* mladinsko in feriu 0 prvenstvo dolenjske Pnun^K J kasneje republiško v Mislinji in to še bnii za republiške inaipr'j z S* karateistov ^ostJhk™)vahje je f^nirje RAsku,pin.ah i: i> i Karnli. ®2ultati - miaamci: ian-Ui.lre'lnia T 'i?okai Now mesto), Ska: fcdSS?* !JU?okai)>po1- med mlajšimi sta slavila Novo-meščana Hribar in Adamovič, medtem ko so pri mladinkah presenetile Krčanke z ekipnim prvim mestom, pri posameznicah pa je republiški nasbv osvojila Pavlinova. Zal je novomeško slavje v Idriji skalila diskvalifikacija Radeščka v drugi borbi, vendar moramo vseeno zapisati, da so novomeški karateisti z nastopi v Mislinji in Idriji dokazali, da znoj, prelit na treningih, ki jih tako uspešno vodi Franko Kenda, ni zaman. najzanimiveje biti pravzaprav v Črnomlju, kjer sta se v dolenjskem derbiju pomerili wsti Bele krajine in Elana, igra brez zadetkov že sama po sebi ne more dobiti pozitivne ocene, če pa k temu prištejemo še zasneženo igrišče, kup grobosti, enega izključenega igralca (Weissa), potem je podoba se bolj črna. Okoli 100 premraženih gledalcev ji z žvižgi pospremilo enajsterici v slačilnico. Nič čudnega: resda je zasneženo igrišče oviralo moštvi, da bi pokazali dobro tekmo, vendar je manjkalo borbenosti, želje za zadetki. Ena vratnica in en grob udarec Weissa v igralca, ko ta ni imel žoge, nista mogla ogreti gledalcev. nastopom v Novem potekalo v in v katah za mladinci: lah- 30 tur v dvajsetih dneh .. kat ^ici Posameznih kateg lif^UJkih se Potem udeležili ,'Jl m Prvenstev v Mislinji in V>Un tauČ^InL!? n**t°Pai tekmovalci «Ctekihregij’izkara,e t.^ovania mesto pa sta se feki,lAnLUŽe‘ežila Da™ Karp-lahŽNn KnL ^ček s trenerjem niiŽ1 •cateor. Č?0: Presenetljivo je v dn. ^ tn • $ prav Karpjuk, JH&m koln J?, Radešček v ab* P*1 je im^iiciran' poprav r/utnf “»«» v nedeljo v Idriji v - amljuk , gof1J1' medtem ko se 0 16. nov»n udržavno prvenstvo a kon.?emb.ra v Celju. r. nedeljs- *>ekaj Pa Je lepih ust onovno *«wsr Navzlic muhastemu vremenu in nezanesljivih razmerah v evropskih gorah so novomeški alpinisti v minuli sezoni zabeležili nekaj lepih plezalnih uspehov. O dosežku med vzponom v ledenih stenah pogorja Mont Blanca smo že pisali, tokrat še o nečem drugem. Dobra telesna pripravljenost in plezalske izkušnje novomeških alpinistov so pomagale tudi pri vzponu po stenah nad Chamonixom, ki sodi na raven republiškega alpinizma. Ob teh rezultatih velja omeniti tudi organizacija odprav, saj so morali zaradi vsesplošnega pomanjkanja sredstev člani odprave sami prispevati 50 odstotkov. Največii delež je prispevala novomeška IMV, saj je dala alpinistom na voljo kom-bibus R-1600, kar je znatno pocenilo odpravo. Izmed petih opravljenih tur v francoskih gorah najbolj izstopata pristop na vrh Mont Blanca in plezalni vzpon v Severni steni Mont Blanc du Tacul. Vseh pet “lanov je opravilo v dvajsetih dneh 30 tur, od tega 17 plezalnih, kar je lep dosežek. Merilo uspešnosti pa niso lc vzponi v tujih gorah, marveč tudi v domačih. Tudi teh vzponov letos ni manjkalo, tako da je bila letošnja sezona alpinistov izredno bogata. Ze dalj časa pa si skušajo alpinisti najti svoje mesto tudi v programu novomeške TTKS, saj sodijo, da bi si ga po svojih dosežkih v dosedanjih petih letih zaslužili. S. MOKOTAR LA TOUR RONDE - Ena od preplezanih sten novomeških alpinistov. Nič bolj zadovoljnih ni bilo 100. navijačev v Kočevju. Njihova enajsterica je še naprej trdno zasidrana na zadnjem mestu, še posebej po nedeljskem porazu z ekipo Litije. Grobe napake domače obrambe so gostom omogočile, da dvakrat zatresejo mrežo nezanesljivega Salike, tako da je bilo že po prvem delu jasno, kam bodo odšle točke. Podoba se tudi v nadaljevanju bistveno ni spremenila. Resda so Kočevci preko Zečiča zmanjšali rezultat in bi lahko ob objektiv-nejšem sojenju Blejčana Petroviča streljali celo enajstmetrovko, vendar je zmaga gostov povsem zaslužena. Slej ko prej ostaja torej dejstvo, da dolenjske enajsterice iztržijo kakšno točko zgolj v medsebojnih obračunavanjih. Ža kaj več bi bilo treba več dela, predvsem pa več borbenosti PFEIFER PRED PROSENIKOM V okviru proslav ob krmeljskem krajevnem prazniku je bil odigran šahovski dvoboj na petih deskah. Med 10 udeleženci je slavil Preifer iz Sevnice s 7,5 točke, sledijo Prosenik 5,5; J. Blas in Gačnik 5, itd. GRADIS PREMOČAN ZA KOCEVKE V srečanju ljubljanske kegljaške zveze sta se te dni na kegljišču doma JLA v Ribnici pomerili vrsti Kočevk in Gradisa. Rezultat 2.198 : 2.330 v korist izkušenejših in boljših gostij, ki ima v svojih vrstah tudi nekaj reprezentativnih imen. Pri Kočev-kah so bile najboljše Trpinova s 394 podrtimi keglji, Leganova s 378 in Pelajičcva s prav tako 378 podrtimi keglji. M. G -č. DALMACIJA DESETA V DRŽAVI Na 19. posamičnem državnem prvenstvu, ki je bilo pred dnevi v Novem Bečeju, je dolenjska predstavnica Angelca Dalmacija dosegla izjemen uspeh, saj je med 46 nastopajočimi zasedla odlično desc! • mesto. Zmagala je Celjank;« M .rin čeva z 870 podrtimi keglji, mi-1 ■>> ‘rla 822 (4uj ui N.G. z igralci Novega Magreba. Strah domačinov je bil odveč. Ze po prvih minutah sta visoka centra Puljiz in Benovič povsem razbila obrambo Novomešcanov, pa tudi v napadu sta pobrala večino odbitih žog-Minih, Ivančič in Zupevec so bili ob tako očitni premoči domačinov v višini povsem brez moči, zato nič čudnega, da sta glavno breme v srečanju tokrat prevzela zunanja igralca P. Seničar m Plantan. Potočila pravijo, da sta bila pri metih na koš dokaj natančna in da sta bila onadva tista, ki sta ob Minuhu držala korak z domačini Naj bo kakorkoli poraz novomeške vrste na enem najtežjih gostovanj prvenstva je za mlado ekipo povsem sprejemljiv, nastop v Splitu pa lahko ocenimo za uspešen. Ob dejstvu, da v tej ligi za Novomeščane ne bo lahkih srečanj, moramo vendarle zapisati, da jim v soboto prihaja v goste izredno nevarna ekipa Borova. Svojo vrednost je dokazala že v soboto, ko je premagala enega najresnejših kandidatov za vrh tablice, ekipo Juga. Novomeščani v tem srečanju ne bi smeli računati na preveč. Konec koncev je dobra igra tista, ki vabi gledalce, poraz v takšni igri pa gotovo ne bi pomenil razočaranja. CIVILNI INVAUDI NOVEGA MESTA TRETJI K vesti o šahovskem prvenstvu civilnih invalidov vojne, objavljeniy prejšnji številki, smo dolžni dati še tole pojasnilo. Tiskarski škrat nam je I. prvenstvo ob desetletnici Medobčinskega društva civilnih invalidov vojne spremenil y že deseto. Hkrati pa na željo organiptorjev, dolenjskega društva, dodajamo še pohvale pokrovitelju metliške prireditve tovarni Beti, ki se je izkazala z izredno gostoljubnostjo in tako veliko pripomogla k najvišji oceni organizacije. REVIJA KEGLJAČEV NA LOKI Na novomeškem kegljišču nt Loki bodo v soboto in nedeljo nastopili kegljači in kegljačice iz vseh dolenjskih klubov na tradicionalni kegljiški reviji ob dnevu republike. Največji kandidati za zmago so lanski prvaki Bratoš, Turk in Prijatelj, med dekleti pa vsekakor Dalmacija. n. g. ko^ih je Angelca podrla Kdo bo uresničil sklepe? Na ne tako davnih „portoroških sklepih” naj bi temeljil razvoj naše telesne kulture. Ti pa so se zavzemali za širino in na tej rastočo kvaliteto. Zal pa se zdi, da so sklepi ena vsakdanja praksa pa drugo. Takšen razkorak med sklepi in vsakdanjim ravnanjem se je dogodil nedavno tudi v trebanjski občini, v Mokronogu. In ta sam po sebi niti ne bi bil kdo ve kako problematičen, ko bi trebanjska občina imela bolj razvito_ telesno kulturo ali ko bi Mokronog imel več tako dobrih ekip, kot je zdaj njegova odbojkarska. Tako pa s$ zdi, da je bila nedavno zapravljena skoraj edinstvena priložnost, da se ena izmed mokronoških ekip udejstvuje v republiški ligi Tako kot pogosto doslej se je tudi to pot zataknilo pri denarju. Mlada odbojkarska ekipa, ki je nenačrtovano prišla v slovensko ligo, namreč ni dobila zago-tovib trebanjske TKS, da bo '(.rila stroške tekmovanj. O tem, kako risoka naj bi bila ta zagotoula, sicer obstaja več variant, a ne glede na to, ali znaša vsota 120.000 ali 300.000 dinarjev je v tem. trenutku predstavljala nepremagljivo ovira Morda tudi zaradi tega, ker naj bi I sofinancirala srečanje pobratenih občin, ki bo naslednje leto v trebanpki občini Vendar zdaj ne bi govorili o tem Mokronoškim odbojkarjem je žal tega, ker trenutno nimajo kje tekmovati Morali se bodo namreč zadovoljiti samo s treningi, medtem ko ni možnosti, da bi tekmovali v kakšni ligi občinskega ali regionalnega ranga. Krivda za tako stanje je v odbojkarski organizaciji, ki ni poskrbela za tako organizacijo tekmovanj, ki bi vključila večje število udeležencev, hkrnti pa zmanjšala stroške zanje. Tako ostajajo , portoroški sklepi", vsaj kar se tiče mokronoške odbojke, mrtva črka na papirja J. SIMČIČ novem oni 1980 "DOLENJSKI UST' foto slisal: Milan Markelj MSE POŽENI. DA NAM NE BODO PREJ NJIVE ZAZIDALI ..POTEM SEM PRIŽGAL VŽIGALICO, DA BI BI VIDEL, CE JE V SODU RES BENCIN m SVETU OKOLI NEVARNE ZABAVE - V Italiji se je začel jesenski lov. Prve trofeje so že padle - štirje lovci. Toda to je šele začetek. Vsako leto stane lovska strast precej človeških življenj. Še sre- ča, da Italijani tovrstne spretno-/ lo sti (streljanje tovarišev lovcev) ne izvajajo, ko so, okrepljeni z devizami, v naših loviščih. Ali pa je morda vzrok le ta, da je pri nas v gozdu še najti divjad, medtem ko je v sosednji državi že hudo redka. C DOLENJSKI LIST preJ2flieti j Ni le igra s številkami TATINSKA KRI - Zdaj še neznanega zlikovca so morali hudo boleti zobje ali pa je bil že povsem brez njih, da se je odločil za nove. A tat bi ne bil tat, če bi odšel k dentistu. Lopov je za nove zobe poskrbel kar na ulici brazilskega mesta Gratto, kjer je neki starejši ženski potegnil zobno protezo iz ust. Nekaj dni kasneje je v mondenem Monte Carlu iz zasebne zbirke nekega britanskega bogataša izginilo 20 slik znanih moj-* strov, vrednih 25 milijonov frankov. Če so bili na slikah naslikani ljudje s protezami, ima policija sled. NEKATERIM OBČINAM je treba zameriti, ker so razdelile obrazce za izdelavo osnutkov perspektivnih petletnih planov kmetijskih zadrug, ne da bi prej vsaj v grobih obrisih začrtale razvoj kmetijstva v naslednjih petih letih ali vsaj dale ustrezna pojasnila. Vodstva kmetijskih zadrug pa je treba opozoriti, da izpolnjevanje obrazcev ne sme biti zgolj igra s številkami. Osnutke delajo zase, ne zaradi papirja, temveč zato, da bi jih, S ko bodo postali zakon, uresničili v življenje. eka DANES RAZEN šole vzgaja človeka vsako delovno mesto. Danes pri vzgoji ne prenašamo le določeno znanje, temveč oblikujemo človeka, ki bo vedel: čim več vem, tem laže bom uresničeval svoje naloge. Iz tega spoznanja izvira tudi spremenjeno razmerje med poklicno šolo in drugimi šolami, kot je spremenjeno razmerje pouka do proizvodnega dela. NESREČE IN BOLEZNI povzročajo v novomeški občini zaskrbljujočo škodo. V gospodarskih organizacijah z nad 30 zaposlenimi je bilo v prvem polletju letos zaradi nesreč pri delu izgubljenih 4.473 delovnih dni, zaradi obolenj pa je bilo DRUŽBA — Sosedje sedemdesetletne ženske, ki je imela apartma v New Yorku, so se kar naprej pritoževali nad hrupno družbo. Ko je policija posredovala, so imeli kaj videti: pri stari ženici je živelo 107 psov, 2 mački in ena opica. Posebno mirno v tal^i družbi res ni bilo. izgubljenih 51.805 delovnih dni. Skupna škoda v narodnem dohodku, ne upoštevaje izplačila ponesrečencem in bolnikom ter vrednost nudenih zdravstvenih uslug, presega 135 milijo- nov! VELIKOKRAT BEREMO in pišemo, da je film važno in učinkovito vzgojno sredstvo, saj so ob večini kinopredstav dvorane polne. Seveda je med gledalci tudi veliko mladine, zlasti šolske. Toda če se vprašamo, koliko smo storili za pravilno filmsko vzgojo, bomo brž ugotovili, da smo napravili le malo S ■ : REŠENA ČAST - Slavna Miki Miška je rešila svojo čast. Ameriško sodišče je odločilo, da lik priljubljene junakinje risanih filmov in stripov ni dovoljeno uporabljati v pornografskih filmih in izdajah. Možje, ki zastopajo producentsko hišo Walta Disneya, so torej uspeli, a nihče ni vprašal Miki Miško, kako se je počutila v spotikljivi družbi golih lepotic. Kaj, če ji je zdaj dolgčas po časih zlorabe in razvrata? Morda ne bi bilo napak, če bi osnovali posebne filmske klube ali vsaj krožke v okviru pionirske organizacije in aktivov LMS. Tu bi poskrbeli za redne tedenske predstave, kjer bi vrteli mladinske filme. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 3. novembra 1960) RADIO POMAGA - V zadnjih petih letih je bilo na cestah ameriške zvezne države Michi- gan za 33 odst. manj prometnih nesreč. Razlog? Vse radijske 8 Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. V rejo krav ponos polagati (Ker so) razmere pri nas že res take, da odrejanje lepih volov, toraj prirejanje mesa še največ vrže, smo tudi mi trdega prepričanja, da se to po poti domače prireje volov, ne po poti nakupovanja istih v podobi juncev ali pa volov samih doseže. Vsaj najboljši naši gospodarji pričeli naj bi že skoraj v rejo lepih krav svoj ponos polagati in naj bi ne odprodali sproti vsako količkaj lepo in dobro kravo s teletom vred v Trst. Kam pa pridemo, ako se bode še velikih dimenzijah mogočen utis naredile. (Nič stalnega) ni na zemlji. Dob se količkaj dolgo tako postopalo? Kaj pomaga vse blai iskanje, vse dobro plačevanje blaga, ako ga dobiti ni. Skrajni čas je že toraj, da se današnja smer dolenjskega živinorejskega gospodarstva spremeni, prične pa s popolnoma domačo prirejo volov. (Da namerava) v novomeški kapiteljski cerkvi mil. gosp. prošt več stvari napraviti in prenoviti, smo že povedali. Za danes poročamo, da so jeli sedaj slikane okna vzidovati. Iz načrtov na kartonih se vidi, da je umetnik kompozicijo prav dobro pogodil ; že sedaj se vidi Oče evolucijske teorije Charles Darvvin ob slavni galapaški želvi velikanski ima le delno Pr*v |;; Hi ne H ilto, Kr tako dobili lepo verigo postopnih spretne^1 danes ni nikomur oSP.<;ve);f Udi lco IU IIlKUUIui vmesnega člena med 0 jjj in opico. Tako smo tudi nekakšne »n®0. spake, ki so v d°‘° / trenutku vzniknile evob kakor bi sledilo iz n° cijske teorije. VRTIL Živeli smo netnim0’ skoraj nikoli ganila ^ pie njej na planem, & f hodila pozno zvečer, slovesnostih soseo *n° zve<7 ’ je ih. Največ se r ^ judje so i®* shodih. Ljudje ™ “V. 0 ve*-, Najdalje smo ostajal ^ dajali dosti zaslužit1- ^ ^ vaseh zmerom tolik0* ■ ^ tre bal dotakniti se P - -’*< Na Štajerskem * ljudstvo sploh ne et g^* «« a ; vAa«i no na deželi včasi p° bilo toliko blago s M°- 9 DUO tOUKO 01*6“ . Z.j |ZU*~ , malih mestih, da f j0 obJe^ 0‘ Križe včani, Preložanura Hrvatje-, veste, nlS. „tefj mi ? krajcarju, ali mars*8 da mu zmenjam 5,1 pi me j povabili celo v z«dan«°ba le.a ‘ Nikdar ne bom P ft\e& . j ostal v Zagrebu P° ^ gibal! Hrvatje so bfl> sam - zač.eiij r.fej gospodariti. Vse.^koda- -A~I« nrvHpnPITlU 111 ._ tP Sly in 10 !! nrup' zdelo nobenemu tam, danes, juto* "l0$nem Seveda se je v temJp, jja ne, ^ prijelo. Vrtam^ Je,i radi* da5 d Hrvatje so me Seznanil sem se z ^ naj se n Ti so me naučili. ^pak ** mrzi narod to svoje » c/»m lflu 1 je odkuda si? 8001 - KOLMAHAUJ Mercator KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA ČESTITAMO VSEM NASlM KOOPERANTOM IN OSTALIM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE SEVNICA IN 2ELIMO SE NADALJNJE USPESNO SODELOVANJE V VSEH VRSTAH KMETIJSKE PROIZVODNJE! Konfekcija JL Sevnica čestita vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik! OBRTNA ZADRUGA „R0H0R” SEVNICA DELOVNA SKUPNOST IN ČLANI - KOOPERANTI OBRTNE ZAORUGF BOHOR", SEVNICA ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE SEVNICA TER SE OBENEM PRIPOROČAMO S SVOJIMI IZDELKI IN STORITVAMI! ČESTITAMO VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE SEVNICA IN SF PRIPOROČAMO ZA OBISK V NAŠIH TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH LOKALIH! V. ___________________________—-----------------—---------------- pomin na junaštvo ne bo nikoli zbledel! Drzno akcijo komandirja brežiške čete Dušana Kvedra — Tomaža in tovarišev 12. ovembra pred 39 leti, ko so iz sevniških zaporov rešili skupino političnih jetnikov, v Teniški občini tudr letos obeležujejo številne kulturne in športne prireditve- Ob izteku *Wanjega srednjeročnega obdobja 1976 — 1980 skušajo v občini oceniti doseženo na P Področjih družbenega življenja. V gospodarstvu so v teh letih fonske centrale skoraj za celot- Sobota, 8. 11.: ob 6. uri jedili nove prostore za upravo no občino, izredno pa so pohod po sevniški planinski *ladišče v Jutranjki, nove razširili tudi telefonske poveza- trim poti na trasi Planina - j*°izvodne prostore »Lisce" v ve. Pričel je obratovati Rudnik Zabukovje- Sevnica. - ^nrtelju, novo železniško posta- nekovin Blanca s kopom v Ob 8. uri bodo na slavnostni {?* Loki, posodobili in poveča- Lončarjevem dolu, v začetni seji vseh zborov SO in vodstev <>tilles terprodajnein skladišč- fazi oziroma tik pred pričet- DPO v prostorih OŠ Savo p-ostore trgovinskega sek- kom pa sta tudi naložbi Stillesa Kladnik podelili grb občine jT}a (Trgovsko podjetje, Peko, in Lisce v manj razviti blanški Sevnica in troje priznanj Duša- etijski kombinat). Zgradili krajevni skupnosti. Z ustanovit- na Kvedra — Tomaža. Ob 9. uri * novo pošto v Sevnici in vijo Posavskega računalniškega bodo odprli dograjene prostore n»mestili nove avtomatske tele- centra v Sevhfci se je pričel oŠ Savo Kladnik. V sevniškem proces združevanja »možgan" gasilskem domu se bo ob 9. uri te regije za hitrejši razvoj. Novi pričelo tekmovanje sindikalnih domovi upokojencev in počit- ekip v streljanju z zračno ka, vrtec v Sevnici, šoli v puško. Ob 11. uri bodo v Krmelju in Tržišču in dozidava Zabukovju odprli cesto Podvrh k osnovni šoli „Savo Kladnik" v — Zabukovje, ob 11.30 pa pri Sevnici pa so poglavitne prido- podružnični šoli odkrili spo- bitve negospodarstva. minsko obeležje narodnemu he- Od 1976. leta so v sevniški roju Alojzu Kolmanu — Maro- občini usposobili veliko novih ku. Ob 18. uri bo v TVD cest. Samo letos so posodobili Partizan v Boštanju revija pev- ali rekonstruirali okoli 20 kilo- skih zborov sevniške občine, metrov cest in ulic. S sodelo- Nedelja, 9. 11.: ob 9. uri vonjem JLA na mirenski cesti tradicionalno meddruštveno tudi prihodnje leto bi lahko že ekipno tekmovanje društev in- leta 1982 otvorili celoten odsek validov v streljanju z zračno ceste Boštanj — Mokronog. V puško v sindikalni dvorani v soboto pa bodo predali namenu Sevnici; ob 10. uri v Sevnici cesto Podrvh — Zabukovje, ki meddruštveno orientacijsko bo še bolj približala manj tekmovanje planincev, ob 13. razvito zabukovško krajevno uri pa tradicionalno meddrušt- skupnost sevniški industriji. Veno ekipno šahovsko tekmo- vanje društev invalidov v Sevni-Oglejmo si še pobliže spored d. letošnjega praznika: Ponedeljek, 10. 11.: ob 16. ' Četrtek, 6. 11.: ob 15. uri uri tradicionalno kegljaško tek- rokometni turnir moških ekip movanje moških ekip KD so sed - Posavja pri TVD ..Partizanu" njih občin v borbeni disciplini Sevnica za pokal KD „Rudi Kepa" na Petek, 7. 11.: ob 17. uri kegljišču hotela Ajdovec", otvoritev razstave »Bratske ve- Torek, 11. 11.: ob 15. uri zi" v galeriji na sevniškem šahovsko tekmovanje sindikal- gradu; ob 18. uri bo v Lutrovi nih ekip sevniške občine v kleti pod gradom koncert okte- sindikalni dvorani; ob 17. uri ta »Boštanjski fantje". Nastopil prav tam šahovsko tekmovanje bo tudi gledališki igralec Jože za »Brelihov memorial". Zupan iz SNG Maribor z Sreda, 12. 11.: ob 15. uri odlomki iz pridig Janeza Sveto poulični tek ekip OŠ sevniške kriškega. in drugih občin. /1/1 metalna TOVARNA LAHKIH KONSTRUKCIJ KRMELJ Čestita vsem delovnim ljudem in občanom sevniSke občine 2A PRAZNIK! Novi prodani prostori DOLENJSKI LIST St. 45 (1630) G n V JUGOSLOVANS Predstavljamo vam Jutranjko« industrijo otroške konfekcije iz Sevnice in njen od leta 1962 do danes. Nova sodobna tehnološka proizvodnja g W 's' ■ Novi skladiščni prostori, zgrajeni 1973 - TOZD Motiv 1965 - pridobitev prostorov na Radni in pričetek z industrijsko proizvodnjo Nova sodobna hala na Radni — TOZD Radna in TOZD t&f _ JUTRANJKA n. sol. o. 68290 SEVNICA Delovna organizacija Industrija otroške konfekcije »JUTRANJKA" n. sol. o. Sevnica je bila ustanovljena 12. maja 1962. Njen prvotni naziv je bil Obrtno podjetje .Jutranjka", Sevnica. Začetki razvoja so bili skromni - komaj sedem šivilj in nekaj kvadratnih metrov površine v prostorih nekdanje gostilne. • Vendar ni bilo dolgo tako — že po nekaj mesecih je kolektiv štel 40 delavcev in s takim tempom rasti števila zaposlenih, kakor tudi obsega proizvodnje in dohodka, je Jutranjka nadaljevala svoj razvoj tudi v naslednjih letih. Sprva se je Obrtno podjetje Jutranjka poleg osnovne dejavnosti, to je z izdelovanjem otroške konfekcije, ukvarjalo še s tapetništvom in mizarstvom, vendar je ta dejavnost kaj kmalu zamrla, saj je kolektiv uvidel svojo pravo bodočnost in perspektive predvsem v izdelovanju otroške konfekcije. Zato je podjetje svoj razvoj usmerilo izključno v to dejavnost Kmalu za tem so se začeli pojavljati prostorski in kadrovski problemi. Prostorske težave so začasno rešili s pridobitvijo pritlične stavbe občinske uprave, v katerih je podjetje poslovalo do leta 1965, ko so se preselili v stavbo nekdanjega samostana in šole na Radni. Notranjost stavbe so preuredili in usposobili za proizvodnjo. kar je tedaj pomenilo veliko pridobitev. Za reševanje kadrovskih problemov se je podjetje odločilo, da organizira nekajmesečne izobraževalne tečaje šivanja za dekleta iz Sevnice in bližnje okolice, ki so se po končanih tečajih vključile v proizvodnjo pri manj zahtevnih opravilih. Z delom in ob delu so se še usposabljale in postale tako nenadomestljive pri zahtevnih delovnih procesih. Tak način izobraževanja in pri-učevanja je bil v rabi predvsem v prvih letih, na pobudo Jutranjke pa so v Sevnici ustanovili Poklicno oblačilno šolo, ki podjetju zagotavlja usposobljene kadre za proizvodnjo, v Jutranjki pa vztrajajo pri tem, da naj ima vsakdo, ki se želi zaposliti kot konfekcionar končano poklicno oblačilno šolo. Veliko skrb pa je Jutranjka ves čas posvečala tudi usposabljanju strokovnih kadrov. V letu 1966 je bil ustanovljen obrat v Brežicah, ki je imel v začetku proizvodne prostore v Dijaškem domu. Sprva je bilo v tem obratu zaposlenih le 19 delavcev. Obrat je do danes prerasel v temeljno organizacijo združenega dela, ki šteje 385 zaposlenih in ima sodobne proizvodne prostore in strojno opremo. Leta 1972 so delavci Jutranjke ustanovili še en dislocirani obrat in sicer v Dolu pri Hrastniku. Ob otvoritvi se je v obratu zaposlilo 94 delavcev, danes pa je to temeljna organizacija z 252 zaposlenimi in s sodobnimi proizvodnimi prostori. Svoje prostorske kapacitete pa je delovna organizacija povečevala tudi na Radni v Sevnici. Leta 1970 je bil a zgrajena nova, sodobna enonadstropna proizvodna hala z 2600 m2 površine, leta 1973 pa so bila zgrajena nova skladišča z okoli 3800 m2 površine. Zaradi nenehnega razvoja pa %o tudi ti prostori posta- li premajhni in v"letu 1979 je Jutranjka ponovno pričela s povečevanjem proizvodno poslovnih prostorov. Danes ima Jutranjka skupno preko 19000 m2 proizvodnih, skladiščnih in poslovnih površin. Istočasno z rastjo števila zaposlenih, s širitvijo proizvodnih površin pa so vlagali sredstva tudi v ustrezen tehnološki razvoj in družbeni standard zaposlenih. Skrb za še boljše delovne pogoje, boljše stroje in sodobno . tehnologijo je nenehno prisotna in se tudi uspešno realizira. Ravno na področju družbenega standarda (prehrana, rekreacija, stanovanja, kultura ...) uspešno realizirajo prizadevanja. Za rekreacijo in oddih zaposlenih in njihovih družinskih članov ima delovna organizacija dva počitniška domova in sicer dom Planinka na Pohorju s 66 ležišči ter počitniški hišici na morju z 22 ležišči. V času od ustanovitve pa do danes je bilo nakupljenih 108 stanovanj, Leto 1973 pomeni za delovno organizacijo začetek novega obdobja — obdobja uveljavljanja ustavnih amandmajev — obdobja ustvarjanja nove vloge delovnega človeka v procesu upravljanja z družbenimi sredstvi. Skladno z amandmaji in zakonom o konstituiranju OZD je bila izvršena reorganizacija dotedanjih obratov in bilo kon- cem leta 1973 organiziranih temeljnih organizacij ga dela in delovna skup"01 skupnih služb in sicer: . , 1. TOZD „RADNA" Sevnjc* sedežem v Sevnici, Ra°nl . 2. TOZD „BABY" Sevnica sedežem v Sevnici, RadnS 3. TOZD „MOTIV" Sevnica sedežem v Sevnici, Radn 4. TOZD „ORLICA" Brežice sedežem v Brežicah, Pre nova 19 . 5. TOZD „DOL" Dol pri Hrasv niku s sedežem v Dolu P Hrastniku jh 6. Delovna skupnost skup?1 služb s sedežem v SevniC-Radna 3 Tako je iz majhnega obrtne? podjetja ali skoraj delavnice kratkem obdobju nastala delo* na organizacija, ki danes z_«P slu je preko 1400 delavcev več let zavzema vodilno fTie : v proizvodnji otroške konfekc ‘ je v Jugoslaviji. Proizvodni Pr gram Jutranjke obsega o,r“ l konfekcijo za starosti od 0 16 let in to kompletni pr°9r?. od plenic do težke konfekcij j njeni izdelki pa so namenj.ez predvsem deklicam. Izdelk' , znakom Jutranjke so znani P vsej Jugoslaviji, saj se Pr0° vjd v skoraj 1000 prodajalnah-leta 1966 pa Jutranjka & izdelke tudi izvaža in v zadl letih zavzema s svojo kval'te otroško konfekcijo vse membnejše mesto na zah nem zapadnem trgu. Obut na Dolu pri Hrastniku - kasneje TOZD I * I TOZD Motiv in DSSS Novi sodobni upravni prostori DOLENJSKI LIST srautiB stilles INDUSTRIJA LESNE IN PLASTIČNE GALANTERIJE ZA ČEVLJARSTVO IN GRADBENIŠTVO TER LESNE OBUTVE SEVNICA VfcTW duiljiva vročina teiavna.ni hajoca hoja tekočina za skr opij® nje drevja pregovor am. zgod. mesto neobdelan svet srb.m ime dri. blagajna dvospev muza poezije pritok rena arab irebec rim boginja prirode malaika ožina zgod mesto bi h geol. doba ind šen obleka boriš lujtut domovina kirke del cerkve okoli oltarja Eiakarič Vladimir iridii čebelja tvorba visoka tempera« tura 4 m- v D i Je bil Aleksander Veliki pijanec? Profesor J. M. 0'Brien trdi v študiji prav to — Krokarije v vojski velikega vojskovodje in nesmiselna dejanja — Antični Makedonci radi pili Aleksander Veliki je kot “lisk zasvetil na nebu zgodovi-np- V svojem kratkem življe-*jJ“ je opravil velikanski po-dVlg> saj je ustvaril kraljestvo, j®kršnega pred njim in po “Jem ni bilo več. Ta zgodovin-J® oseba neprenehoma privlači umetnike in zgodovinar- ki vsak na svoj način pokušajo osvetliti velikega Makedonca. Prav svojevrsten po-8“ d na slavnega Aleksandra Pa je zadnji čas izdelal profe-*9r John Maxwell 0’Brien. Po “jegovem mnenju je bil Alek-^der^ Veliki pijanec, pravi Čeprav se je 0’Brienova tudija o Aleksandru Velikem lavila pred kratkim, je že , stela na velik odmev. Nekateri vidijo v nji zgolj poskus “Jatenja velikega človeka, dru-Pa tiho priznavajo, da ima e*yorš]d profesor kar prav. .O Brien je temeljito proučil V® vire o velikem vojskovodji yP“gotovil, da je v Aleksan- drovem življenju alkohol igral veliko vlogo. Zadnjih sedem let življenja je veliki mož kazal vse znake kroničnega alkoholizma. Newyorški profesor navaja objestni požig Perzepolisa po pijančevanju v čast zmage, uboj najboljšega prijate lja, prav tako v pijanosti, številne krokarije, ki so prehajale ena v drugo, ter nesmiselne pokole*in čistke, ki jih je zaukazoval Aleksander v hudem mačku. 32-letni vladar največjega kraljestva na svetu naj bi umrl za posledicami alkoholizma in malarije. Najtehtnejši pomislek je gotovo ta, da pijancu ne bi uspelo, kar je uspelo Aleksandru Velikemu v borih desetih letih. Po drugi strani pa je res tudi to, da so bili antični Makedonci znani kot veliki pivci, kar lahko mimogrede prevedemo v bolj prostaški, a morda odkritejši izraz - pijanci. Navsezadnje je za pomen Aleksandrove osebnosti v zgo- dovini odkritje profesorja 0’Briena nepomembno, kaže pa le, da tudi veliki niso brez napak. Smrt Aleksandra Velikega. V Črtice in povesti iz narodnega življenja se nisva Id °<> Sei^ u Ugm veCJm m cerkvenih il***®1. j- dandanašnji. -i- “““uaiiasriji. C**ta d’0 1 ^di kmetje so « JVo}„.m®sta sem dobil v JV 10 l*1 brano; nisem H “ tr#- S6**- Ta!Lr*Inožni kmetje, M preiel mdi ali j.. Na Hrvaškem ni •i „.0b°tci uJ* pa ždo v i ^nicn a”*’ Siščani, *lSkaV0Č in dan- Pa ,oitS,ic°infeiZahteVal p0 J^icai J®1' w počakal, Sfftdasen, kafen so me J ^ lRfi i8® tri dni čuta. ^ *a vsei • 0bakrat sem ftO1 cd'h pet sto fCi^anjee taklat 0 to L 'namesto njih il ^ 5°PiHi avi po naše> dJ° ^Scli 0; denarJa se ni h ^ Zdaj d*- zdaj o^dpush V1 mesece. 1 ''akor !Ud‘ mene kaj iti°> naŠo ^ ki kamen. odtirali- c^r,Kranjci' tii Sloven KlanJca. ker * ® pe da Hrvatje Vn °lake- Kadar se ‘am ^Pt“al: Sl°venac,’ pa da trie H ja s. vidite, kako se mu je obraz zasvetil. Najprej se mi je prijazno namuzal, potem si zafrkal brke, nazadnje pa me je pozdravil; ,Dobro nam došao i živio, brate Slovenče.’ Moram vam povedati nekaj smešnega. Enkrat je pristopil k meni čokljat gospodek, ki sem ga spoznal v kavami po kihanju. Kadar je kihnil, veste, je tako zagrmelo, da so poskakali vsi gosti od sedežev. Ta gospodek - imena mu ne pomnim več - je bfl štet med najprve učenjake hrvaške. Vprašal me je: ,Cuješ, brate, kako zoveš ovu makinu? ’ Jaz sem dejal; .Drugi ji pravijo ringelšpU, meni se pa zdi ta beseda strašno abotna, ker ne špilam za nikdke ringeljne. Jaz ji dajem imena, ki se ujemajo z njenim opravilom. Včasi velim: vrtanica, včasi tudi kako drugače: okoliš, okolišnica, vrtača, vrtulja, sukalnica ali kakor mi pride na jezik.’ Gospoda je ta odgovor tako obveselil, da me je začel pred vsemi ljudmi poljubovati in objemati. Rekel je: .Čast i hvala ti, moj sladki Slovenčiču. Ti si pravi narodnjak in korenjak; naši ljudje pa so kukavice. Poslal jih bom k tebi, da se nauče v tvoji šoli delati dobre slovenske besede. Naši profesorji so voli; vsi skupaj še niso skovali ne ene tako lepe, kakor si mi jih nasul ti poln rokav. Bog te živi!’ Na Kranjskem nisem slišal dostio Slovencih, morebiti tudi nič. Sele na Hrvaškem sem zvedel, kaj pomeni in kako imeniten je ta pridevek. Ali vam je znano, kaj so Slovenci? (Vsi prikimajo.) Kaj hudiča? Ce to veste, se je moralo v naši deželi res veliko predrugačiti, odkar sem jo zapustU. Ce bi vam hotel jaz našteti vse • svoje prigodbe, bi me morali poslušati štirinajst dni; nabralo bi se jih za cele bukve. Ce ostanemo kaj časa skupaj, vam jih bom že popisal. Za zdaj čujte le poglavitne reči. Poleti smo romali po Hrvaškem in Štajerskem. Kadar so odletele lastovke, smo se dvignili od tod tudi mi in odpeljali v toplejše kraje, v Primorje, ki ga sneg ne zapade dosti in nikoli za dolgo in se vrte ljudje pozimi še skoraj rajši kakor poleti, ker jih ne obliva zmerom pot. NajobUncjše prihodke smo dobivali na Reki, Trstu in Gorici, kjer je veliko vesele gospode, pa tudi denarja, da se more kaj trošiti. To preseljevanje nas je drago stalo, kajti v takOi prilikah smo živeli večidel ob svojem. Na celem potu iz Karlovca do Reke si nismo prislužUi nikdar ne pet goldinarjev; kraj je gorat in ubog, da je joj; nima sam nič, ne more podpirati komedijantov. Kadar smo se pa vozili iz Celja proti Trstu na Ljubljano, nismo marali, da bi spotoma dosti zastajali. Ljubljano so mi prevzeli drugi vrtUničarji, pa sem se na kranjsko zemljo tudi nekako jezil, da se nisem mogel dolgo v njej muditi. Godilo se mi je v njej tako hudo, da me je gnalo srce naprej. To ni bilo pametno. Dežela mi ni zakrivila nesreče ne kar je za nothom črnega. Kakor zdaj vidite, sem se premislD in se vračam z veseljem nazaj v svojo domovina Prav čudH sem se sam sebi, kako me je novi stan spremenil. Bal sem se neizrečeno, da ne bi zagazil in zapravil vrtulja KupU sem si knjigo in začrkal vsak krajcar, ki sem ga ujel in potrošil. Preden sva se ulegla, sva dfclala z Mico vsak večer račun. Kolikor bolje nama je šlo, toliko skrbneje sva pazila in varčevala. Zena je rekla: .Pustiva za zdaj govedino, saj jemo lahko kaj drugega mesnega, kar je ceneje: vampe, jetra, obisti, zraven pa krompir in sočivje.’ Jaz sem odgovoril: .Irnaš prav! Da le ne stradamo, za drugo ne maram. Poglavitno je, da mošnja raste in se redi.’ In tako se je kuhala za nas govedina več let samo ob nedeljah, pečenka pa samo ob večjih praznikOi. Hranili smo se tedaj prav po domače, ali itak bolje nego na gruntu. Vina bi si bUa vsak dan nekoliko privoščila; dobri se ga je takrat bokal še po šestnajst krajcarjev, ali sva si rekla: .Počakajva, dokler si ne opomoreva kaj. Vino je potrata, brez nje že prebije zdav človek.’ V nedeljo sem včasi ukazal, da ga prinese polič. Mica pa je dejala: ,NOtar! Dosti bo merica, jaz ga ne bom pila, nisem nič žejna.’ Tako je treba stiskati, če hoče človek kaj imeti. Da sem se držal takOi pravd doma, me ne bi bolela tolikokrat glava od kmetije. Sele najhujša sila me je spametovala in obrnda na ' pravo pot Boga sva prosUa neprenehoma za pomoč in blagoslov in sva ga tudi prejemala. Posel nama ni prizadevel preveč truda, plačeval se je pa dobro, da si nisva mogla nič boljšega želeti. 2e prvo leto, ko sva se vedla še jako okorno in po kmetiško preprosto, nama je ostalo sedem sto goldinarjev čistdi. Pozneje sva se izurila in omikala; zvedela sva, v katerih krajdi kaže bolj igrati, kateri vozniki nas peljejo najceneje in o pravem času; seznanUa sva se z ljudskimi navadami; naučda sva se hrvaško in za silo tudi nekoliko nemškdi in laškdi besedi. Vse to nama je opravilo čedalje bolj lajšalo, nama po eni plati zmanjševalo stroške, po drugi pa pomnoževalo prihodke. TELESNOKULTURNA SKUPNOST KRŠKO RAZPISUJE po sklepu izvršnega odbora PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV pod tribunami na Stadionu Matije Gubca v Krškem. Začetna cena za boks je 1.334.000 dinarjev. Pismene ponudbe bomo upoštevali 8 dni po objavi razpisa. Vsa pojasnila dobite na Telesnokulturpi skupnosti, Krško, CKŽ 63, telefon 068-71-442. 796/45-80 Kwh iz marihuane Mamilo v termoelektrarni Z marihuano se je počelo že marsikaj, elektrike pa z njo še niso pridobivali. In prav to imajo v načrtu Američani, ki ne vedo, kam bi z zaplenjenimi količinami tega mamila. Samo v zvezni državi Floridi zaplenijo vsako leto okoli 2.500 ton marihuane, te ogromne količine mamda pa se je treba nekako znebiti. Običajni postopek zažiganja ni najbolj prikladen, ker mamilo pri izgorevanju sprošča veliko toplote in poškoduje incineratorje. Skladiščenja ali odlaganja se ogibajo, ker se boje zlorab; mamUo je namreč blago, ki gre odlično v prodajo in bi prav lahko nepremagljivo zamikalo varuhe same. Rešitve je ponudila termoelektrarna Port Everglades, kjer bodo marihuano sežgali in mamUo tako občasno porabUi pri pridobivanju električne energije. Poskusni zažigi so pokazali, da tona v prah zmlete marihuane da 2.000 kilovatnih ur elektrike. To je seveda le drobec v celodnevni proizvodnji evergladske termoelektrarne, a vsekakor koristen drobec. Ker strokovnjaki menijo, da tisti čas, ko bodo zažgali mamilo, dim iz termoelektrarne ne bo kaj dosti drugačen po sestavi, je za narkomane padlo v vodo poslednje upanje. Zastonj se bodo potikali okoli elektrarne in vdihavali zrak. Z umetno radostjo ne bo nič! »BLAGOVNO TRANSPORTNI CENTER LJUBLJANA, TOZD SKLADIŠČA NOVO MESTO, Ljubljanska c. 27, objavlja prosta dela in naloge ČIŠČENJA SKLADIŠČNIH POVRŠIN. • ^ Pogoji: končana osemletka in 3 mesece delovnih izkušenj, oziroma nedokončana osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj, 1 mesec poskusnega dela. Odslužen vojaški rok. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v. 15 dneh po objavi Komisiji za MRD BTC Ljubljana, TOZD Skladišča, Novo mesto, Ljubljanska cesta 27." 797/45-80 »TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA, p. o. razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenega TOVORNEGA AVTA »TAM - 2001' toni) Avto je v voznem stanju. Izklicna cena je 40.000.— din. (nosilnost 2 Licitacija bo v sredo, 12. novembra 1980, ob 9. uri. Dražba bo v splošnem sektorju delovne organizacije, Sevnica, Glavni trg 25. Ogled vozila možen 7., 10., in 11. novembra 1980 od 6. do 12. ure. Ostale informacije po telefonu 068 — 81—380. Pred začetkom licitacije morajo interesenti pri blagajni podjetja položiti varščino v višini 10% od izklicne cene. V ceni ni vračunan davek od prometa proizvodov. 800/45-80 Šolski center Sevnica TOZD OSNOVNA ŠOLA SEVNICA vabi „SAVO KLADNIK", vse učitelje in druge delavce, ki so delali na šoli, da se udeležijo otvoritve prizidane šole v soboto, 8. novembra 1980, ob 9. uri. 798/45-80 Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj" Krško-TOZD CELULOZA objavlja oglas za naslednja prosta dela oz. naloge: 1. PRIPRAVA MgO — za enega delavca Pogoji: — PK delavec — osnovna šola, priučitev, — tri do šest mesecev delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok 2. PRAZNJENJE SNOVNIH JAM - za tri delavce Pogoji: — PK delavec — osnovna šola, priučitev, — tri do šest mesecev delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok — delo v treh izmenah Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba DO 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. Popravek oglasa z dne 30. 10. 1980 za TOZD PAPIR Pod točko 3. POMOČNIKA PREVIJALCA se pravilno glasi: 3. POMOČNIKA PREVIJALCA - ZA TRI DELAVCE 803/45-80 it Gospodarstvo naj bi dalo še več? Občinski zdravstveni skupnosti manjka čez 20 milijonov dinarjev - Primanjkljaj so napovedovali in qa bo treba kriti, toda kako? Samo dve možnosti sta, obe vprašljivi Občinska zdravstvena skupščina je 28. oktobra komaj sklepčna začela sejo, na kateri je šlo za izredno važen predlog združenemu delu: povečanje prispevne stopnje za zadnja dva meseca v letu, ker je zdravstvo v izgubi. Delegatom se to že kot predlog ni zdelo sprejemljivo. IŠČEJO STRANSKE POTI — Novi prometni režim ob zapori Ceste herojev ima za posledice obvoz, temu pa se skušajo nekateri za vsako ceno ogiiti. Tudi z vratolomno vožnjo po Koštialovi navzdol, ki je bolj podobna kolovozu kot mestni ulici. Koštialovo ulico je nujno ali popraviti ali pa zapreti, razen za stanovalce, sicer lahko pride do nesreče. (Foto: R. Bačer) Po dnevnem redu naj bi razpravljali o polletnem poročilu, ki je s finančnega gledišča dokaj ugodno, toda gradivo, s katerim so postregli na seji ob zaključku 9-mesečnega obdobja, je dalo povsem drugo sliko. Ob koncu septembra so v zdravstveni skupnosti ugotovili Premalo izkoriščena možnost Ob sprejemanju zakonodaje in stališč v republiški skupščini bi lahko dosegli večji vpliv baze, če bi bilo tu več zanimanja in dajanja pripomb na razna gradiva Z delovanjem delegatskega sistema v občinski skupščini so ljudje že precej seznanjeni, mnogo manj pa vedo o tem, kako se hotenja združenega dela in krajevnih skupnosti prenašajo v skupščinske klopi na republi&i ravni. O tem je tekel pogovor z Matjažem Verbičem, sekretarjem novomeške občinske skupščine, in Ireno Suhadolnikovo, ki se zadnje čase ukvarja predvsem z delom delegacij za republiške zbore. - Na kakšen način je zagotovljen vpliv združenega dela pri sprejemanju republiške in zvezne zakonodaje, saj vemo, da imajo včasih mnogo pripomb potem, ko že zakon izide? »Naša občina ima enega delegata za republiški zbor občin in 5 delegatov v zboru združenega dela SRS, ti pa prihajajo iz občinskega tovrstnega zbora in so torej neposredno iz delovnih organizacij. Za posamezna področja pa so skupine delegatov za več občin skupaj. Tako Novomeščani glede gospodarstva ^sodelujemo z občino Trebnje, za izobraževanje, kulturo pa tucji z Metliko, Črnomljem, Brežicami in Sevnico. Nobena skupina delegatov torej ni samo iz naše občine, razen za zbor občin, temveč iz več' dolenjskih in posavskih občin skupaj. Sedež teh delegacij pa je slučajno v Novem mestu, razen za področje kmetijstva, kjer so si za sedež izbrali Trebnje. Gradiva za seje republiške skupščine se pred zasedanjem obravnavajo v skupinah delegatov, ti pa bi morali praviloma prinašati stališča do teh gradiv iz svojih občin. Zal se to ne dogaja in gradiva običajno pretresamo ie v novomeški občini, kjer -je sedež in dajemo stališča. Druga možnost je, da gradiva za republiško skupščino obravnavajo občinski upravni oigani in izvršni sveti, tretja pa, da gradivo pošljemo v pretres tistim delovnim organizacijam, ki jih predvidena sprememba v zakonodaji najbolj zadeva. Tako zbrana stališča in pripombe potem obravnavajo skupine delegatov, preden gredo na sejo republiških zborov in v imenu naših občanov dvigajo roke." - Kakšne hibe so se doslej pokazale najbolj izrazite in jih kaže v prvi vrsti odpraviti? „Omeniti morava, da je udeležba na sejah skupinah delegatov vse prej kot dobra in da niti prisotni nimajo primanjkljaj, ki ga cenijo z naslednjimi tremi meseci na 24 milijonov dinarjev. Če ne bi bilo presežkov iz leta 1979, bi bili v tej skupnosti že zdaj nelikvidni, ker pa je tudi ta kupček splahnel, je blagajna prazna. Veljavna prispevna stopnja je bila letos za zdravstvo dvakrat znižana, in to kljub opozarjanju, da bo ob koncu leta manjkalo. To se je res zg odilo, navzlic varčevalnim ukrepom. Na seji so v imenu izvršilnega odbora predlagali, naj bi se v PIŠITE NAM! Od 7. novembra dalje bo ,Dolenjski list vsak teden priobčil še eno stran gradiva1 s področja novomeške občine, namenjeno obveščanju ddegatov, boljšemu informiranju nasploh, predvsem pa spoznavanju stališč združenega dela in krajevnih skupnosti. S tem želi Občinska konferenca SZDL v Novem mestu, soustanoviteljica lista, narediti nadaljnji korak' k razvijanju delegatskega sistema, da bi delovni ljudje svoja stališča in hotenja javno izrazili, po možnosti še preden pride do odločitev. K sodelovanju s prispevki s tega področja vabimo1 najširši krog občanov, organizacij in predvsem dele- 8»dj- s seboj stališč svojih občin. Hiba je tudi v tem, da je skrb za delo' delegacij v republiških zborih odvisna samo od novomeške oz. trebanjske občine, ker to nalaga vrsto tehnično-administrativnih opravil V ostalih občinah se za delegate v'. republiških zborih premalo zanimajo. Kljub vsemu pa je dejstvo, da se tudi delegatski sistem na republiški ravni dograjuje in izboljšuje.” - Ali so naši delegati večkrat v republiški skupščini nastopili z. novimi stališči oziroma pripombami? Je slišati glas Dolenjske? »Precejkrat se oglašajo, posebno pa so bili aktivni in vidni ob sprejemanju kmetijske zakonodaje ter ob razpravi o skladnejšem razvoju manj razvitih območij v Sloveniji, kjer je šl0 za to, da bi bila tudi Suha krajina uvrščena med manj razvite. Nadalje so naši razpravljali o temeljih družbenega plana SRS, dali pa so tudi več delegatskih pobud, kot na primer glede oskrbe z mesom, nelikvidnosti, neplačevanja izvozih premij, plačevanja prispevkov za SIS itd. Zelo aktivni so bili tudi na področju stansvanjskega gospodarstva in tudi zdravstva." - Kako pa je povezava vpeljana z zvezno skupščino in kakšno je tu sodelovanje? „Naš delegat v zveznem zboru je Bogdan Osolnik, ki je hkrati član novomeškega občinskega družbeno- združenem delu odločili do konca leta prispevati 2,7 odstotka več kot doslej samo za zdravstvo, k ar pa še vedno ne bi krilo vse izgube, marveč le dve tretjini primanjk ljaja. Za ostalo tretjino so menili, da bi jo nadomestili z nadaljnjim varčevanjem. Več razpravljalcev je imelo hude pomisleke zoper večjo prispevno stopnjo že ob samem predlogu ter so poudarjali, da je gospodarstvo tretnutno v taki stiski za denar, da ne bi preneslo niti dinaija več novih obremenitev. Predlagali so, naj najprej iščejo možnosti za kritje izgube tako, da bi zadnja dva meseca katera od drugih interesnih skupnosti odstopila denar, češ da bi se čemu drugemu laže odpovedali kot pravicam, ki gredo občanom iz zdravstvenega varstva. Pooblastili so izvršilni odbor skupščine, naj to možnost upošteva kot prvo u| šele v skrajnem primeru naj pred združeno delo pridejo * predlogom za povišanje spevne stopnje. R- političnega zbora in koordinator delegatov občin Slovenije v zveznem zboru. V občino dobivamo gradiva za zvezne zbore, pošiljamo tudi stališča svojemu delegatu. Tudi za zvezni zbor je že nekajkrat prišla pobuda iz naše občine." — Ali je trenutno v razpravi kakšen pomemben zakon, pri katerem se Novomeščani vključujejo v oblikovanje stališč in pripomb? , Prav zdaj pripravljamo celo vrsto pipomb na spremembo zakona o knjigovodstvu. V naši novomeški službi družbenega knjigovodstva imajo nanj toliko pripomb, da jih sploh ni mogoče poslati v dopisu, zato bo šel predstavnik te delovne organizacije pojasnjevat naše pripombe na sejo skupine delegatov v Ljubljano.” - Katere delovne organizacije pa se najčešče in poglobljeno odzivajo v dajanju pripomb in stališč do novih zakonov in predpisov, tako na republiški kot na zvezni ravni? „ Pred vse m gre omeniti Ljubljansko banko, ki redno pošilja pripombe, če ne, pa vsaj odgovor, da fripomb ali spreminjevalnih predlogov nimajo- Prav tako aktivni so zadnje čase v SDK, na sodišču v ŽTP, Zavarovalnici, v stanovanjsko-komunalni interesni skupnosti, pa tudi v Krki, GG, PTT in še nekaterih." R. BAČER Prevole in Mirna peč čakata Delegatski vprašanji s takojšnjim odgovorom glede začetka dela v zobnih ambulantah — Se letos bo urejeno! Na Prevolah »o občani sami z veliko požrtvovalnostjo zbrali denar za ambulanto, v kateri naj bi delal zobozdravnik, da jim ne bi bilo treba zaradi tovrstnih uslug v Novo mesto, do kamor niti ni rednih zvez, vendar zobna ambulanta že dolgo ne dela. Tudi v Mimi peči krajevna skupnost z veliko težavo obnavlja stavbo, kjer naj bi delala ambulanta, pa se dela vlečejo, kot jara kača, usluge pa so še vedno občanom dale& Glede obeh primerov sta bili postavljeni delegatski vprašanji na.' zadnjem zasedanju zdravstvene skupščine v Novem mestu konec oktobra, takoj pa so pristojni iz zdravstvenega doma dali odgovor- V Žužemberku sta predvidena dva zobozdravnika. Eden že dela, druga ekipa čaka. Tudi glede stanovanja za zdravnika je urejeno s posebnim posluhom Iskre, toda adaptacija ambulante še ni končana. Obrtna zadruga Hrast pol leta kasni z delt Obljubljajo, da bo do 20. novembra končano, potem bo druga ekipa lahko začela delati in bo zolx>zdravnik prihajal tudi na Pre- vole. Se pred koncem letošnjega leta! Podoben primer je v Migii peči, kjer že nabavljajo stroje za zobno ambulanto in bo ta začela delati že leta 1980: v začetku po dvakrat na teden, kasneje lahko tudi pogosteje, če bo potrebno. NA NOBEN NAČIN NE SLABŠE Regionalna zdravstena skupnost se po novi zakonodaji ukinja, namesto nje pa dolenjskim občinam 'predlagajo spora-zum, po katerem naj bi ustanovili medobčinsko zdravstveno skupnost, ki bi prevzela del nalog za več občin. V Novem mestu so na zasedanju obeh zborov zdravstvene skupščine tehtali predlagani samoupravni sporazum in ga zavrnili. Ne, ker b* bili proti novi samoupravni obliki, marveč zato, ker se zdi, daje v sporazumu še veliko nedorečenega. Morale bi biti natančno določene pristojnosti, nove rešitve pa bi morale biti vsekakor boljše od sedanjih, sicer bi se menjala le „firma“, ostali pa bi • pri starem. j Povsod še vrsta vprašajev Vincencija Skube je v „Krki“ predsenica konference delegacij za zbor združenega dela, hkrati pa predsednica delegacije v tozdu Zdravila. Ker jo zaposleni iz vse tovarne poznajo, ji zaupajo in se obračajo nanjo tudi s predlogi in pri- V krajevnih skupnostih so priprave na novi srednjeročni plan v teku, vendar v zamudi in ____________s premalo razčiščenimi finančnimi možnostmi glede na vrsto želja Na vprašanje, kako potekajo priprave na prihodnje srednjeročno obdobje do 1985, oziroma kako daleč so s pripravo načrtov, je predsednik sveta krajevne skupnosti Center v Novem mestu Branko Podobnik povedal, da so že spomladi sestavili program — ta vključuje tudi neuresničene načrte iz sedanjega iztekajočega se obdobja - ki so ga potem na Skupnosti krajevnih skupnosti uskladili s programi drugih 10 krajevnih skupnosti v Novem mestu. Obravnavali so ga seveda tudi na zboru krajanov, ki so dali precej pripomb in predlogov še v javni razpravi. Sedaj že izdelani osnutek srednjeročnega plana bodo obravnav vali na svetu in še v skupščini KS nekje sredi novembra, tako da upajo, da bodo stvari izpeljali do konca leta. „Sicer pa se naša krajevna skupnost srečuje z mnogimi perečimi problemi. Se svojih prostorov nimamo - obljubljeni so nam na rotovžu - žgoče vprašanje je tudi ureditev otroškega igrišča pa ureditev nekaterih ulic, ki, take, kot so, res niso v ponos novomeškemu centru, ki je pravzaprav tudi mestni center za širše območje. Iz tega za našo krajevno skupnost izvirajo še dodatne težave, saj o marsičem ne odločamo mi, ampak drugi organi. Naj za primer navedem samo prometno ureditev. Naj povem še to, da so krajani pokazali precej zanimanja za izdelavo planov." Sicer pa vsak vleče na svojo stran, hoče kar največ za napredek svojega ožjega življenjskega okolja, načrti pa bodo po vsej verjetnosti zaradi večnega pomanjkanja sredstev po vseh krajevnih skupnostih malo okleščeni. Na podobno vprašanje je Rudi Slejkovec, predsednik sveta KS Drska, odgovoril naslednje: »Program za prihodnjih 5 lej je v naši krajevni skupnosti izdelala posebna komisija, ki je v široki sestavi uspela — vsaj upam — številne in velike potrebe in želje. Ker pa vprašanje financiranja še ni v celoti razčiščeno, ni jasno, kaj se bo dalo realizirati in kaj ne, oziroma koliko predlogov bo'šlo v skupni plan vseh krajevnih skupnosti. Samo s sredstvi KS ne bomo mogli storiti veliko. Seveda je treba počakati na skupni plan, ki sedaj čaka na uskladitev, kar naj bi dosegli še v tem mesecu, tako da bo plan do konca leta nared." Šele ti konkretni plani bodo sestavina samoupravnih sporazumov, ki jih bodq krajevne skupnosti podpisale z delovnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, občinsko skupščino. Anton Novak, predsednik sveta KS Bršljin: ..Predloge, ki jih vsebuje naš program, so dali krajani sami na zborih, kar je dobro, saj najbolje vedo, kaj rabijo za razvoj svoje soseske. Sicer pa so ljudje'vse manj Pripravljeni delati. V tem srednjeročnem obdobju bo prvenstvena naloga izgradnja zdravstvene postaje - za kar zbiramo sredstva tudi s krajevnim samoprispevkom - pa trgovine, za katero lokacijo že imamo ,ni pa še investitorja. Pa seveda številne druge stvari, od ureditve javne razsvetljave, kanalizacije, itd. Osnutek plana bomo na svetu in skupščini KS skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami obravnavali še v novembru, tako da bo do konca leta vse pripravljeno za prihodnje srednjeročno obdobje." ZDENKA LINDIČ-DRAGAS Ob zapori trpi proizvodnja V „Krki" bodo po delegatski poti opozorili na slabe prometne zveze za delavce, ker ti nehote zamujajo Krka ima zaradi številnih takih nevšečnosti težave v proizvodnji, ker delo ob tekočem traku trpi, če kdo manjka, s tem pa nastaja tudi gospodarska škoda. Delegatka Vincencija Skube pravi: „ Že ob nastopu delegatske funkcije pred tremi leti, se spominjam, sem povedala v zboru združenega dela Krkino pripombo glede neurejenega prometnega režima in takrat smo tudi predlagali rešitev. Žal ni bilo iz našega predloga nič. V zadnjem času postaja to vprašanje znova žgoče, zato v Krki pripravljamo znova delegatsko vprašanje v zboru združene; ga dela o isti zadevi. Najprej bomo v kolektivu točno ugotovili, na katerih avtobusnih relacijah so težave, koliko delavcev je pr*28! de tih, potem bomo skušali rešitve predlagati sami, hkra-ti z zahtevo, da se to uredi oziroma spremeni.” Pripombe pa imajo v Krki tudi čez peš hojo iz mesta do tovarne. Rečeno je bilo> da bo za pešce možen prf' hod mimo gradbišča, pa je bil po nekaj dneh ukinjen- f Vincencija Skube: „Že pred tremi leti smo opozarjali in predlagali, pa naš predlog ni bil upoštevan.” pombami. V zadnjem času prihaja k tovarišici Skube-tovi precej sodelavcev, ki godrnjajo nad neurejenim prometnim režimom. Ali zamujajo službo, ker je promet pregost in ne morejo čez križišče, ali jih avtobu si sploh ne pripeljejo do tovarne in morajo precejšen del poti peš, kar spet povzroča zamudo. s p B k . L Z LASTJO AMBULANTO BOLJE V Gozdnem gospodarstvu N®'®) mesto ugotavljajo, da je v *" polovici leta 1980 zaradi bofz skih izostankov šlo po vod' 8.000 delovnih dni. Vsak dan j* kai manjkalo po 61 za p^ Pomeni, da je poprečno v.sa °c[i podjetju manjkal 12 dni zara bolezni Vse to in pa sta bil1® navajajo kolektiv k mišljenju, mnogo laže in bolje obv»dO . boln iške, če bi imeli svojega zdi8 ka. ZEMLJE NE 30 VEČ ODNAŠALO zahodni strani otoka, doslej poplavljala, so SSiIf a rn tI ?5? l. “ -0S^ r ^ »cer z nedavne proslave v Gabrju, kjer so odprli Kulturni dom. Tam P« »bodo krajani zbirali tudi na vaških sestankih in razpravljali o dosedanjem delu in perečih zadevah, ki bi jih bito treba še urediti. Pobudam krajanov je namenjena tudi naša nova izvzeta. (FoT^R5"^ č ) ^ ČCmer 26118 kot nePriznana proizvajalka nikakor ne bi smela biti doslej poplavljala, so >»■ *- pcr Vodnogospodarsko skupno J je stavili betonski zid, za grado bila zgrajena čolnarna s ^ je privezi. Precejšnje spremeni (ujj med letošnjo sezono do»v -zili otoški kamp, kamor » *Lj50 blizu 5.000 kubikov zemjj® kubikov kamenja ter tako DOLENJSKI LIST St. 45 (1630) 6. novem GETHTK0V INTERVcJU g Odličen priročnik zastonj; p'- J Nai pultih Ljubljanske banke delijo modre knjižice o J več kot 100 načinih varčevanja, predvsem z energijo t 31. oktober je vsako leto 4 dan varčevanja, letos pa so * ga v Ljubljanski banki lotili z novimi akcijami in Prijemi. Več o tem je Povedala Marija Rus, referentka za propagandno dejavnost v Ljubljanski banki Novo mesto. .iNaša banka je dočakala *• oktober z otvoritvijo ekspoziture v Žužemberku m odprtjem pionirske hranilnice v novi osnovni šoli Martina Kotarja v Šentjerne-Ju- V novomeški občini Posluje zdaj že 9 takih hranilnic, in sicer na šolah 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 J j^olenjske Toplice, Žužem-4 herk, Mirna peč, Brusnice in »tirih novomeških šolah pa Po novem še v Šentjerneju. preko teh šol smo letos °rganizirali akcijo zbiranja °dpadnih surovin, banka pa hagradi najboljše razredne skupnosti. Do roka smo hgotovili, da je akcijo naj-4 “olje in dosledno izpeljala osnovna šola Grm v Novem brestu, kjer je 4. c razred zbral čez 1.550 kilogramov Papirja. Tej razredni skupnost' bomo za nagrado dali hranilno knjižico z začetnQ vlogo 250 dinaijev. Kot zunanjo slavnostno manifestacijo smo letos organizirali javen in brezplačen koncert Šentjernejskega okteta in pianista Aleša Vesela — to je bilo v Novem mestu — moram pa reči, da občani niso pokazali kdove khj zanimanja za to priredi- tev neje s koncertom počastiti ' ta dan namesto prakse prejšnjih let, po kateri smo za 31. oktober pri bančnih pultih delili značke ali svinčnike. Izkazalo pa se je, da bomo morali v prihodnje najti še kakšno bolj uspelo obliko, da bi pritegnili čim večji krog občanov. Najpomembnejše v letošnjih akcijah pa je, da smo v okviru celotne Ljubljanske banke izdali brošuro „100+. £ 2 načina vračevanja“, kjer je s pisano besedo in ilustracijami nazorno prikazana cela vrsta možnosti za prihranke. Ne gre za direktno varčevanje z denarjem, ampak predvsem za varčevanje z energijo, od elektrike do nafte in gradnje poslopij s primemo izolacijo, da ne uhaja toplota. Brošura vsbuje zares praktična navodila, koristna za vsako gospodinjstvo, in bi bilo škoda, če ne bi prišla v roke potrošnikom. Na naših pultih je teh brošur dovolj, od strank pa je odvisno, če jih vzamejo. Za mlade varčevalce smo izdali drugo brošuro, kjer pa dobe prav tako celo kopico praktičnih nasvetov za. zbiranje starega papirja, železa, stekla, jekla, gum itd. S tem želimo pri mladih vzbuditi čut do zbiranja teh odpadkov in jih na tak način navajati k varčevanju.“ — Kako pa je letos z denarnim varčevanjem? Imajo delovni ljudje iz novomeške občine veliko prihrankov v banki? „Po stanju z dne 1. oktobra letos je bilo v novomeški občini 947 milijonov dinarjev sredstev, privarčevanih od občanov. To je za 8 odstotkov več.kot v tem času lani, kljub temu pa se bojimo, da naš letni plan tej postavki ne bo dosežen." Zdelo se nam je umest- r. fi s * * s s «* I i Na SLAVNOSTNEM ZASEDANJU — Počastitve letošnjega občinskega praznika s slavnostnim zasedanjem občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki je bilo 29. oktobra v Šentjerneju, so se udeležili tudi številni gostje in častni občani. (poto: R. Bačer) Bil je velik dan za Šentjernej 29. oktobra so za občinski praznik odprli novi del šentiernejske šole, ki je trikrat večji od dosedanjih prostorov, zatem pa odkrili kip heroja Martina Kotarja Osrednja slovesnost za občinski praznik 29. oktober je bila letos v Šentjerneju, kjer so odpili novi del šole in odkrili kip narodnemu heroju Martinu Kotarju, po katerem šola nosi ime. Slavnosti so poleg številnih gostov prisostvovali: Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS; Franc Leskošek — Luka, legendami partizanski komandant, ter akademik Božidar Jakac, vsi trije že doslej častni občani Slavnostno zasedanje občinske §kupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij je potekalo v novi šolski dvorani, kjer so po slavnostnem govoru predsednika občinske skupščine Uroša Dularja podelili letošnje nagrade občine Novo mesto, Trdinove nagrade in častno občanstvo ter plaketo Novega mesta. (Imena dobitnikov teh priznanj smo objavili že v prejšnji številki našega lista). Drugi del slavja je bil pred šolo, na lepo okrašenem dvorišču, kjer so gostje prisostvovali otvoritvi novega dela šolskega poslopja, ki je po površini trikrat večje od dosedanje šolske stavbe. Govornik Anton Plut. ravnatelj osnovne šole Šentjernej, je ob tej priložnosti poudaril, da bodo poslej pogoji za vzgojno in izobraževalno delo zelo dobri. Pridobili so 16 učilnic za kabinetni pouk, knjižnico, moderno kuhinjo, telovadnico in kino dvorano ter še druge stranske prostore, kar bo omogočalo pouk v eni izmeni in možnost razvoja zu- najšolskih dejavnosti ter podaljšanega bivanja. Le-to naj bi bilo kot priprava na uredbo celodnevne šole. Ob otvoritvi so poskrbeli za kulturni program, za katerega v Šentjerneju res ni zadrege ob znanem in kvalitetnem oktetu ter nastopu šolske mladine, NOVOTEKSU „KOŠUTA” V BEOGRADU Novoteks je doslej že na več sejemskih prireditvah dobil priznanja za svoje tkanine ali izdelke, največ na Ljubljanskem sejmu , Moda’, pred kratkim pa so dobili na letošnjem oktobrskem sejmu mode v Beogradu tudi »Košuto”. To je najvišje priznanje, ki ga lahko dobi proizvajalec s tega sejma, kjer je huda konkurenca in zelo kritična žirija. Priznanje je pripadlo Novoteksovemu tozdu Tkanina za izdelek z imenom •.Ciril”. Jf precepu med širino in globino ^ 17. oktnhra Hn 20. nnupmhra sp u nnunmpšli nhčini uretiin nmnHimcCa C7ni M„..„ j-i. oktobra do 20. novembra se v novomeški občini vrstijo programske konference SZOL - Nova oblika dela bo aktivirala članstvo, saj bodo razpravljali o trenutno najbolj perečih zadevah Pros ^ dramske konference v Socialistični zvezi so ena novih in ^‘levnih oblik dela s članstvom. Poslej bodo taki sestanki trikrat eto> sproti pa bodo preverjali, koliko in katere zastavljene so Bile izpeljane v praksi. Tega je zdaj manjkalo. Predvsem bodo na program-pJf1 konferencah, ki se tokrat Ocen i P°javlJ a3°> presedali in lem dosedanje delo v minuli £”°ktnem obdobju, zastali do temelje za nadaljnje 0 in reševali kadrovske za- Jjjadi o mreži šol bBP„rejti tudi program druž-°PolitiČnega uspo---^^nbljanja mladine *‘Vorov1UPonedeljek je obrav “MS Novo mesto na seji i^j n?val° tudi zadolžitve pri cije nj“ nalog mladinske oiganiza-izob v3 Prehodu na usmerjeno k0lJ1 vanje s posebnim poudarile* n^, Pr*dhodni informaciji o S^dj p*; ki jo je obravnaval MS Se d,'em so zavzeli stališče, da cibranv3 na novomeški gimnaziji Usme naravos'ovno-matematična kor ntev. 'n v Novem mestu vseka-usmeritev za blagovni območi„SaJ„so,potiebe na našem sty0 ,'u- Upoštevali so tudi dej- lani 4 16 'neterialne možnosti za Prej vi ‘eh dijakov, ki izhajajo družjn 12 delavskih in kmečkih "jetn tl,8labJai0. kar bi s približa- S,* ,.vsai mal» ublažili. " tjania i,i 80 tud* program usposab- Uvce„m d*1' družbenopolitičih de-. vabii ntPtvi kk 25-umi izobraže- b0 zafPSratn politične šole pa sc idejn_V. 13, novembra, saj je za »Uadin,. tiino Izobraževanje med Precej zanimanja. deve. Ponekod bo zaradi nedelavnosti potrebno vodstva zamenjati, drugod izvoliti nova zaradi odhoda drugam. S posebnim poudarkom naj hi programske konference pregledale programe krajevne skupnosti, če so uresničljivi ob zdajšnjem zaostrenem položaju. Ugotavljale naj bi uspešnost dela delegacij, obravnavale problematiko oskrbe in s tem v zvezi delovanje potrošniških svetov. Pregledati jim bo delo skupščine krajevne skupnosti in njenih organov ter delo družbenopolitičnih organizacij na terenu, oceniti priprave v zvezi z akcijo NNNP in zasnovati sekcijsko dejavnost. Ker gre za širok sklop vprašanj, se je bati, da ne bi konference izzvenele v več ur trajajočo razpravo o ugotavljanju pomanjkljivosti, zato predsedstvo občinske konference JESENSKO ORANJE — Komaj so kmetje pospravili pridelke, že orjejo za novo setev. Tudi Štefan Jenič s sinom iz Vinje vasi pri Podgradu (na sliki) je te dni oral, toda še s plugom, kar postaja redkost ob tolikih traktorjih. Največja težava pri jesen&i setvi pa je pomanjkanje umetnih gnojil. (Foto: R. Bačer) zatem pa je Stanko Kušljan, predsednik krajevne organizacije ZZB NOV, odkril doprsni kip narodnemu heroju Martinu Kotarju, domačinu iz Velikega Bana, po katerem se šola imenuje. S slavnosti je po običaju več delegacij odneslo vence k spominskim obeležjem padlim; med drugimi je bila take pozornosti deležna tudi mati heroja Kotarja, pokopana v Šmarju. Delitev pralnih praškov med potrošnike ob petkih je postala uradno zahtevana stvar, ki se je v trgovinah dosledno držijo, občani pa so se v tem tudi znašli. Ob petkih popoldne namreč, ko prodajajo pralne praške, se nekateri iznajdljivi meščani pojavljajo v vseh trgovinah. Ponekod gre kar eden od hiše po vseh lokalih v mestu, drugod zaposlijo otroke, babico in še tete povrhu, pa se kopiči zalogp. Za vsak slučaj ... Če bi v vrstah stali tisti, ki so si izmislili tak način prodaje, pa bi od potrošnikov lahko izvedeli, kaj mislijo. Pravijo namreč, da s prodajo ob petkih nikakor V akcijo ob petkih ne bo možno doseči, da bi vsi dobili pravično razdeljeno količino praška. „Zakaj ne bi raje uvedli praške na karte? ” predlagajo občani. „Potem bi vsak dobil svoj del in nanj ne bi bilo treba čakati “ Gotovo pa imajo najbolj gorke in grenke pripombe matere samohranilke. Kako naj taka mati v petek ob 15. uri, ko gre iz službe po otroka v vrtec, čaka na prašek? Pa ga gotovo ona bolj potrebuje kot marsikateri upokojenec! Za meščane že brez vrste Organizacija zobozdravstvene službe je mnogo boljša Čez organizacijo zobozdravstvene službe je bilo prejšnja leta mnogo pripomb, potem ko se je tudi ta dejavnost preselila v novo in sodobno stavbo, pa čez noč ni bilo možno vsega urediti, kot bi želeli. Na zahtevo zdravstvene skupščine so v zdravstvenem domu naredili poročilo o zdajšnjem stanju te službe, v njem pa je cela vrsta razveseljivih trditev. Čekalna doba je v Novem mestu tako zmanjšana, da je praktično ni več, služba pa je organizirana tako, da lahko občani prihajajo k zobozravni-ku, kadarkoli želijo med 9. in 19. uro. Dežurstva so vpeljana tudi med prazniki in ob nedeljah. Tako navajajo predstavniki zdravstva. Kljub novim pogojem dela v Novem mestu pa na terenu še ugotavljajo neizvršitev zastavljenih nalog. V Žužemberku zaradi počasne adaptacije ni bilo možno odpreti ene ambulante za odrasle in druge za otroke, pičla kadrovska zasedba v Šentjerneju pa je narekovala, da so morali del občanov s tega področja usmeriti v novomeške ambulante. No, po poročilu sodeč, tudi novomeščanom ni šlo vse gladko od rok. Nemajhne težave so imeli zaradi tega, ker ni bilo materiala iz uvoza. Po več tednov so morali čakati na posamezne, samo iz uvoza možne surovine. Glavna napaka tehničnega značaja pa ostaja v tem, da ima zobotehnični laboratorij samo 30-odstotkov predvidene opreme. Uvoz je ustavljen. novoles pohlStVO komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091 SZDL predlaga, naj v vsaki krajevni skupnosti izluščijo predvsem tiste pereče zadeve za širšo obravnavo, ki zadevajo največ občanov. Vse ostalo pa bi kazalo za prvič le omeniti, hkrati pa nakazati pot za širšo razpravo s predlogi za razreševanje v sekcijskem delu. Programske konference bodo letos prvič po nekajletnem premoru zbrale članstvo, in ker bo tak a oblika dela postala trajna in stalna, je izredno pomembno, kako se bodo pripravljalci teh konferenc prvič izkazali. Kjer bo sestanek s članstvom slabo pripravljen, je kot pribito, da prihodnjič udeležbe ne bo. NE V OBJEKTE, PAC PA V OPREMO Očitno je, da zdajšnji srednjeročni načrt zdravstvene skupnosti ne bo uresničen, posebno ne pri investicijah, še manj možnosti pa je, da bi neuresničene in predviden e gradnje skušali za vsako ceno izriniti v nov srednjeročni plan. To so povsem nedvoumno povedali predstavniki zdravstvene sku pnosti na zadnjem zasedanju in poudarili, da bo potreben nadaljnji rez v investicijske plane. Ze zdaj se ve, da, denimo, bršljinske in topliške zdravstvene postaje ne bo možno zidati, prav tako ne novega trakta bolnišnice, pač pa so kot usmeritve pri sestavi plana za novo obdobje predlagali, naj bi namenjali več za opremo, da bi vsaj novozgrajeni zdravstveni objekti lahko dobro poslovali. Novomeška kronika Ze poznajo rumeno Črto - Ob spremembi prometnega režima v Novem mestu se je na spodnjem delu Glavnega trga pojavila dvojna rumena črta, za katero prenekateri voznik nekaj dni ni vedel, kaj neki pomeni. Zdaj so se ^ Ha to mestno novost ljudje že navadili Ob prihodu z vozilom z enosmerne ulice pri Krojaču na Glavni trg je biti previden, ker po novem lahko naletiš na vozilo z leve. Tu prihajajo.nekateri avtobusi na most. IZBIRA IGRAČ - Zadpje čase sta dve novomeški trgovini Mladinska knjiga in Blagovnica Mercator dobro založeni z vsakovrstnimi igračami Želeti je le, da zaloge ne bi pošlje pred koncem leta, ko je običajno največje povpraševanje po tovrstnem blagu. DEKLICE V VEČINI - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Magda Kejžar s Ceste brigad 15 - Lindo; Jelka Brulc z Mestnih njiv 5 - Saro; Rajka Dujmovič iz Segove 8 - Marto; Irena Pirnar s Ceste brigad 18 - Jasno; Vlasta Tomažin s Kristanove 34 — Petra in Anica Lamut s Ceste herojev 32 -deklico. NA TRZNia POLNO PRAZNEGA - V ponedeljek je menda zaradi slabega vremena in prvega snega novomeška tržnica dajala slab vtis. Mnogo manj kot običajno je bib domačih kmetic, pa tudi obrtnikov s svojimi izdelki je bilo polovico manj. Jajca so prodajali po 5 din, cene ostalim pridelkom pa so ostale še neizpremenjene. Ena gospa je rekla, da bi morali javno kritizirati še kak kolektiv v Novem ' mestu in nekaj ljudi v njem,kot je bilo to nedavno stoijeno glede Pionirja in komunale zaradi gradnje Ceste herojev. Tu je kritika zelo zalegla, verjetno pa bi tudi drugod ... Naprej pod okriljem močnejšega Z novim letom se bosta sedanja tozria TGP Gradbeništvo in Obrt pridružila novomeškemu Pionirju — V sedanji majhnosti in razdrobljenosti ni bilo nanredka V metliškem Transportno— gradbenem podjetju že dalj časa wda, da s sedanjo organiziranostjo, razdrobljenostjo, premajhno kapaciteto in slabo konkurenčnostjo ne bi mobli nič dmgega kot malo bolje ali malo slabše životariti. Zato so pred časom na pobudo delavcev in smernic, sprejetih na zboru delovnih ljudi, začeli iskati možnosti za povezovanje z močnejšimi gradbenimi podjetji. j Potem ko so poskušali navezati trdnejše stike z več sorodnimi organizacijami, so le riašli skupni jezik z novomeškim Pionirjem, kateremu se bosta v začetku prihodnjega leta priključila kot temeljna organizacija sedanja tozda TGP Gradbeništvo in Obrt, medtem, ko bosta ostala dva tozda, Komunalno gospodarstvo in Transport, še ostala samostojna delovna organizacija. „ Se daj je v štirih tozdih zaposlenih 360 ljudi, od tega v POSPEŠITI PREOBRAZBO UPRAVE S preobrazbo upravnih organov metliške občine zamujajo, na kar opozarjajo tudi družbenopolitične organizacije. Vsekakor je treba novo organiziranost teh organov pospešiti in s tem zagotoviti tudi večjo učinkovitost posameznih oddelkov in večjo odgovornost celotne uprave. Vse to, zlasti pa neučinkovitost nekaterih referatov še posebej občutijo občani. tozdu Gradbeništvo 130, v Obrti pa 70 zaposlenih. Seveda taka tozda ne moreta prevzeti večjih gradenj," pravi direktor TGP Niko Zupanič. Ta dva tozda z 200 delavci bosta po priključitvi k Pioniiju postala temeljna organizacija Gradbena opeiativa, znotraj le-te pa bosta sektor za gradbeništvo in sektor za zaključna dela. ,Le tako lahko pričakujemo razvoj gradbene dejavnosti tudi v Beli krajini. Z večjimi kapacitetami, boljšo opremljenostjo in organiziranostjo — seveda bomo prevzeli Pionirjev sistem dela — bomo naše delovno območje lahko precej razširili. Jasno je, da bomo v okviru Pioniija močnejši, bolj sposobni in bolj konkurenčni,1 pravi Zupanič. Od sedanjih 200 zaposlenih naj bi se bodoči metliški Pionirjev tozd že konec prihodnjega leta povečal za 150 ljudi, ob koncu prihodnjega srednjeročnega obdobja pa naj bi štel JJ že 500 zaposlenih, od tega 350 v gradbeništvu, 150 pa pri zaključnih dejavnostih. O povezavi gradbeništva je tekla beseda tudi na zadnji seji komiteja OK ZKS Metlika. Komite je podprl prizadevanja kolektiva, saj bo ta povezava med drugim zagotovila večjo socialno varnost delavcev, specializacijo in v končni posledici cenejšo gradnjo. Hkrati se s tem uresničujejo tudi prizadevanja v. | okviru občine za prestrukturiranje gospodarstva. A. BARTELJ SPOMLADI ZAČETEK GRADNJE Medtem ko je projektna dokumentacija za novo poslovno stanovanjsko središče v Metliki nasproti samopostrežne trgovine izdelana, sedaj pridobivajo še vsa mogoča potrebna soglasja za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Ce bo šlo vse po sieči, v Metliki računajo, da bodo prihodnjo spomlad lahko začeli graditi. Dejanja v nasprotju z besedami TELEFONSKE ZAGATE - V Metliki ie dandanes dokaj težko dobiti telefonsko številko. Če pa že prideš na vrsto, te napeljava telefona stane lepe denarce. Srečnež, ki je dobil telefon prejšnji teden, se bo pa še namučil, ko bo hotel poklicati Novo mesto ali Ljubljano, kajti v Mediki malo za šalo, malo zares govorijo, da prej prideš tja peš, kot želeno številko prikličeš po telefonu. SPREHOD PO METLIKI OD VINSKE KLETI DO BENCINSKE Črpalke in čez se je lekla pred koncem oktobra kolona i raktorjev, poltovornjakov in vprež-ih voz in Šoferji vseh so imeli isti (ilj: prodati Kmetijski zadrugi Metlika grozdje, ki ga letos ni bilo malo. Prodajalci so čakali na odkup do zgodnjih jutranjih ur, marsikomu so šklepetali zobje, kaiti večeri in noči so vse prej kot topli, no, staro vino je marsikomu delalo družbo, neredkim je pogrelo telo in jim razvezalo jezik, tako da £o bili prikrajšani za spanje tudi stanovalci ob Cesti bratstva in enotnosti JESEN V BELI KRAJINI SI ASLUŽI DOBREGA slikarja, tako * lepa. Tisti, ki niso izrabili druge olovice oktobra za trgatev, so se Jpravili na krajše izlete po v senske barve odetih Gorjancih, abirali so v gozdovih kostanj, prehodili so se ob Kolpi ali pa so ihali svež zrak v steljnikih. MED DISCO GENERACIJO JE ADNJE časa zelo popularen diskič Ozlju, kamor drvi ob petkih, botah in nedeljah iz Metlike vse, - jc prej okusilo coca colo kot jterino mleko- Zanimivo je, kako 'adi radi menjavajo kraje za bavo: sprva je vse skakalo v nomlju, kmalu za tem v Metliki, zdaj pa v hrvatskem Ozlju, ki je oddaljen od Metlike blizu 14 kilometrov. Kam bo že čez nekaj mesecev vleklo mlade, ki ljubijo polmrak in glasno glasbo? DA ZNAJO BITI METUCANI ODUCNI organizatorji, se je pokazalo ob II. mednarodnem mla dinskem pokalu Jugoslavije v namiznem tenisu. Po izjavah Jugoslovanov Studi gostujočih Čehoslovakov, ilijanov, Romunov, Avstrijcev in članov ekipe iz Zvezne republike Nemčije je teklo vse v najlepšem u. Posebno so bili navdušeni nad redu. gostoljubnostjo in odprtostjo domačinov nič manj pa jim ni bito všeč preko 600 let staro mesto Metlika. OB II. MEDNARODNEM MLADINSKEM POKALU Jugoslavije v namiznem tenisu so izdali priprav ljalci bilten, na katerega naslovni strani je natisnjena slika Metlike, pod njo pa grb. Vse bi bilo v redu in >v, da se ni grb pritihotapil iz z tliko pobratenega mesta Wagna. Tako sta v grbu dve stiskajoči se roki, namesto dveh vsaksebi stoječih krokarjev. Zavoljo tega se res ne gre po a: ' stiskajoči se rištro, medsebojno spoštovanje, krokarja pa le čuječnost. pra Mei metati po asfaltu, saj ponazarjata' roki prijateljstvo, tova- metliški tednik ) VERA ZALOKAR PODPREDSEDNICA občinske SKUPŠČINE Na predlog občinske konfe; renče SZDL so na zadnji seji vseh zborov skupščine občin« Črnomelj za podpredsednico črnomaljske občine izvolili vero Zalokar, ravnateljico črnomaljske osnovne šole. Vera Zalokar, roj. Jukič, je doslej uspešno opravljala vrsto odgovorni funkcij v občini in republiki m je za svoje prizadevno de dobila več priznanj m odiiK°-vanj. Funkcijo podpredsednice občine bo opravljala nepokltcn . UJELI ZADNJE LEPE DNl - Kmetje, ki imajo na poljih še precej dela, so prejšnji teden ujeli zadnje lepe jesenske dni. Te tri ženske iz Mihelje vasi so kljub letom pridno pospravljale peso. Prezgodnji sneg pa je marsikomu prekrižal račune. y — Želje prehitevajo možnostjo Za hitri razvoj največ krajevne skupnosti v občini v veliki meri zaslužna Iskra - Urediti šolo, radi bi večji vrtec, več stanovanj — Več za razvoj kmetijstva Nihče ni proti naložbam, vsako pa je treba; dobro pretehtati Ko so na zadnji seji komiteja OK ZKS v Metliki ’ ocenjevali razmere v občini ! v luči ugotovitev 13. seje CK I ZKJ in zadnjih sej predsedstva CK ZKS, so ponovno poudarili, da so v ospredju političnih nalog v občini ekonomska stabilizacija ter dejavnosti na področju planiranja. Ponekod se še vedno obnašajo, kot da je stabilizacija „za nekoga drugega, nas pa se to ne tiče". Prav tako marsikje postavljajo v ospredje zahteve po večjih osebnih dohodkih, in to ne glede na rezultate dela. Ponekod se še vedno srečujejo s posamezniki, ki namesto samoupravnih poti dogovarjanja in usklajevanja uveljavljajo svojo voljo. Skratka, tako za samoupravljanje kot za stabilizacijska prizadevanja je vsepovsod veliko besedne podpore in načelnih strinjanj, v praksi pa se stvari marsikdaj obrnejo povsem drugače. Medtem ko v občini ugotavljajo, da skorajda ni dobrih gospodarskih programov, ki naj bi zagotavljali pospeševanje izvoza in zmanjševali odvisnost od! uvoza ali ustrezali drugim stabilizacijskim kriterijem, pa se srečujejo s precejšnjim pritiskom za naložbe v druž-beni dejavnosti Vsekakor se ; bodo v občini v naslednjem ; srednjeročnem obdobju mo-; rali, radi ali neradi, odpovedati nekaterim kulturnim domovom, spomenikom, igriščem in še kakšni drugi; gradnji, ker denarja za to ne • bo. Komite je naročil izvršne-] mu svetu, naj temeljito ana-; lizira vse investicije, ki že < potekajo, in vse, ki jih načrtujejo za naslednje sred- '< njeročno obdboje, ki naj bi prineslo tehnološko posodo-! bitev, le-ta pa bi pripomog-1 la k močnejšemu in sposob-! nejšemu gospodarstvu. Seve-da se nihče ne zavzema za \ ustavitev vseh naložb, dobro ; pa je treba pretresti, kaj bo; posamezna naložba prinesla; tako za občino, kpt za širšo ; družbo. A.B. Naj večja krajevna skupnost v črnomaljski občini, KS Semič, je pred kratkim praznovala svoj praznik, ki $o si ga izbrali v spomin na ustanovitev Prve belokranjske čete leta 1941. V zadnjem času je ta krajevna dcupnost naredila res velik napredek, pri tem hitrem razvoju pa se srečuje tudi z vrsto težav, saj želje marsikdaj presegajo možnosti. Od 3.660 prebivalcev, ki žive v 56 naseljih, je v domači krajevni skupnosti dobilo delo 1.087 krajanov, v drugih krajih v domači in sosednjih občinah pa je zaposleno še okoli 120 krajanov, medtem ko ima v semiški krajevni skupnosti delo že blizu 1.650 ljudi, največ1 seveda v največji delovni organizaciji v občini, Iskri. Delež kmečkega prebivalstva znaša v tej nekdaj izrazito kmetijski skupnosti okoli 30 odstotkov, in še ta se iz leta v leto zmanjšuje; že sedaj je le še okoli 110 čistih kmečkih gospodinjstev od skupaj 1063. V Iskri, ki ima veliko zaslug: za razvoj celotne krajevne skupnosti, je sedaj zaposlenih nekaj manj kot 1.500 ljudi, od tega največ žensk, konec prihodnjega srednjeročnega obdobja pa računajo, da bo v Iskri zaposlenih 1.650 delavcev. Iskra je v iztekajočem se srednjeročnem obdobju dala za naložbe 273 milijonov dinarejv, v naslednjem obodbju pa načrtujejo 420 milijonov dinarjev investicij, predvsem za poso-dobitev proizvodnje in gradnjo obrata v Adlešičih. 2elja, kaj vse naj bi naredili v naslednjem srednjeročnem obdobju, je veliko, precej več kot dejanskih možnosti. V prvi vrsti jih skrbi vprašanje celodnevne osnovne šole, ki dela v zelo utesnjenih in celo neprimernih prostorih. Prav tako je že sedaj premalo prostora v otroškem vrtcu. Eden od perečih problemov je tudi stanovanjska gradnja; v Semiču bi čimprej radi ustrezen zazidalni načrt. Večkrat so že povedali, da v tem drugem največjem kraju v občini primanjkuje Po svoji poti Kanižarski obrat IGM poslej samostojna delovna organizacija Prejšnji torek so se delavci obrata Industrija gradbenega materiala kanižarskega rudnika na referendumu odločili o izločitvi iz enovite delovne organizacije Rudnik rjavega premoga Kanižarica. Do referenduma je prišlo tako na pobudo kolektiva, kot na predlog družbenega '• pravobranilca samoupravlja-' nja. Že dalj časa je bilo jasno, da v taki obliki ne bo več moč naprej, vso stvar je še zaostrila precejšnja izguba rudnika lani in v letošnjem ; prvem polletju, do katere je \ precej „pripomogel“ tudi obrat IGM. V občini so ustanovili posebno komisijo, ki naj bi strokovno ocenila možnosti in upravičenost priključitve ; IGM črnomaljskemu Goku, vendar se je tu zadeva malce zavlekla, kajti jasno je bilo, da v taki situaciji, ko je IGM svoje izdelke prodajal s precejšnjo izgubo, referendum v Goku ne bi uspel. Da bi te in še nekatere sporne zadeve v miru in temeljito uredili, so glasovanje o priključitvi h Goku prestavili na prihodnjo pomlad. Vendar so se med-i tem, kot že rečno, delavci ; IGM odločili za izločitev in \ ustanovitev svoje delovne ; organizacije. Od 69 zaposlenih v obratu IGM se je referenduma udeležilo 66 delavcev, od teh je 75 odstotkov glasovalo za izločitev, 21 odst. pa jih je bilo proti V začetku | prihodnjega leta bo sedanji obrat IGM začel delovati kot enovita delovna organizacija. Do takrat pa jih (ne samo IGM, marveč tudi sedanjo matično delovno ; organizacijo Rudnik) čaka ; še precej dela. Nova delovna ; organizacija mora startati ; „čista“, se pravi brez izgube, ; kar je obveza Rudnika. Do-; ber obet je tudi dejstvo, da \je prejšnji mesec po dolgem \času obrat IGM delal brez \ izgube. Kakšna bo nadaljnja \pot IGM, bodo odločali > delavci sami, vsekakor pa se > v Goku še zanimajo za > priključitev. Konec koncev pa bo imel ! tudi Rudnik sedaj bolj pro-! ste roke. Prav obrat IGM, ki Ipo svoji naravi dela nima nič > skupnega z rudarstvom, je \bil dosedaj ovira, da se s Rudnik ni mogel tesneje i povezati z REK Zasavj i se \vključiti v slovensko Elek-; trogospodarsko skupnost, \od česar bi imel nedvomno ! korist. A. BARTELJ storitvenih obrtnikov, v P1.1*10*?-nje pa računajo tudi na *11‘reP razvoj turizma, predvsem »K imenovanega kmečkega, 23 . imajo lepe možnosti. Za^daj se tudi, da bodo morali v teni koncu več narediti za razvq kmetijstva, zlasti živinoreje i vinogradništva Med drugiH1 „ bilo potrebno obnoviti kald*1 20 hektarjev vinogradov opraviti komasacijo okoli 1° ha kmetijskih površin. ^ g Skupen denar za novo dvorano Predračun za večnamensko proizvodno dvorano znaša 18 milijonov dinarjev Čeprav večina kazalcev govori, so v črnomaljskem Goku dosep1 boljše rezultate v devetmesečne poslovanju kot v enakem lanske . obdobju, niso dosegli načrtovan® rezultatov, zlasti ne, kar * tlC akumulacije. Od treh Gokovih temeljnih orga-Begrad, Obrt in Komunala, ČRNOMALJSKI DROBIR nizactj, ... - j so v primerjavi z lanskimi deV.c y meseci dohodek najbolj povečal tozdu Obrt, sledita Komunala Be8fad- Na to, da niso doscjg zastavljenih ciljev, je v veliki rn vplivalo tudi povečanje sfrojj vseh vrst, pestilo pa jih je ^ pomanjkanje gradbenega in drug6** materiala. Sredi meseca se bo 430 zap05^ nih na referendumu odloč"0 sprejem samoupravnega sporazu ^ o temeljih plana, s katerim * vključuje v temelje družben K plana občine za prihodnje srea ^ ročno obdobje. V sporazuni temeljih plana so v Goku vnesli združevanje sredstev tozdov za'■P njo večnamenske proizvodne “V ne za tozda Obrt in Komun Sredstva naj bi začeli združeva^. prihodnje leto, nova hala Pa.na]k3 bila zgrajena do 1984. Predračun* vrednost nove hale znaša p° sc njih cenah 18 milijonov dinarjev- TIHA KOMEMORACIJA -Osrednja občinska žalna slovesnost za dan mrtvihje bila pri spomeniku na Gričku. Za to priložnost so črnomaljski šolarji in godba na pihala pripravili lep in res primeren program. Žal se je komemoracijo udeležilo pičlo število občanov, pa še ti niso mogli slediti recitacijam, kajti za to priložnost niso poskrbeli za ozvočenje. DRAGO CVETJE - Ljudje, ki so za dan mrtvih na veliko kupovali rože, so sc pritoževali, da je bilo cvetje dražje kot ob drugih dnevih. Tako naj bi ikebana, ki sicer stane 300 dinarjev, tokrat veljala kar 500 din. Ljudje pa za to priložnost ne gledajo na denar in kupijo vse, da le dobijo. To se je dobro videlo tudi na številnih pokopališčih. Vendar bi bilo prav, ko bi pozornost in denar enakomerneje razporedili skozi celo leto. DERBI V SNEGU - Nepnf tu^i nresenetu * dopoldne rokometaši 1£riu‘ogofl'e' suhi in topli dvorani, so se n taši popoldne v praveni ,jonuV metezu podili za ŽQgo na sta stlii Loki. Eni in drugi so e % Novomeščane. Rokometaš jj igralci Krke zmagali s tre # razlike, na sneženem travmj-jci. 1° še največ volje pokazali g'c se jih je zbralo kakih V ’ prezeblo bodrenje pa ni P° faZ§» saj sta se Bela krajina in c-131 brez golov. p. PRESEŽEK ZA ŽLEB posleni v občinski upravi so lt ke interesnih skupnosti na"2]jskeH' popravilo strehe na .^činsl^ gradu, kjer domuje večina .|et>ove uprave. Mojstri so dotrajan j^tci3 že zamenjali, sledijo pa * vj-arjem dela na ostrešju. Tako vsaj z vrha ne bo kapalo na e 18 DOLENJSKI LIST St. 4b (1630) 6. novo Skoraj vse grozdje za odkup Neskončne vrste voz pred Slovinom v Brežicah — Predelovalne zmogljivosti premajhne — 2e prihodnje leto nove cisterne za mošt, pozneje večja stisklanica Pri Slovinu v Brežicah zamdi rekordne ponudbe grozdja s svojimi predelovalnimi zmogljivostmi ne dohajajo trgatve. Vinogradniki so čakali na odkup pridelka po petnajst in celo štiriindvajset ur. Pa ne samo zaradi premajhne stiskalnice, ampak tudi zaradi tega, ker so bfle 25. in 26. oktobra Brežice več ur brez elektrike. Po izjavi direktorja Eda Ver- do 25 vagonov na dan, rdečega pa le do 15 vagonov zaradi drugačne tehnologije. Tudi zaradi tega so vrste voz za prevzem črnine mnogo daljše. Drugo ozko grlo je pomanjkanje cistern za mošt, ki ga morajo iz 230-vagonske kleti v Šentlenartu razvažati v manjše okojiške kleti. Zato nameravajo že drugo leto povečati kletne zmogljivosti z namestitvijo cistern v novozgrajeni hali. Nakupa večje stiskalnice si za sedaj še ne morejo privoščiti, zapisanega pa imajo v srednjeročnem načrtu. Dvema 8.000—litrskima stiskalnicama, ki že obratujeta, bodo do leta 1985 dodali novo dvovagonsko oziroma sedanjo 4.000-litrsko zamenjali za 20.000-litersko. Z bizeljsko-stemiškega območja bodo letos odkupili okrog 300 vagonov grozdja, s Plešivice okrog 150 in približno 50 vagonov iz Virštanja. Odkup naj bi bil končan sredi tega tedna , V Slovinovih vinogradih na Bizeljskem so letos spet pridno trgali šolarji. Odzvali so se učenci višjih razredov osnovnih1 šol iz Dobove, Brežic, Globokega, Artič, Pišec in Bizeljskega V vinogradih so prebili po stovška so računali s težavami in so bili pripravljeni na večji odkup, kolikor pač ljudem z razpoložljivimi kletnimi in predelovalnimi zmogljivostmi sploh lahko ustrežejo. V dneh od 10. do 29. oktobra so odkupili 268 vagonov grozdja. Ponudba seveda ni bila enakomerna Največji naval je bil ob bratvi žametne črnine. Prva ovira za hitrejšo oddajo grozdja je premajhna zmogljivost stiskalnic. V dveh urah in stisnejo dva vagona grozdja elega grozdja predelajo tudi SKLEP O USTANOVITVI SISA ZA KMETIJSTVO ODLOŽEN Interesna skupnost za pospeševanja kmetijstva v brežiški občini nima sreče. Zelo dolgo jo že ustanavljajo, čeprav je bil osnutek samoupravnega sporazuma že pred več kot pol leta v javni razpravi in čeprav je ustanovitev podprla tudi občinska konferenca SZDL. Tokrat je prišlo to pred občinsko skupščino. Delegati zbora združenega dela so zahtevali odgoditev, ker so prepozno prejeli gradivo in se niso uspeli sestati ter zbrati stališč delegacij. Načelno proti ustanovitvi take skupnosti ni bilo pripomb, veliko pa je pomislekov glede financiranja, kar pa je stvar dogovarjanja in usklajevanja v združenem delu. Najbrž pa je imel prav tudi delegat, kije menil, da je bilo za razpravo že ob obravnavanju osnutka veliko časa, da je bilo izrečenih veliko lepih besed, zatika pa se zdaj, ko prihaja do dejanj. teden dni, zaslužek pa namenili za izlete ob koncu šolskega leta. Ves minuli teden so bili med trgači tudi vojaki; sprva jih je trgalo po 200, potem pa 80 do 90 vsak dan. Pomoč šolske, mladine in vojske je bila Slovinu nadvse dobrodošla. Letina je sicer obilna, grozdje pa je slabo dozorelo, zlasti JIH BO TO ZIMO ZEBLO? Za k stlovnico, ki naj bi grela novo trgovsko hišo Posavja, postajo mili-cdom teritorialne obrambe in ar tobusno postajo, šele zdaj razkopavajo zemljišče. Mraz pa je letos z odaj potrkal na vrata, zato so si t m zaposleni delavci morali začas-r. • omisliti drugačen vir ogrevanja. 1 činoma so si pomagali s termo-imulacijskimi pečmi. Zmrzujejo. ] tudi v knjižnici, na radijski I itaji in v prosvetnem domu, od !er nameravajo napeljati central-kurjavo v dom učencev in novo ižnico. Take zamude vzbujajo ko slabe volje, ker najbrž niso rebne. fl I i ■ REŽIŠKE VESTI črnina Moštu morajo dodajati sladkor, da vino ne bo prekislo. J. TEPPEY ČAKALI SO IN DOČAKALI - Posnetek je s Slovinove odkupne p istaje v Pišecah, kamor so kmetje zvozili ogromne količine grozdja. Marsikomu se je odvalil kamen od srca, ko se je znebil s; tbo dozorelega pridelka. Količinsko je bila letina bogata, kot že dolgo ne, grozdje pa je bilo kislo, zlasti žametna črnina. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH TUDI POKOPALIŠČA SO ODRAZ KULTURE. Za dan mrtvih so bila vsa pokopališča spremenjena v vrtove, polne rož. Urejeni so bili grobovi, pa tudi skupne površine, za katere skrbijo za to ustanovljene službe. Toda med letom je slika drugačna. Svojci na večini pokopališč sicer redno vzdržujejo grobove, za smeti onstran nokopališke ograje se pa nihče ne zmeni. Le iri večja pokopališča imajo poskrbljeno za sprotno odstranjevanje smeti, medtem ko na devetih zadnjih počivališčih neurejena okolica močno kazi vtis o kraju in ljudeh. Tri nagrade in trnje priznanj Letos šest novih imen Seznamu oktobrskih nagrajencev v brežiški občini so ob letošnjem občinskem prazniku pripisali tri nova imena; najvišje občinsko priznanje so prejeli Marija Avsec, Franc Kostevc in Franc Puhner. Članici izvršnega sveta skupščine in predstojnici davčne uprave Mariji Avsec so podelili oktobrsko nagrado za prispevek, la ga je s svojim poklicnim delom v upravnih organih in družbenopolitično aktivnostjo dala za hitrejši razvoj družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov v občini. Zlasti veliko je pripomogla k hitrejšemu uveljavljanju komunalnega sistema v duhu ustavnih načel ter dohodkovnih odnosov po vzoru zakona o združenem delu. Predsedniku Zveze združenj borcev NOV in upokojenemu podpolkovniku JLA Milanu Kostevc u so prisodili nagrado za izredno skrb pri ohranjanju in’ prenašanju revolucionarnih tradicij NOB na mlade rodove ter za dolgoletno družbeno politično delo. Velik osebni prispevek, je dal tudi organizkanemu zbiranju zgodovinskega gradiva iz NOB na Kozjanskem, urejanju spominskih obeležij in grobišč! padlih borcev NOV ter razvijanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov Direktor delovne organizacije Slovenijales - Tovarna pohištva v Brežicah Franc Puhner je prejel oktobrsko nagrado za uspešno vodenje te organizacije in za dolgoletno družbenopolitično delo. Vodilno mesto v tovarni je prevzel leta 1970 in s sodobnejšo organizacijo in vodenjem pripomogel, da se je izkopala iz nenehnih težav, da se je hkrati utrdil samoupravni položaj delavcev, uveljavil sistem delitve po delu in dosledno uresničeval dogovor o kadrovski politiki Kot dober gospodarstvenik se je Franc Puhner uveljavil tudi pri opravljanju odgovornih družbenopolitičnih in drugih dolžnosti v občini regiji in zunaj posavskih meja. Glasbenemu pedagogu in zborovodji Francu Baškoviču se je skupščina s priznanjem oddolžila za njegov delež pri razvoju amaterske glasbene dejavnosti v občini Desetletja je poleg poklicnega dela v glasbeni šoli požrtvovalno vodil več pevskih zborov hrati. Tudi kot upokojenec z enako vnemo nadaljuje svoje delo in uspešno vodi zbore v Brežicah, Cerkljah, Sromljah in Pišecah. Številnim priznanjem, la jih'je prejel za svojo požrtvovalnost in uspehe, se zdaj pri-ckužije še oktobrsko priznanje. Priznanji sta prejela tudi dva delovna kolektiva: Emona Posavje v Brežicah za uspešen razvoj trgovinske mreže v občini in za izgradnjo blagovnice v Brežicah, tozd Železniškega gospodarstva za vzdrževanje voz v Dobavi pa za prispevek h gospodarskemu napredku občine in Zeleznišckga gospodarstva Slo venije. APLAVZ V POSAVSKEM MUZEJU, kjer se je brežiškemu občinstvu predstavil gledališki igralec Dare Ulaga. Nastopil je s Pardjičevo komedijo,Nekoč in danes“. (Foto: J. T.) i. VSAK DAN PRIVLAČNEJŠI GRIČ — Nova stanovanjska soseska v Krškem ima vse, kar ljudje potrebujejo, v neposredni bližini: šolo, vrtec in zdaj še blagovno hišo. S središčem mesta, z železniško postajo, delavskim domom in hotelom na levem bregu Save jo povezuje na novo odprta lokalna avtobusna proga. (Foto: Jožica Teppey) Z varčevanjem skozi krize Preusmeritev proizvodnje je za del krškega gospodarstva dobrodošel izhod - Kmetijstvu bi lahko veliko pomagala SIS, pa tega niso mogli izpeljati Med delovnimi organizacijami, ki se v teh mesecih ubadajo s težavami in ovirami vseh vrst, krško gospodarstvo najbrž ni izjema, so pa vmes kolektivi, ki bodo krizo težko prebredli. Trenutno je v najtegem žal, ni dovolil, čeprav je bil v položaju Agrokombinat zaradi pomanjkanja umetnih gnojil za jesensko setev, zaščitnih sredstev in rezervnih delov vseh vrst. Motnje pri dobavi gnojil se kažejo tudi na letini. Ta je povprečna, ponekod celo podpovprečna. Da bi laže zagotovili rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo, je Agrokombinat pripravil za izvoz 500 ton sadja. Kmetijstvu bi bila v tem težkem obdobju zelo dobrodošla pomoč iz sredstev interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Zakon o investicijah tega, občini podpisan sporazum. Letno bi iz tega prispevka zbrali okrog 7 milijonov dinarjev. Celuloza se še vedno otepa s pomanjkanjem deviz, surovin, rezervnih delov in drugega materiala. Za zimske mesece bi nujno potrebovala večje zaloge lesa. Ta kolektiv mota namreč sam na svojih plečih občutiti ves primanjkljaj lesa v Sloveniji. Plani sečnje se ne uresničujejo in tako je Tovarna Djuro Salaj prisiljena, uvoziti 60 odst. potrebnega lesa. To ji povečuje stroške in zmanjšuje dohodek. Iz močvirja plodna tla Z melioracijami čimprej do novih kmetijskih zemljišč Obdelovalnih površin je v* krški občini vedno manj. Zadnje čase se vsako leto skrčijo za 40 hektarov. Da bi nadomestili izgubljeno zemljo, so načrti kmetijske zemljiške skupnosti usmerjeni v melioracijo mokrotnih območij. Letos so za kmetijsko rabo usposobili 50 hektarov ob potoku Kolariča, pritoku reke Krke v podboški krajevni skupnosti. Zasebni lastniki zemlje so na tem kompleksu že prvič sejali, okoli 20 ha površin pa so zatravili. Investitor naložbe je TOK krškega Agrokombinata, dela pa je izvršilo novomeško „Vodno gospodarsko podjetje*4. Štirideset odstotkov naložbe je pokrila republiška Zveza vodnih skupnosti, deset občinska kmetijska Med ženskami je brezposelnost največja Razvoj je naklonjen zaposlovanju širših profilov Krška (občina ima največ zaposlenih v Posavju, saj število delavcev že presega deset tisoč. Med njimi je skoraj tretjina žensk. V gospodarstvu predstavljajo ženske 28,6 odst., v negospodarstvu pa celo 67,9. Zenske delajo pretežno v gostinstvu in turizmu, v tekstilni oziroma konfekcijski industriji ter v proizvodnji električnih strojev in živilskih izdelkov. Prevladujejo ozki profili- in poklici, v katerih osebni dohodki komaj dosegajo občinsko povprečje. To velja zlasti za delo v konfekcijski industriji. Med brezposelnimi je prav tako največ žensk. V prvi polovici leta je iskalo delo 172 občanov, od tega skoraj 70 odst. delavk ozkega profila. Njihov delež se med iskalci zaposlitve vsako leto povečuje. To je razumljivo, saj se razvijajo pretežno dejavnosti, ki potrebujejo moške delovne moči. Ovira za zaposlitev žensk je prav gotovo tudi ozka poklicna usposobljenost, zato bi kazalo v občini intenzivneje iskati mo? nosti tudi za take prosilke, v prihodnje se bo izobrazbena raven prav gotovo obrnila v korist žensk, saj uvajamo usmerjeno izobraževanje, ki enakovredno zajema vso mladino. zemljiška skupnost, polovico pa so dali lastniki zemlje. Za to so dobili kredit, ki ga bodo odplačevali 16 let s 3-odstotno obrestno mero. Ta čas izvajajo že drugo melioracijo, na 160 hektarjih v naselju Kalce-Naklo, kjer je 100 hektarjev v družbeni lasti Osnovni odvodni jarki za vodo so bili tamkaj napravljeni že pred 1960. letom, sedaj pa jih obnavljajo in napravljajo nove, ter talno drenažo. Vsa dela bodo končali predvidoma do pomladi naslednjega leta. Sicer pa so imeli že v tem letu na programu še eno tako naložbo, s katero bi pridobili okoli 100 hektarjev boljše zemlje ob potoku Lokavec v krajevni skupnosti Raka. Ker so se regulacijska dela zavlekla, bodo lahko načrt izpeljali do konca šele drugo leto. Zemlja je izključno v zasebni lasti, lastniki pa so pokazali veliko pripravljenosti za to koristno delo! Enake programe ima zemljiško-kmetijska skupnost krške občine tudi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana za naslednje srednjeročno obdobje. Prav bi bilo, če bi ga lahko v celoti uresničila, predvsem zategadelj, ker samo na ta način nikakor ne bodo uspeli nadomestiti vseh površin, ki bodo izgubljene za kmetijsko obdelavo. 2. ŠEBEK Tudi SOP ima težave z reprodukcijskim materialom, prav tako z elektro opremo, ker se njena poglavitna dobavitelja Iskra in Rade Končar usmeijata pretežno na izvoz. Pogreša kredite za obratna sredstva in serijsko opremo. SOP daje prednost izvozu, ki mu namenja skoraj tretjino proizvodnje. Kovinarska je zaradi omejitve investicij najbolj prizadeta pri asfaltnih bazah. Primanjkuje ji kotlovske pločevine vseh profilov. Usmerja se na izdelovanje zakloniščne opreme, ki jo bo tudi izvažala. Podobne težave ima Metalna, kjer je zaradi motenj pri oskrbi z reprodukcijskim materialom občasno prekinjen izvoz. V Sigmatu imajo zaradi že omenjenih motenj enake skrbi, uspehe pa si obetajo od investicijske kooperacije s tujino. Rudnik Senovo ni dobil soglasij za nakup hidravličnih črpalk za že uvoženo podpoije, pomanjkanje delovnih moči pa delno nadomešča s sobotnim delom. Tozd Pionir se srečuje s pomanjkanjem cementa in prekinjeno dobavo armatur, ima pa tudi težave z rezervnimi deli. Zaradi tega stoje tovornjaki ip. mehanizacija. „Sava” se je preusmerila ob izdelovanju betonskih nosilcev na kvadre, za katere ne potrebuje toliko cementa. V Imperialu se težko oskrbujejo s sladkorjem, nezadovoljni pa so tudi z ovojnimi papirji, ki so zdaj slabši in dražji. V konfekcijskih tovarnah v Labodu in Lisci jim povzročajo skrbi surovin in opreme ter zaostajanje osebnih dohodkov za občinskim in slovenskim povprečjem. Problemov je torej veliko, zato je zdaj bolj kot kdaj potrebna pripravljenost in odgovornost delavcev, da z varčevanjem in drugimi ukrepi čimbolj zmanjšajo zastoje v proiz- VOdnjl' JOŽICA TEPPEY KRŠKE NOVICE NAJVEČ V KOSTANJEVICO! -Na občinskem tekmovanju v krosu, ki se ga je udeležilo okoli 200 pionirk in pionirjev, so imeli največ uspeha Kostanjevičani. Tamkajšna osnovna šola je osvojila 3 ekipne zmage, po eno pa so dosegle ekipe iz Krškega, Koprivnice in Rake. VOJAKI V LESKOVCU - Svečana zaobljuba vojakov novincev iz garnizona Cerklje je bila ponovno v krški občini Opravili so jo pred osnovno šolo narodne heroinjc Milke Kerinove v Leskovcu, prisostvovala pa ji je tudi Milkina mati. Vojake sta pozdravila predsednik občinske predsednik OK ZSMS Anton Kink, kulturni program v šoli pa so pripravili člani doma JLA iz Zagreba. POGLED PO SVETU - Komisija za mednarodne odnose pri občinski konferenci ZK je v zadnjem času pripravila kar dve zanimivi predavanji s pogovori- Tako so se člani partije in drugi lahko seznanili z aktualnimi dogodki na Poljskem to v Iranu in Iraku. Poslušalcev je buo veliko, kar je dokaz, daje zanimanje za razmere v svetu res veliko-KRČANI PRVI! - Še eno koloje do konca jesenskega tekmovanja eni izmed dveh drugih repu članskih lig v rokometu. Krčani s zmagami v zadnjih kolih °st“’. • vodilnem mestu, vendar jim z do J tesno razliko v točkah sledi ek P Kroga. V zadnjem tekmovalnem kolu bodo Krčani gostovali Radečah. ____________ ~ VABILO KRVODAJALCEM Občinski odbor Rdečega k riža Krško vabi darovalce krvi na krvodajalsko akcijo, ki bo 14. novembra v Celulozi v Krikem od 6. do 13. ure in naslednji dan, 14. novembra, naSenovcin v tamkajšnji osnovni šoli od • do 13. ure. , DOLENJSKI LIST Št. 45 (1630) 6. novembra 1980 Hln ^ • OVIRAL - Čeprav je v nedeljo, 19. oktobra, deže-. »to m oviralo miličnikov na delovni akciji v KS Kostel in so DieH -a P°*ož*tev vodovodnih cevi izkopali celo hitreje, kot je bilo (Foto p o- j° <^U 80 x j™ za^lva^iU predstavniki KS in občine. Jjekaj vasi že ima vodo ^•adi brigadirji so z delovno akcijo za letos zaključili - Ztkj prihajajo na prostovoljno delo miličniki ifc in pionirske delov^ 80 ietos že dru8° vodovod, ki bo na-do d vas> od Banjaloke pa , “Rnika pod Kostelom. Ob-^.^»jejo v teh delovnih ldm£"1*“di odrasli. Pred krat-Hj]^ ba' zadnji na delu mQi6- so bili leto« na delu že 2.4oo 80 opravili skupaj okoli dveh Ptost°voljnih delovnih ur. V !90 ^ovnih dneh so izkopali d0 j. za cevovod od Kostela n»tivVerca’ Pologu 600 m cevi in J*rek zasuli. Položili in zasuli bi 300 m cevi, a jih je Ha a. • Preostale tri dni so delali odsekih. ob23, ^hovo delo se je miličnikom t>rM~*(Ni delovni akciji zahvalil ^nik KS Kostel Franc Volf, v imenu družben o-političnih organizacij občine pa tudi Nace Kamič-nik. Miličniki pa so ob tej priložnosti obljubili, da bodo ^ prišli na delo in to celo letos, če bo vreme dopuščalo. Na Kosteljskem so doslej dobile vodo vasi Delač, Steljnik ter Gornji in Doljni KosteL Še letos bi lahko dobili vodovod vasici Maverc, ki šteje 5 hiš, in Brsnik, 3 hiše. Potrebno je položiti le še 300 m cevi ki bi. jih morali dobiti čimprej, da se izkopani jarek ne bi kar sam zasul Razen tega je za ti dve vasici potrebno zgraditi še raztežilnik. Vodovod je zgrajen tudi do Novih sel in Banjaloke, voda pa bo vaščanom pritekla šele, ko bo zgrajena transformatorska postaja, ki je potrebna zato, da bo črpalka lahko potiskala vodo v vodni zbiralnik za ti dve vasi. J. PRIMC Predrago iMova pot do hiš? Posebifa komisija je pred kratkim ugotovila, da bi bilo popravilo poti v Podplanini pri Čabni v kočevski občini, ki jo je delno odnesel [Jaz, sicer možno, a bi bili stroški preveliki. Razen tega bi lah-1 ko tudi novo pot spet odne-do. Sklenili so tudi, da je treba ugotoviti, če je varno bivati v hišah št 1, 2 in 3, in sicer do konca novembra. Stroške raziskav bo plačala Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. Ce je v hišah varno bivati, bodo zgradili do njih novo dostopno pot i priključkom na cesto Draga- Cabar v bližini odcepa za Pungert Tehnično dokumentacijo nove poti bo izdelalo GG Kočevje. Pred izdelavo načrta se bodo posvetovati z Geološkim zavodom, in sicer o trdnosti terena, po katerem naj bi potekala nova pot Denar za gradnjo nove poti1 bodo zagotovili Gozdno gospodarstvo Kočevje, Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, Krajevna skupnost Draga ter SIS za komunalno in cestno dejavnost Kočevje. j p ODRASLI V solo Delavska univerza Kočevje še vedno sprejema prijave za nekatere šole in tečaje, ki se še niso začeli. Tako še ni zaključen vpis v šolo za varuhinje v vrtcu ali na domu, v večerno osnovno šolo (6, 7» in 8. razred), v za četni tečaj nemščine ter v začetni in nadaljevalni knjigovodski tečaj. Pridobivati znanje, ne le diplome Kočevju predlagane družboslovno—jezikoslovna, usmerjenega izobraževanja — Kaj pa izobraževanje za kovinska in tekstilna smer potrebe lesne industrije? letua, priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem eh obč ah V * Kočevje *n Ribnica je zdaj v razpravi v teh kate° naJnovejSem predlogu, o pjjJ?® bodo v kratkem raz-V2»J . y okviru svetov za I(oč ’n izobraževanje, bodo v i naslednje smeri oz. de-: C08* dva oddelka družbo jezikovne smeri, en od-vimiL^rajfcnega programa ko-njeea Sn»eri, štiije oddelki sred-dJ5 Pjograma kovinske smeri, UU Jrle!|ca skrajšanega progra-' lefc r^tune smeri in en odde-^ rednjega programa tekstil-“»mentve. v*nia^ us*neijenega izobraže-Je> da postane izobraže- vanje last vsega združenega dela in ne le kadrovskih služb. Zato je tudi za večino nalog med pripravami na prehod na usmerjeno izobraževanje zadolžen sindikat. V OZD so doslej pogosto kritizirali sedanji način izobraževanja, češ: ,,Saj se v šolah nič ne naučijo. Sele ko pridejo v delovno organizacijo, se začno učiti.“ Zdaj bo združeno delo lahko vplivalo, da bo izobraževanje tako, kot mu je potrebna Izobraževanje naj bi v bodoče ne bilo le pridobivanje diplom, ampak znanja. Usmerjeno izobraževanje bo seveda doživljalo sprememi in dopolnitve. Potrebno bo stalno dogovarjanje in popravljanje oz. izboljševanje. Zelo verjetno se bo pokazalo, da so tudi v Kočevju občasno potrebni še dislocirani oddelki drugih šol, na primer ekonomske. Že zdaj pa nekateri opozarjajo, da imata ribniška in kočevska občina zelo razvito lesno industrijo, ki ima tudi kar doma zadostne surovinske zaloge in bi zato zelo veijetno morali tu izobraževati prvenstveno lesno smer. J. PRIMC Združitev DROBNE IZ KOČEVJA , 5,1181 sls? NI - Obiskovalci •ob- na kočevskem pokopališču Ji biian j <*an mrtvih razočarani, ker S Qh,jajčna ograja, čeprav je *>»li .iT^Mjeno. z delom so prene-Jo. Preden bi bilo vse dokonča-retoniUiInfe*0 bi morali še napeti. ^Panie • m železni stebri že stoje. bo °graj* gotova vsaj v divj^ !L. Prihodnjega leta. Potem tes ne bo delala več škode. ladvad odgovar)* vhodu v staro 'Uči? gimnazije ni nobene «Haj0a ^ ^ko mladi v miru NAVODILA ENO, DEJANJA DRUGO - Republiški odbor Rdečega križa je letos izdal precej prospektov, tako: „Ce že morate kaditi,'* »Kolera - stalna nevarnost", „Za lepši *vet“ in druge. Veijetno so bili odborniki prepričani, da bo kaj pomagalo, a so bili, žal, v zmoti. Kadimo na debelo, od otrok do odraslih. Veliko jih začne že v osnovni šoli. Med kadilci zelo verjetno že prevladujejo ženske. Kolere sicer res nismo dobili, pa tudi lepšega sveta in okolice naših domov ne. Nesnaga nas pesti sredi mesta pa tudi po bližnji okolici. Ce ne zaležejo prospekti, bi morali -vsaj tam, kjer je to z ozirom na predpise mogoče - preiti na druge oblike »prepričevanja ’. MOKROTA IN _SUSA - Vsi pripravljamo ozimnico vseh vrst. Čeprav je dež v zadnjem obdobju povzročil veliko mokrote, so žepi potrošnikov vedno bolj suhi. Se je pač zvrstilo veliko »pripomočkov*4 za sušenje žepov, na primer letni dopust, nakup šolskih potrebščin Do novega leta že pod isto streho? (za brezplačno šolo) in nakup zalog »strateškega materiala” (pralnih praškov, kavice, olji itd.). tako je zima pred vrati, nekaterim pa je zmanjkalo denarja za ozimnico. Občinska konferenca SZDL Kočevje je te dni posredovala skupščinam in izvršnim odborom SIS s področja družbenih dejavnosti pobudo za združitev skupnih strokovnih služb. Ločeno oz. na sedanji način naj bi. poslovala le še SIS za zaposlovanje. Nosilec te naloge je SIS za izobraževanje oziroma rjena 'Strokovna služba. Po sedanjem predlogu naj bi strokovne službe SIS začele poslovati na predlagani način že z novim letom. Od te združitve si v kočevski občini obetajo boljše in cenejše delo teh služb. V načelu v skupnih strokovnih službah po novem ne bi smelo biti več zaposlenih. Izjema je le SIS za zdravstvo, ki bo prevzela nekatere naloge, ki jih je zdaj oprav ljala regionalna SIS. Nekateri pa že opozarjajo, da je dobila več nalog tudi občinska SIS za otroško varstvo. Predlagano je tudi, nqj bi službe SIS, ki so zdaj razstresene po vsem mestu, imele skupne poslovne prostore, saj bi združitev le tako imela smisel. V nasportnem bi bilo namreč težko poceniti .poslovanje teh Vlužb, Kje bodo ti prostori, se še ne ve. J. P. SKUPNO ODSTRANJUJEMO MOTNJE - V hlevski skupnosti Pusti hrib seveda ne poteka vse gladko. Zato jo pogosteje obiskujejo predstavniki KZ Ribnica, ki svetujejo, kako odstraniti pomanjkljivosti. Na fotografiji: direktor KZ Jože Benčina si ogleduje ,.porodnišnico" novega hleva. (Foto: Primc) Hlev, drugačen kot drugi Druga hlevska skupnost v ribniški oblini začela delati -200.000 I mleka na leto — Kako bodo delili dohodek? Sredi septembra so začeli polniti hlev za 50 molznic, ki ga je odprla na Slemenih v ribniški občini »Hlevska skupnost Pusti hrib”. Ta skupnost deluje na osnovi zakona o združevanju zemlje, dela in sredstev. Zemljo in sredstva združujejo trije kmetje, delo dva izmed teh kmetov, razen tega pa je v skupnost vključena še KZ Ribnica, ki je vložila v skupnost sredstva (milijon dinarjev) in opravlja za skupnost nekatera dela. Dva izmed kmetov, članov skupnosti, ki sta sorodnika, sta že prej kupovala skupaj stroje in skupno obdelovala zemljo oz. pospravljala, pridelke. Na nasvet pospeševalne službe KZ sta se nato odločila za gradnjo skupnega hleva. Zaradi pomanjkanja materiala in gradbenikov je trajala gradnja hleva vse od leta 1978. Zanimivo je, da se za to gradnjo, ki je veljala blizu 3 milijone dinarjev, ni zanimalo nobeno gradbeno podjetje. Ko bo hlev napolnjen z molznicami, bo zmogel letno proizvodnjo okoli 200.000 1 mleka za trg. Razen tega bo dajal tudi teleta. Ta skupnost obdeluje 24 ha travnikov. Na bližnjih ima urejen pašno -košni sistem, na oddaljenih pa pridobiva seno in travno silažo. Na 3 do 4 ha bodo pridelovali koruzno silažo. Zanimivo je seveda, kako si bodo člani skupnosti delili ustvaijeni dohodek. Tega bodo razdelili tako: 60 odstotkov z ozirom na vloženo delo, 30 odstotkov z ozirom na vložena sredstva in 10 odstotkov z ozirom na vloženo zemljo. Za skupnost nabavlja ves reprodukcijski material KZ Ribnica, vendar zanj ne zaračunava marže. KZ je tudi lastnik dela hleva, seveda v takem deležu, kolikor je vanj vložila denarja. Hlevska skupnost Pusti hrib je druga taka v ribniški občini. Prva je bila ustanovljena že pred leti v Sodražici (Kovačič) in posluje uspešno. JOŽE PRIMC Dragocena voda Z njo bolje gospodariti Decembra višje stanarine Voda postaja vedno bolj dragocena in z njo bo treba pametneje gospodariti. Tega se vse bolj zavedajo tudi v ribniški občini, kjer so vode še razmeroma čiste. Mnogi bi želeli vode in požiralnike porabiti za odlagališča smeti Potok Obrh, kjer je zajetje za ribniški in kočevski vodovod, se začne že v Loškem potoku. Če je že tam voda onesnažena in zastrupljena z raznimi odpadki, gnojili in drugim, potem tako vodo pijejo liudje. Zato je treba poskrbeti za urejena odlagališča smeti v vsaki vasi, hkrati pa tudi doseči, da ne bi zastrupljali vode, ki jo kasneje pijejo ljudje. Tudi regulacije potokov niso bile vedno opravljene najpametneje. Nekatere so regulirali tako (Globelščica, Zamostec), da so jih spremenili v hudournike. S tem pa niso uničili le naravnih drstišč rib, pač pa hudourne vode izpodkopujejo ceste, zasipavajo travnike in sploh delajo ljudem škodo. Na Bistrici je bilo od Sodražice do Ribnice včasih 37 mlinov in ni bilo poplav. Zdaj je Bistrica zregulirana na hudourniški način, da dela škodo ribam in ljudem. Namesto da bi uredili pragove in zadrževalne jezove, je zdaj vse narejeno tako, da voda čim hitreje odteka. Območna vodna skupnost naj bi se pred regulacijami posvetovala z domačini, predvsem ribiču JOŽE PRIMC Stanovanje dražje za 31 odstotkov — Naslednja podražitev julija prihodnje leto — Vzdrževanje drago in slabo V ribniški občini so lani sprejeli sporazum o postopnem prehodu na ekonomske stanarine. Na njegovi osnovi bi morali s 1. julijem letos spet povišati stanarine za 31 odstotkov, a tega zaradi zamrznitve cen niso storili. Po razpravi na občinskem izvršnem svetu minuli petek je bil sprejet sklep, da bodo povišanje uveljavili s 1. decembrom. Pred tem sklepom so vprašali za mnenje republiški izvršni svet, ki jim je odgovoril, da so te cene v občinski pristojnosti. Po izračunih v občini so presodili, da zvišanje stanarin za en mesec ne bo pomenilo veliko v okviru dovoljenega zvišanja cen za letos, ki znaša 18 odstotkov. Za nazaj, se pravi od julija dalje, stanarin ne bodo zvišali. Učenje za obrambo 7.000 občanov skozi razne oblike obrambne vzgoje V ribniški občini bodo v akciji NNNP-80/81 dali poudarek na usposabljanje in organiziranje enot civilne zaščite, usposabljanje občanov za razne oblike obrambe, izvajanje mobilizacije, ustanavljanje in usposabljanje enot civilne zaščite po hišah in tozdih, na dopolnjevanje obrambnih načrtov in izdelavo načrtov za izredne razmere. Vse to bo trajalo do aprila. Zaključne akcije in preverjanje pridobljenega znanja bo po IS. maju. Takrat bo preizkus mobilizacije, preizkus sistemov informiranja za hitro in množično informiranje občanov, praktično urejanje ozemlja za obrambo in za življenje v izrednih razmerah, vodenje raznih oblik boja vsega prebivalstva, ukrepi ob zračnih napadih, preizkus delovanja enot CZ v stanovanjskih hišah, vaseh in tozdih ter ustvarjanje rezerv hrane in drugih materialnih rezerv. Kljub taki zamisli pa bodo nekatere vaje že prej. Tako so se skupne vaje z gasilci že začele, v decembru pa so predvidene še druge vaje. Dano je bilo tudi pojasnilo, kaj pomeni novo zvišanje stanarin. V povprečnem dvosobnem stanovanju na Trgu Veljka Vlahoviča bo stanarina porastla od 80S din na mesec na 1.058 din, na Prijateljevem trgu (stolpiči) pa od 765 din na 1.005 din. V nekoliko starejših stanovanjih, v katerih tudi ni centralne kurjave, bo stanarina porastla od 11 na 671 din. Tudi ta cena velja za dvosobno stanovanje, in sicer v Kolodvorski ulici. J. P. LOŠKI POTOK - Od tu priteka voda pod zemljo do Blat oz. Obrha, kjer je zajetje za ribniško—kočevski vodovod. Čisto vodo je torej treba varovati že od tu dalje. (Foto: Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI SUHO JEZERO? - Razprave o akumulaciji vode oz. jezeru v Za-ložju pri Prigorici še vedno trajajo. Kaže, da kmetje s to gradnjo, ki je potrebna, da bodo preprečene poplave naselja Ribnice in se nekaterih krajev, niso posebno zadovoljni. Na zadnji seji občinske skupščine je nekdo poudaril, da so občani o tej akumulaciji nepravilno poučeni. Poudaril je, da voda oz. akumulacija ne bo naredila kmetijskim površinam nobene škode, ker bo akumulacija „suha“, se pravi, da se bo za jezom voda zadrževala le po nekoliko dni, saj bo sproti odtekala, vendar nekoliko počasneje kot zdaj, kar bo preprečevalo poplave. Organiziran bo tudi obisk podobnih akumulacij, da se bodo občani prepričali, da niso škodljive. PLINA NI - Tudi Ribničanje oz. prebivalci vse občine imajo težave s preskrbo s plinom. Ker ga v domači prodajalni le redko dobijo, ga skušajo nekateri z več ali manj sreče nabaviti v Ljubljani. Bolj zagotovo ga dobe tisti, ta se odpeljejo ponj v Delnice ali celo na Reko. Taka oskrba s plinom pa je seveda zelo draga in bodo odgovorni za oskrbo morali nekaj urediti, da občani zaradi plina ne bodo imeli prevelikih izdatkov. VELIKO KOSTANJA - Kostanj je spet dobro obrodil. Nabiralci že vedo za njegova mesta na Slemenih in prihajajo sem vsak dan tudi iz zelo oddaljenih krajev, celo Velikih Lašč, Kočevja, Ribnice in Ljubljane. Zal zaradi slabega vremena spomladi kostanj ni popolnoma dozorel, kar pa nabiralcev ne moti. SOGLASJE ZA HLEV - Ante Solaja iz Jurjeviče bo dobil soglasje ■za gradnjo hleva, ki bo nekoliko izven naselja. Tako je bilo sklenjeno na zadnji seji občinskega izvršnega sveta. Solaja je kooperant KZ Ribnica in redi prašiče. Verjetno bi morali zagotoviti le, da gnojnica ne bo odtelcala v tekočo vodo, ker je zelo strupena in bi morila ribe. občan p vprašuje 1* \ JKL / j n / V? A \ v/ (m e d v i C Ik /m e d v e d . odgovarja - Kaj praviš na zagotovitve, da bo kmalu dovolj masti? - Da so nekateri še najbolj potrebni leskove masti. ,t .. y —-v— ~ v 7y:,r 19 Stvaren načrt, ne spisek želja V čem je osnutek novega srednjeročnega načrta še spisek želja? Nekateri so pričakovali temeljitejšo razpravo delegatov o osnutku dmžbenega dogovora načrtov sevni&e občine za naslednjo ,petletko”. Bežen predlog pripomb delegatov na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine 29. oktobra opozarja v marsičem na zadrege tistih, ki načrte strokovno obdelujejo, kot tudi razpravljalcev.T ’ Očitno se načrtovati še učimo. Načelnik oddelka za gospodarstvo Franc Lipovšek je odkrito povedal, kako še ni rišlo do prave menjave podat-ov. (Predloge načrtov bo treba sprejeti konec novembra). Delo načrtovalcev v občini moti tudi to, da niso znane predvidene obveznosti niti v republiki niti v zvezi. Iz razprav veje skrb za gospodarjenje. Tako vrsta delegacij iz Jutranjke opozarja na' resnične zmožnosti gospodarstva. Terjajo, da morajo načrti: samoupravnih interesnih skupnosti zaostajati za 10 odst za rastjo družbenega proizvoda.. Da je sedanji osnutek v marsičem spisek želja, opozarja tudi delegacija sevniške krajevne] skupnosti. Delegat Franc Dro- Kmetija z lepo prihodnostjo Pri Popelarjevih na Metnem vrhu Kakšnih sedem kilometrov severno od Sevnice se v hribih, la dosežejo do 450 m, razteza Metni vrh, vas z okoli 180 prebivalci. Predvsem so to pol-kmetje, zaposleni v sevniških tovarnah in na železnici, prave kmete bi lahko prešteli na prste ene roke. Eden teh je Rudolf Popelar. Obiskali smo ga ravno,< ko je grabil listje pred obnovljenim gospodarskim poslopjem. „Od 28 ha je 8 ha obdelovalne zemlje, večina kmetije pa je porastla z gozdom. Letno oddam 100 do 200 kubikov lesa GG Brežice,” pripoveduje 63-letni gospodar Rudolf. Zadovoljen kooperant sevniškega. Kmetijskega kombinata z zano som pove, kakšne možnosti za kmetijstvo, pa najsi gre za pitanje ali mlečno proizvodnjo, nudi največja kmetija na Metnem Vrhu. , Privezanih sem imel 10 glav živine, sedaj pa 6, od tega tri bikce. Bolj gnojim tri njive in pridelam od 100 do 200 Škafov pšenice, oče pa je vse Preoral, a bolj malo gnojil in Pridelal le 60 škafov. Nekateri so Poprej menili, da se to ne splača, zdaj, ko imam pod streho tri štante” ovsa v rezervi, pa' Plavijo, da je to umno gospodarjenje," se bežno nasmehne Rudolf in še bolj urno potegne z Sabljami. Obraz se mu zmrači, ko ga Povprašamo po hudih časih, ycndar brez oklevanja pove, da je bilo to v zadnji vojni. »Z bratom Lojzetom sva daleč od domovine le stežka pobegnila iz nemške vojske. Od septembra •944 sem bil v partizanih. Marsikaj bi se lahko pripetilo domačim, ko so prišli Nernd Poizvedovat, toda ko so jim Pomolili pod nos mojo sliko v njihovi uniformi, so le odšli.” V tem se pripelje s traktorjem * Prikolico 22-letni sin Rudi •V enem gospodinjstvu nas živi '■'ret, od tega so štirje še jfdadoletni otroci. Vsak po svo-jjn močeh pomaga nama z ženo. Rudi ima rad zem^o in resno JJčunava, da bo prevzel kmetijo. e bo mu hudo, saj si tudif sosedje pomagamo. S Horjako-v*nu in Kolmanovimi smo sami z8radili poldrugi kilometer vodovoda," sklene Rudolf. , P. PERC bne je opozoril na primer Jugotanina: z milijoni naložb rine v naslednje srednjeročno obdobje. Menil je, kako naj bi vsakdo, kdor načrtuje, za svoji predlog odgovarjal osebno, materialno, moralno in tudi kazensko. Krmeljska delegacija ni zadovoljna s preskrbo občanov. Pravi, da bi v stičišču treh krajevnih skupnosti potrebovali večjo trgovina Pričakuje tudi, da bo telovadnica, za katero že zbirajo samoprispevek, našla prostor v načrtih telesno-kulturne in kulturne skupnosti. Delegacija sevniške osnovne šole opozarja na vlogo celodnevne šole, v osnutku namreč ni omenjena. Menijo tudi, da se bo treba dogovarjati o amortizacijskih dinarjih šol. Delegati ZADREGA S PRIZNANJI • Bliža se občinski praznik in s tem podeljevanje grba občine in Kvedro vili priznanj. Žirija pri občinski konferenci SZDL in občinska komisija sta imeli težave, saj je manjkalo predlogov. Zakaj je tako, so skušali odgovoriti nekateri delegati tudi na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine. V kolektivih, društvih in organizacijah bi morali pretehtati kandidate, kjer bi morali vedeti, kot je dejal v imenu komisije Jože Knez, tudi mlajše. Občinski grb bo letos prejela osnovna šola ,Savo Kladnik" v Sevnici, priznanja Dušana Kvedra Tomaža sevnišld Radioklub, med posamezniki pa Drago Lupšina in Jože Dum, oba iz Sevnice. KRVODAJALSKA AKCIJA V SEVNICI Občinski odbor Rdečega križa Sevnica obvešča vse ddovne ljudi in občane, da bo v ponedeljek, 10. novembra, v domu TVD Partizan v Sevnici krvodajalska akcija za našo občino. Odvzem krvi bo od 7. do 13. ure. Krvodajalce vabimo, da se v čim večjem številu udeležijo akcije. s_____________________ / REŠITEV: NOV DIREKTOR? Delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici so na skupnem zasedanju 29. oktobral potrdili mnenje skupščine o razrešitvi individualnega poslovodnega organa Poklicne oblačilne šole v Sevnici. Delovna skupnost tega tozda šolskega centra je namreč izrekla nezaupnico inž. Zoji Bedračevi, lri je bila lani imenovana za to nalogo. Vsi dejavniki bi se morali zelo potruditi, da bi v občini ostala ta edina oblika usmerjenega izobraževanja. Kolektiv je treba kadrovsko krepiti, pred šolo in združenim delom pa so tudi precejšnje naložbe, da bi bila šola kos nalogam. blanške krajevne skupnosti opozarjajo, kako bi morali pri pripravi predloga novega petletnega načrta občine imeti enak kriterij. Opažajo namreč, da so stvari za center opredeljene, za druge pa ne. Očitni so nesporazumi. Nekateri tožijo, kako bi morali o stvareh odkrito govoriti na zborih občanov, so pa seje delegacij še daleč od sklepčnosti. Pomagati bi jim morale družbenopolitične organizacije. r AVTOBUSI NAMESTO MOSTU V tem tednu naj bi začeli voziti Izletnikovi avtobusi! med Radno, Impoljco, Bo-š tanje m in Sevnico, drugi krak pa naj bi segal do Smarčne. To naj bi bilo nadomestilo za zaprti leseni most Kako se bodo obnesli ti lokalni avtobusi, bo kmalu očito. Po dograditvi novega mostu pri Boštanju je stari ostal brez skrbnika. Sedaj bil popravilo stalo veliko denarja. Med navedenimi kraji naj bi avtobusi vozili po dvakrat dopoldne in enako^ tudi popoldne. v._________________________✓ JEZNI NA CESTARJE Pri vprašanjih in odgovorih delegatov na zadnji seji občinske skupščine ni mar\jkalo pikrih na račun cestarjev. Blizu Orehovega so na republiški cesti zajede. Vaščani so pred meseci opozorili odgovorne pril sevniškem delovodstvu novomeškega Cestnega podjetja. Postavili so le znake, zajeda pa je medtem postala še večja. Ravno tako opozarjajo na pravcati potok čez magistral-. no cesto med Boštanjem in Vrhovim. Delegati so grajali tudi oestno: službo pri sevnišld krajevni skupnosti: cestarji slabo skrbijo za cesto Konjsko—Laze, na mostu proti Lončarjevemu dolu pa so prave luknje. JUGOTANIN SPET ZAPRAŠIL SEVNICO Minuli teden je tjavkasti lesni prah iz Jugotanina spet pokril dobršen del Sevnice. Najbolj prizadeto je bilo Naselje Heroja Maroka; delci so zašli tudi v naselje okrog Dobrave in celo v starem delu mesta so našli sledove1 onesnaženja. V tovarni obljubljajo montažo posebnih naprav, ki naj bi izključevale takšne nevšečnosti. Kakorkoli: takšna onesnaženja še dvigujejo nerazpoloženje Sevničanov do te tovarne. V Jugotaninu sicer zagotavljajo, da prah sam po sebi kemično ni škodljiv. Izredno nevšečno pa je, če imaš preko noči z umazanijo prekrit avto, zamazano perilo, zelenjavo ali postaneš zamazan kar sam, ko hitiš na dela V > SEVNIŠKI PABERKI MESTNI PROMET - Okoliški kraji, predvsem Log, Šmarčna in Bostanj, imajo od ponedeljka dahe nove avtobusne zveze s Sevnico. Za te proge so se dogovorili predvsem zato, ker je tudi za pešce prepovedan prehod čez stari leseni most, razširili pa so jih še zaradi želje krajanov iz Šmarčnc. Izletnikov avtobus odpelje prvič zjutraj ob 5,50 Z Glavnega trga, pelje skozi Dolenji Boštanj, mimo Jutranjke do Loga. Drugič odpelje s sevniške avtobusne postaje ob 10. uri. Na isti progi vozi tudi popoldan: prvič odpelje z avtobusne postaje v Sevnici ob 15. uri, drugič pa ob 17.10. Za smer i proti Šmarčni odpelje prvič z avtobusne postaje v Sevnici ob 7.05, drugič pa z Glavnega trga ob 11.15. V tej smeri . vozi dvakrat tutli popoldan, in sicer ob 15. in 18,20. Nekatere opravke bi pač kazalo razvrstiti po tem voznem redu. KAM S TOVORNJAKI? - Delegati sevniške krajevne skupnosti so na zadnjem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine Sevnica znova sprožili živahno razpravo o parkiranju tovornjakov. Očitki, da ti ne sodijo v središče mesta, še zlasti ne na parkirne prostore osebnih v'—*“• L—ja Maro- iejo bolj avtomobilov v Naselju heroja Maroka, žal, kot je videti, zaležej malo. NEVSeCNI ZVOČNIKI - Železnica je pred časom posodobila vodenje premikov vlakov na sevniški postaj L Kjer je delo je tudi hrup, a kaj, ko so zvočniki vse kaj drugega kot stare dobre železničarske piščalke. Jezo krajanov vedno znova prenašajo v skupščino tudi delegatu V odgovoru na zadnje delegatsko vprašanje je navedeno, da so opozorili medobčinsko inšpekcijo v Kr kem na izvršbo odločbe, ki prepoveduje klicanje po zvočnikih ponoči. SEVNIŠKI VESTNIK Razvoj mora biti usklajen Marsikje še načrtujejo nerealen razvoj v naslednjem srednjeročnem obdobju — Tudi komunisti iz trebanjske občine se strinjajo z delavci IGK, da je treba stanje sanirati V središču pozornosti družbenopolitičnih skupnosti, organizacij zdniženega dela in družbenopolitičnih organizacij je ta čas priprava planov za naslednje srednjeročno obdobje. Razprava o tem je tekla tudi na seji občinske konference ZK, ki je bila pretekli teden v četrtek v Trebnjem. Hkrati so člani konference dobili nove informacije v zvezi z reševanjem težav v Industriji gradbene keramike v Račjem selu. Seje sta se udeležila tudi član CK ZKS Ludvik Golob in sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko Boris Gabrič. Čeprav je bilo za pripravo gradiv kar dovolj časa, je še vedno opazen precejšen zaostanek, pri nekaterih delovnih organizacijah pa sploh ni bilo narejenega še ničesar; v tem primeru je treba snet omeniti IMV na Mimi. Drugo pa gradiva niso na ustrezni ravni ali so predolga in nerazumljiva ali pa nerealna v načrtovanju. Tako je bilo na seji še posebej opozorjeno na to, da rast produktivnosti ne more biti še enkrat večja, kot je v slovenskem merilu, Dobro založeni Trgovski center Kmetijske zadruge v Trebnjem je dobro založen tudi z belo tehniko Ravno tako kot ostali prebivalci trebanjske občine so lahko tudi Trebanjci sami zadovoljni s številom trgovin. Trebnje samo namreč premore kar dve precej veliki blagovni hiši, od katerih ena je tudi Trgovinski center v Starem trgu. V tej hiši, ki že od daleč priteguje pozornost, Kmetijska zadruga, od katae je hiša, prodaja tehnično blago, gradbeni material in živila. Poslovodja tehničnega dela trgovine je Anton Markovič, živilskega pa Zalka Perpar. Anton Markovič pravi, da je njihova trgovina kar dobro založena, saj je ta hip v njej dobiti tudi takos iskane izdelke, kot so pralni stroji, štedilniki in podobno. Seveda se je treba za material malo potruditi, tako, kot se potrudi Markovič. Kljub prizadevanjem pa ni moč vedno dobiti vsega materiala v trgovini. Vendar to še ni vplivalo na obseg prometa. Markovič meni, da bo trgovina nekoč še premajhna, če bo obseg povpraševanja naraščal tako, kot je do zdaj. Zalka Perpar pravi, da so v živilskem delu trgovine vedno pogrešali samo to, kar je manjkalo na trgu. Nekaj časa ni bilo olja pa pralnega praška. Zdaj pa se je preskrba s tem nekako uredila. Tudi pri r\jih se ne pozna, da bi promet kaj upadel, le pijač prodajo nekoliko manj. Lahko pa sc pohvalijo s preskrbo z mesom, katerega dobe iz Škofje Loke. Seveda prispeva k dobri oskrbi v tej trgovini tudi redno spremljanje stanja na trgu in povpraševanja. Vsakega šestega v mesecu imajo namreč vsi pošlo, vodje Kmetijske zadruge sestanek, na katerem se dogovore, kako bodo ukrepali v trgovinah. Žal pa k njim še niso našli predstavniki potrošniških svtov, ki bi težave s preskrbo lahko vsaj omilili, če jih že ne morejo rešiti. J. S. V_________________________________ prav tako pa so tudi nerealna načrtovanja za investicije v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pri tem je še najbolj očitno to, da se mnogi še vse preveč zanašajo na bančna sredstva, medtem ko bo soudeležbe precej manj. Prav tako je bilo rečeno, da bo treba vse plane uskladiti najprej v občinskem merilu, potem pa še v republiškem, kjer je opaziti vse manj sodelovanja SIS za gospodarstvo. Prav tako pa bo treba paziti, da bodo potrebe gospodarstva usklajene z negospodarstvom, pri čemer je treba stremeti za tem, da ne bi na račun gospodarskega razvoja oziroma naložb vanj zaostajale kultura in druge podobne dejavnosti. Potem so člani konference poslušali poročilo s skupnega sestanka predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije, SCT in Gorenja iz Velenja, na katerem je tekla beseda o ozdravitvi bolnika iz Račjega sela. Obveljala je odločitev, da je treba stanje v Industriji gradbene keramike sanirati, medtem ko likvidacija ne pride v poštev. Čeprav so znani pogoji, pod katerimi se bo Gorenje lotilo sanacije — tu naj bi banka sodelovala z nekaj ugodnostmi, nekaj dolga bo šlo na račun SCT — je bila na konferenci izrečena prošnja, da se zdaj ne bi pisalo o konkretnih pogojih. Kaj in kako, bo namreč do kraja znano šele po razpravi v tem tozdu, o tem pa bomo podrobno še poročali. J. S. IGK PREVZEMA GORENJE — Industrijo gradbene keramike na Račjem selu bo, kot kaže, prevzelo Gorenje iz Velenja. Seveda bo do tega prišlo, če bo imelo možnost posodobiti sedanje tehnološke zmogljivosti tovarne, ki so v nemajhni meri botrovale težavam in izgubam. (Foto: J. Simčič) NOČEJO BITI FUNKCIONARJI Kot kažejo težave trebanjske Zveze kulturnih organizacij, so Trebanjci edinstveni ljudje. V njihovih kulturnih društvih se namreč ljudje kaj radi ukvarjajo z igranjem, petjem, slikanjem in kdo ve še čem, prav nič radi pa ne z administracijo. Tako ima Zveza kulturnih organizacij velike težave pri zbiranju ljudi za izvršni odbor, nadzorni odbor in razne druge odbore. Čeprav je taka zagretost za otipljivo delo hvalevredna, pa organizacija brez ustreznih organov ne more obstajati Zato si zveza želi, da bi se njeni člani začeli ukvarjati tudi s tem problemem. a; - UŽILI SO ZADNJO TOPLOTO - Otroci osnovne šole dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra so konec oktobra izkoristili zadnje sončne dni za športni dan. Medtem ko so se najmlajši igrali „ristanc“, so se starejši pomerili v rokometu. Kot kaže zgodnji začetek letošnje zime, se bodo lahko kmalu pomerili tudi na smučeh. IZ KRAJA V KRAJ UREDILI OBELEŽJA NOB -Učenci trebanjskih osemletk so se pred dnevom mrtvih odpravili na pokopališča in k obeležjem ter’ spomenikom NOB. Skupaj s tovarišicami so jih uredili, tako da bodo za dan mrtvih pripravljena in urejena. Seveda je take akcije pohvaliti, treba pa ie še pripomniti, da nekatere šole obeležja NOB urejajo vse leto. KAJ PA JE TO NJIM - namreč cestarjem, ki so nedavno asfaltirani ulici v Mokronogu. Ko so bili ravno cedi dela, so se znenada pobrali skupaj^ s stroji in odšli zakrpat nekakšno luknjo. Potem so se na *ečo vrnili, žal pa nihče med njimi ni računal, koliko stane tako pre stavljanje strojev. DOBILI SE POSTAJALIŠČE -Ob na novo asfaltirani cesti, ki iz Prelesja vodi v Šentrupert, se je nedavno pojavilo lično avtobusno postajališče. Tako avtobusnim potnikom ne bo treba čakati na planem, ampak se bodo lahko skrili v zavetje postajališča. Žal je posnemovalcev šentruperške zgleda bolj malo. Nekatai se te sreče nimajo, da bi avtobus ustavljal na njihovem postajališču, kaj šele da bi imeli taka , postajna poslopja”. ZEMLJA OB MORJU - Morske radosti so vse dražje, zato je tamkajšnje lastnike zemljišč še nekako razumeti, ko venomer preganjajo Trebanjce iz Taša lete. Ker pa niso vsi tako kruti kot omejeni lastniki, je trebanjski občinski izobraževalni skupnosti, ki organizira znane šole v naravi, vendarle uspelo najti košček zemlje v neki obmorski vasici. Zdaj pogajanja še potekajo, vsota, ki jo bodo odšteli za tisto zemljo, pa tudi ni pretirano visoka. TREBANJSKE NOVICE r Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje na podlagi 16. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/76, 14/77 in 16/80) po sklepu z dne 29. 10. 1980. OBJAVLJA predlog prednostne liste nosilcev solidarnostnih stanovanj, ki so se prijavili na 3. razpis za stanovanja na Mirni ih v Mokronogu 1. Pogoje za uvrstitev na prednostno listo izpolnjujejo in se uvrščajo na listo naslednji prosilci: Zap. št. Prosilec Sedanje bivališče število družin. članov Šte- Površina Mesto vilo stanova- glede zbra- nja, do na zbrano nih kakršne- štev. točk ga je upravičen točk I. Za stanovanja na Mirni A. DRUŽINE Z NIZKIMI DOHODKI 1. PRAH Jožica Zabrdje 23 3 721 56 m2 1 2. SEBANC Stanislava Trebnje, Rimska 10 2 653 40 m2 3 3. PETJE Sonja Trstenik 15 2 466 40 m2 10 4. LEDINEK Angela Mirna 23 2 438 40 m2 13 B. MLADE DRUŽINE 5. PIKELJ Darinka Mirna 48 4 684 50 m2 2 6. LOKAR Alenka Glinek 2 4 626 50 m2 4 7. FAJFAR Mihael Mokronog 44 3 558 40 m2 5 8. BDEIR Ibrahim Laze 19, Uršna sela 3 553 40 m2 6 9. SKERBIŠ Antonija Mirna 68 3 534 40 m2 8 10. KONČINA Nevenka Mirna 28 2 501 40 m2 9 11. KOSTREVC Božidar Zabrdje 28 2 459 40 m2 11 12. BLAŽIČ Andreja Mirna 134 3 455 40 m2 12 13. MOLE Martina Trebnje Trubarjeva 8 2 427 40 m2 14 C. UPOKOJENI OBČANI 14. HUMAR Marija Mirna 100 2 540 40 m2 7 15. ROH Frančiška Mirna 101 1 340 32 m2 15 16. BEC Štefanija Puščava 1 1 313 32 m2 16 II. Za stanovanja v Mokronogu A. DRUŽINE Z NIZKIMI DOHODKI 1. HORVAT Antonija Mokronog 36 2. HOČEVAR Nevenka Slepšek 2 3. MOŽINA Ivanka Ostrožni k 19 4. GREGORČIČ Marija Jelševec 11 5. KOVAČIČ Milka Mokronog 38 6. KISOVEC Branka Vrh nad Mkg. 9 B. MLADE DRUŽINE 7. METELKO Alojz Mokronog 186 8. MARTINČIČ Zdenka Mokronog 61 9. DOLENŠEK Drago Mokronog n. h. C. UPOKOJENI OBČANI 10. KRNC Alojzija Mokronog 114 4 660 68 m2 2 623 40 m2 3 585 56 m2 3 578 56 m2 3 540 56 m 2 2 531 40 m2 3 493 40 m2 3 465 40 m2 3 407 40 m2 1 285 32 m2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2. Zoper uvrstitev prosilcev iz tč. 1 imajo vsi prizadeti in drugi občani pravico ugovora v roku 15 dni po objavi. Morebitne ugovore je treba poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Trebnje, Goliev trg 9, Trebnje. O ugovorih in dokončni razvrstitvi po prednostni listi bo odločal zbor uporabnikov Skupščine SSS Trebnje. 3. Prosilcem, ki so se prijavili na 3. razpis za uvrstitev na prednostno listo, pa je zanje ugotovljeno, da ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev, bo izdan poseben sklep. 4. Prosilci stanovanj na Mirni in v Mokronogu se razvrstijo po doseženem vrstnem redu za kandidati, ki so se na prednostne liste že uvrstili na podlagi prijav po prejšnjih natečajih. Številka: 106/80 Datum: 29. 10. 1980 802/45-80 RUDNIK RJAVEGA PREMOGA IN INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA KANIŽARICA, tel. št. 068 76-070, .* razpisuje na podlagi sklepa 10 delavskega sveta z dne 29. 10. 1980 JAVNO LICITACIJO nakladanja in prevoza v kamnolomu SUHOR Licitacije se lahko udeleže kandidati, ki lahko opravijo nakladanje stene apnenca z nakladalnikom kapacitete od 2 m3 do 2,5 m3 ter prevoz v kamnolomu z vozilom kapacitete najmanj 10 m3 in nakladanje apnenčevih drobljenih agregatov z nakladalnikom 2 m3. Delo se bo opravljalo v 2 izmenah. Predvidena kapaciteta separacije je 350 m3 na izmeno. Licitacija bo opravljena dne 21. 11. 1980. Interesenti naj pošljejo ponudbe do 20. 11. 1980 s pripisom: „Za komisijo za licitacijo". Vse osiale informacije dobijo interesenti pri ponudniku. 808/45-80 PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE „ZMAGA" — Ljubljana obrat MOKRONOG KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA razglaša prosta dela in naloge: ČIŠČENJE POSLOVNIH IN PROIZVODNIH PROSTOROV POGOJI: končana osemletka, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek okoli 5.200.— din. Stanovanja ni, delo se zdrn-žuje za nedoločen čas. Prijave pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. 799/45-80 © emonin kotiček Z Globtourom na bele smučine. Turistična agencija Globotour organizira smučarske pakete na smu*iš*ih Slovenil Slovaške, Avstrije in Italije V današnjem Emoninem kotičku vam predstavljamo eno izmed Emoninih delovnih organizacij, ki se ukvarja s turizmom — turistično agencijo Globtour. Po zanimivosti mi ni bilo potrebno iti v Ljubljano, ker ima Globtour svojo poslovalnico v Novem mestu 'na Cesti komandanta Staneta 19. Morda boste rekli, da to že vse veste. Pa ni tako, ker v^lobtourovo poslovalnico še vedno hodijo nekateri duhoviteži spraševat, če imajo na prodaj glavnike, pijače, žeblje, Pips itd. Bodi enkrat za vselej: Globtour je turistična agencija ne pa .štacuna". Sedaj, ko vemo, kdo je kdo, pa moram povedati nekaj osnovnih značilnosti zimskega smučarskega programa, ki traja od 3. januarja pa nekako do sredine februarja 1981. Globtour je za vas izbral celo kopico privlačnih smučarskih središč v Sloveniji, na Slovaškem, v Avstriji in Italiji. Seveda se boste sami odločili, kam se boste šli smučat. Upam le, da vam bo današnji Emonin kotiček pomagal pri odločitvi. Prostora je še dovolj v času naših zimskih šolskih počitnic od 12. do 24. januarja 1981. Prav tako je še prostor od 3. do 12. januarja in od 6. februarja dalje. Vmes, t. j. od 24. januarja do 6. februarja, pa so skoraj vse razpoložljive postelje pokupili Ljubljančani- in Mariborčani, ker imajo njihovi šolarji takrat zimske počitnice. Kljub trenutno prostim posteljam pa vam priporočam, da pohitite s prijavami in da ne čakate do zadnjega trenutka. To dolenjsko navado »zadnjih 5 minut” bi veljalo vsaj v turizmu kar najhitreje opustiti. NEODKRITE LEPOTE SLOVENSKIH SMUClSC Za manj zahtevne smučarje priporoča Globtour smučanje ,na Jezerskem, kjer lahko bivate v hotelih Planinka (B kategorije) in Kazina (C kategorije). Slab kilometer od hotela Kazina je edina jezerska vlečnica z višinsko razliko 120 metrov. Cene za 7-dnevno bivanje ene osebe se gibljejo od 1.895 dinarjev za otroke do 7. leta starosti do 3.152 dinarjev za odrasle. Za dnevno smučarsko karto pa bo potrebno odštevati približno po 80 dinarjev. Bolj zahtevnim smučarjem, oziroma ljubiteljem visokogorskega smučanja so na voljo najvišja slovenska smučišča v Sloveniji na Kaninu (2.300 metrov) pri Bovcu. Tisti, ki Se boste odločili za Kanin, boste bivali v hotelu visoke kategorije ,Kanin" v Bovcu, nedaleč od spodnje gondolske postaje. Cena 7-dnevnega polnega penziona je 2.995 dinarjev na osebo; 210 dinarjev manj plačajo osebe z dodatnim ležiščem. Polpenzion pa je tudi za isti znesek nižji. Globtourovi gostje, ki se bodo odločili, da bodo zimski oddih preživeli na Bledu, bodo stanovali v hotelu *Krim". V belo odejo ogrnjen Bled nudi zimske užitke smučarjem in nesmučarjem. Edinstveni sprehodi po zaledenelem jezeru, vožnja z »ledenim vlakom", drsanje, kegljanje na ledu, vo£ nja s sanmi, jahanje in druge dejavnosti nudijo gostom popolne užitke. 8 kilometrov oddaljen od Bleda se nahaja Zatrnik, eno od vodilnih smučarskih središč v državi. Njegove 19 kilometrov dolge smučarske proge se kot pajčevina razpredajo po pobočjih visoke planote Pokljuke od 900 do 1246 metrov. Sistem petih žičnic z zmogljivostjo 5.560 prevozov na uro omogoča smuko na 16-ih speljanih progah. Ob vznožju Zatrnika je vlečnica za otroke in smučarje začetnike. Zatrnik ima tudi smučarsko šolo in gostinske obrate. Kdor se je odločil, da bo smučal v Kranjski gori, ga bo Gldbtour namestil v dvo in troposteljnih sobah garnija „Smolej", 1 kilometer iz Kranjske gore proti Vršiču. Nov zimsko športni center je nastal na Kaliču pri Postojni, na višini od 765 do 981 metrov. Na 16-ih hektarjih urejenih smučišč je 4 kilometre speljanih smučarskih prog različnih težavnostnih stopenj in 4 vlečnice s krožnim sistemom. Globtourovi gostje bodo bivali v Postojni v hotelih Jama, Kras in Šport. Smučarski 7-dnevni paket vsebuje poleg sedmih polnih penzionov ali polpenzionov neomejeno uporabo vseh žičnic v času bivanja in brezplačen prevoz z avtobusom iz hotelov na smučišča Kaliča. Med posebne ugodnosti pa sodijo možnost kosila na smučišču v restavraciji Kalič in brezplačen ogled Postojnske jame in Predjamskega gradu. NOVA GLOBTOUROVA PONUDBA-NIZKE IN VISOKE TATRE Letos se v Globtourovem zimskem programu prvič pojavlja vabilo na smuko v slikovito gorstvo slovaških Nizkih in Visokih Tatr. Hoteli, kjer vas bo namestil Globtour, so v vznožju Tater. Smučarski tereni se povzpnejo do 2000 metrov višine, kamor vozijo žičnice. Eno najbolj znanih zimskošportnih središč v Visokih Tatrah je Tatranska Lomnica. V samem kraju so smučišča primerna za otroke in smučarje začetnike. Prava smučišča za prave smučarje pa so na pobočjih Lomnickega Štita. Strokovnjaki zatrjujejo, da so najboljša slovaška smučišča na pogorju Nizkih Tater v Dema-novski dolini. Smučarji bodo stanovali v Jasni, v hotelu B kategorije Turisticky dom. Uporabljali pa bodo kar 25 žičnic. Liptovskv Jan se ponaša s 120-posteljnim hotelom Chata Tatra, ki ima tudi savno, bazen, telovadnico, dnevni in nočni bar. Lažje smučarske proge so v bližini hotela. Vrhunska smuka pa je v 40 kilometrov oddaljeni Jasni, kamor vozi skibus. Ne kaže dvomiti, da so smučišča v slovaških Tatrah tako privlačna, da bodo zmamila tudi marsikaterega dobre smuke željnega Dolenjca na bele smučine Tatranske Lomnice, Jasne in v Liptovskv Jan. TUDI AVSTRIJSKA IN ITALIJANSKA smučišča Čakajo JUGOSLOVANE Ko smo v Globtouru brskali po prospektih in avstrijskih zemljevidih avstrijske Koroške nismo mogli ugotoviti avtohtonih imen slovenskih krajev, ki so po plebiscitu izginila in jih tudi 7. člen državne avstrijske pogodbe ni obudil k življenju in pravicam naše narodnostne skupnosti na Avstrijskem. Zavoljo tega sem torej prisiljen uporabljati samo nemška imena. Najprej se bomo pomudili na planini Klippitzhoerl, ki je smučarsko središče z najbolj ugodnimi snežnimi razmerami v Avstriji. 5 vlečnic omogoča smuko v dolžini 15 kilometrov. Smučarski tereni ustrezajo otrokom, začetnikom in izkušenim smučarjem. Turni smučarji imajo na voljo proge v dolžini 12 kilometrov na višini 1880 do 710 metrov. Gostje pa so nameščeni v apartmajih in Pen" zionih. . . V prijetni gorski _vasij obronkih Svinje planine . gostje v hotelih in PenZI° , Otroci do 6 let imajo brezp« no smučarsko karto, po g cena pa velja za otrokedo leta. Smuka pod reflektor)' podaljša užitke pozno v Urejena je tudi sankaška pr Visokogorski smu&rslki ter Nassfeld v Karnijskih P" na višini 1500 metrov ima ^ voljo 2 sistema žičnic, progo, smučarsko progo.» postrežno trgovino in rest St. Jakob v dolini DeferegS®1’ leži na višini 1400 metrov, omogoča visokogorsko je na višinah od 1400 do metrov. St. Jakob razpok tudi z 12 kilometri pr09 smučarski tek, s sankaško P' go in drsališčem. >*' > rtsr-Tfo''A ; ■ 's* 'v WOL*aANG«f 0CT. Plan smučišč St Gilgen Vzhodnotirolska smučarja centra Lienz in Sillian ®Lh možnost razvedrila na smu za različne stopnje znanja s Čanja. ._h\ Na Koroškem pa la^k°.lin. rate med smučišči Bad K® kirchheim, Innerkrems, peče. VVeissbriach, na Salzburškem Mautendorfu, na Štajerskem Ramsau. Za vsa avstrijska sm čišča je značilna urejeno« smučišč in velika propustno vlečnic. ^ Poudariti je potrebno, ad v smučarskih centrih Gerlitz < St. Gilgen, Kleinarl in ^enna. Pongau Globtourovi 9oSt|8finj(i meščeni v apartmajih razi' ^ tipov za 2 do 6 oseb, ozirom ^ 1- do 3-sobnih apartma)' • katerih gostje lahko sami K jo. , f*. Vse apartmajske cene se na šajo na stroške najetja ceWJ^ apartmaja, hotelske cene P® formirane na eno osebo. j0 Smučarske naprave ra y - Caviola v Italiji združenje San Martino — Rolle Passo Va lles - ■ - .. pa Caviola, tako da skiP??.KfJ V velja vseh naštetih smučiščih Karnijskih Alpah v Vic^^ter pokrajini je smučarski ^ Ravalscetto, ki ima v 2 sestavu poleg smučišč 0 smučarski skakalnici,05 .ufie, drsališče, naravno saj11 injco smučarsko šolo, 'ZP050*0^, smučarske opreme in £)r‘i;cor' V Kronplatzu (Plan ke|T1 ones) na Južnem 1 # v premorejo 27 žičnic in^[seIo-dolžini 70 kilometrov. 1 §j|ja no Globtour že peti* jvlrs|e podatke o uspešnosti gospo-stiu'8' izredni pomembno- l> ki jo in,a> delavci premalo vedo, 0 nastaja, kaj vsebuje in kako je p* obravnavati zaključni račun, odd '° tem *)a B°vor^# današnja 18.50 VARSTVO PRI DELU: NEVARNOST ELEKTRIČNEGA TOKA Veliko žrtev med delavci terja električni tok. Vzroki, da ta nepogrešljivi vir energije tudi ubija, so nepazljivost pri ravnanju z električnimi napravami, nemarnost pri vzdrževanju električnih stikal, vtičnic, varovalk in podobno. Tokratna oddaja bo opozorila na nekaj najbolj značilnih in pogostnih vzrokov, Id botrujejo poškodbam in smrtnim nesrečam z električnim tokom, govor pa bo tudi o tem, kako ponesrečenemu pomagamo iz primeža elektrike. Tudi osnove prve pomoči bodo nakazane. 19.05 RISANKA • 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 KAR BO, PA BO, zabavnoglasbena oddaja Ob pevskih točkah bo oddajo popestrila rubrika risarja Boža Kosa, dokaj bo tudi govora (duhovita besedila sta prispevala Slavko Pregl in Fran Miličinski-Ježek) in plesa. 21.05 V ZNAMENJU 21.20 VVASHINGTON ZA ZAPRTIMI VRATI Drevi bo na sporedu prva od šestih oddaj ameriške nadaljevanke, ki jo je Gary Nelson posnel po romanu Johna Elichmana. Gre za domala dokumentarno delo o ameriškem predvolilnem boju, o krogih visoke družbe, ki jo prepletajo politične spletke in pravcate zarote.-Glavne vloge igrajo Jason Robards, Robert Vaughn, Andy Griffith, Cliff Robertson, Barry Nelson in Stefaqie Pauers. 16.55 Test — 17.10. Primorje: Wuerzburg (prenos vaterpolske tekme) — 18.00 Glasbena medigra — 18.15 Mladinska oddaja - 18.45 Jazz na ekranu - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gibljive slike - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Človek in čas -21-55 Mali veliki mož (ameriški igrani film) sobota, 8. XI. Olabod 1 poročila p“5 z BESEDO IN SLIKO - F. g°ntnerič: JABOLKO Cro Y?TEC NA OBISKU: CIV, “ddaje D0LG0 B0M ŽIV’ 2* del ^MNIKARCEK SE POTEPA ZADNJA DIRKA rji NSAN1 SVET: ŠENTVIŠKA gora sALA. Haley: KORENINE NA-11 ^NlE GENERACIJE V IZJEMNIH OKOLlSCI- 0.45 ZELENA ZIMA SREDI JUŽ- NEGA PACIFIKA, dokumentarna oddaja 12.15 625 12.55 POROČILA 13.25 OLIMPIJA-.RADNICKI, prenos nogometne tekme 15.30 POROČILA 15.35 P. S., vzhodnonemški mladinski tilm Kratica iz naslova filma pomeni (v slovenskem prevodu) Petrova pisma. Delo govori o iztirjenem mladeniču, ki je doraščal po internatih, pri pjem se ni razvil občutek odgovornosti, zato so tudi njegove čustvene lastnosti zelo krhke, nestalne. Z njim zanosi dekle premožnih staršev, vendar fanta bolj privlači razmerje s starejšo ločenko tudi materjo. Toda nikjer ne najde miru. Glavne vloge igrajo Andrey Pieczyn-ski, Jutta Wachowiak, Sigrid Roehl -Reintsch in Dieter Franke. 17.10 KVARNER:CRVENA ZVEZDA, prenos košarkarske tekme 18.45 NAŠ KRAJ 19.00 ZLATA PTICA 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA 20.55 ULICE SAN FRANCISCA, ameriški film Pred časom so televizijci že predvajali nanizanko kriminalnih zgodb, katerih dogajanje je postavljeno v San Francisco, tokrat pa bodo zavrteli uvodno zgodbo, ki jo je režiser Walter Granman razširil v igrani film. Igrajo Michael Douglas, Karl Malden, Robert Wagner in drugi. 22.30 TV KAŽIPOT 22.50 POROČILA 17.45 Dokumentarna oddaja - 18.30 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Narcis (pop opera) - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 20.55 Mladi znanstveniki - 21.25 Športna sobota nedelja, 9. XI. Olabod 1 l25 POROČILA ZA NEDELJSKO DOBRO ‘RO; PRIMORSKA POJE, 2. del ^ 1^je 9‘v SEbELICA MAJA $ »EU KAMEN ^KRISTALNI STEBER, kanad- 10 ??kumentarni film «ešv KRUTA GORA JANNU, lo2i,,okumentami film 11 vrnitev ODPISANIH 13^ TV KAŽIPOT »ROCILA akad u KRE FILIGRANA, prištin-1; o,°5Umentarna oddaja S^R0ClLA *n’Sff5AN,ENA BLAZINI> tridesetletnici dvori Predrzen možak1. Ali mu r*«< 12.00 KMETIJSKA ODDAJA uspe? O tem bo govorila komedija, ki premore izvrstne dvogovore, dokaj smešni pa so tudi nekateri zapleti. Film je 1959 posnel Michael Gordon, igrajo pa Doris Day, Rock Hudson, Tony Randall in drugi. 17.15 PRISLUHNIMO TlSlNI Od danes dalje bodo po enkrat na mesec na sporedu oddaje za slušno prizadete. Takih ljudi je na Slovenskem blizu šest tisoč, ker pa bodo oddaje prenašale tudi druge televizij- ske hiše, jim bo sledilo nad 70 tisoč slušno prizadetih Jugoslovanov. Oddaje bodo seznanjale z družbenopolitičnim dogajanjem, govorile pa bodo tudi o življenju in delu ljudi, ki živijo v tišini. 17.35 Športna poročila 17.40 PARTIZAN (Bjelovar): BO-RAC, prenos rokometne tekme 19.00 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 T. Partljič: SCUKE PA NI, SCUKE PA NE 21.05 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.35 V ZNAMENJU 21.50 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 22.05 Športni pregled 15.50 Nedeljsko popoldne — 19.00 Hajduk:Partizan (reportaža o nogometni tekmi) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Otroci brez otroštva - 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Igrani film ^ONed eljek, 10. XI. Olabod l Us^10-00 tv v Soli 17*1« £Y v Sou, ponovitev i;-lS POROČILA ^EIJ1 G0DCI V GLASBENI Poij^VALSTVO AVSTRALIJE, lR(J JJ^nanstvena oddaja delegatski VODNIK Tokratna oddaja bo govorila o delegatu v proizvodnji in njegovem posredovanju interesov delavcev v občinski skupščini, kjer se na zboru združenega dela rešujejo vprašanja, zanimiva za širšo družbeno skupnost. 18.25 JEZIK V JAVNI RABI Kako nastajajo pri besedah različne stilne vrednosti. Tak je delovni naslov oddaje, v kateri bo govoril slavist France Novak. 18.35 OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 R. Erler: JALOVINA Nemška televizijska drama, ki jo je po lastnem scenariju posnel Rainer Erler, je podnaslovljena kot apokaliptična komedija. Obravnava težave sodobne družbe oz. nemoč ljudi, ki se ne morejo umakniti prav nikamor, da jih ne bi dosegla hrupna civilizacija. Igrajo Angelika Bender, Ekkehardt Belle, Hans Herman SchaufUss, Cordula Trantovv in drugi. 21.45 V ZNAMENJU 22.00 KULTURNE DIAGONALE 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Medvedek TOREK, 11. XI. Olabod 9.00 in 10.00 TV V SOLI 16.20 Šolska TV: Topilnica življenja, Merjenje neproizvodnega dela, Minulo delo Prvi prispevek bo šolarje seznanil z razmerami, v kakršnih je nastalo prvo preprosto življenje na Zemlji. Zatem bo govor o merjenju režijskega dela oz. dela v skupnih službah, za zaključek oddaje pa bo na kratko prikazano še minulo delo pa njegov vpliv na dohodek in na osebne dohodke. 17.10 POROČILA 17.55 PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE 17.15 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU 17.25 POLETAVCEK 18.25 OBZORNIK 18.35 HIDAK - MOSTOVI, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 B. Ibanez: TRSJE IN BLATO 21.45 V ZNAMENJU 22.00 IZ KONCERTNIH DVORAN Na sporedu bo posnetek prvega dela koncerta, ki ga je oktobra v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani izvedel simfonični orkester Slovenske filharmonije. Podr vodstvom Uroša Lajovca so glasbeniki zaigrali Primoža Ramovša Simfo-nietto, neoklasicistično skladbo, nastalo 1951, in koncert za oboo in orkester Josepha Haydna. 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Življenje knjige - 18.45 Zeleni kabaret — 19.30 Dnevnik - 20.00 Večer z Jaquesom Chancelom - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Ona - 22.10 Poezija SREDA, 12. XI. Olabod 9.20 in 10.00 TV V SOLI 17.15 POROČILA 17.20 S. Makarovič: VRČEK SE RAZBIJE 17.35 NIZOZEMSKI MUZEJI, dokumentarna oddaja 18.05 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: JESENICE 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: SOBA S POGLEDOM NA MORJE Mladenič grozi, da bo s skokom iz najvišjega nadstropja nekega nebotičnika storil samomor. Začne se obupen boj, da bi fanta odvrnili od samomorilskih misli. Trudita se dva psihiatra različnih pogledov na to, kaj storiti v takem primeru. Tako se sčasoma bolj za mladeničevo življenje sprevrže v boj dveh nasprotujočih si psiholoških šol. Eden od zdravnikov je prepričan, da je treba vsakemu človeku pustiti izbiro ali živeti ali umreti, drugi pa se zavzema za nasilno preprečevanje samomorilskih poizkusov. Ko slednjič policiji uspe identificirati fanta, poklicati njegovo dekle pa starše, se izkaže... Ta poljski film je pred dvema letoma posnel Janua Zaorski, mladi režiser, ki sodi v krog filmarjev, na katerih menda stoji bodočnost poljske kinematografije. Glavne vloge igrajo Marek Bar-gielowski, Pitr Fronczewski, Gustaw Holoubek in Zofia Mrozowska. 21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.35 SODOBNIKI: KRISTINA BRENKOVA 22.10 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Lutkovna predstava - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 Dnevnik - 20.00 R. Šeligo: Lepa Vida (nredstava SNG Maribor) - 21.55 Včergj, danes, jutri — 22.15 Izviri: Teatrom europeum - 22.45 Večer skladateljev ČETRTEK, 13. XI. Olabod 9.00 in 10.00 TV v Soli 16.25 Šolska TV: Topilnica življenja, Merjenje neproizvodnega de-' la, Minulo delo 17.15 POROČILA 17.20 ALJASKA, ameriški dokumentarni film 17.45 DEŽELA SPREHODOV, novozelandski dokumentarni film Z letošnjega kranjskega festivala športnega in turističnega filma bomo tokrat pedali ameriški in novozelandski film. Oba sodita v sklop turističnih filmov, kažeta (prvi) majhne zaselke in življenje Eskimov, (drugi) pa novozelandsko prostranost in neobljudenost. 18.30 ZADNJA DIRKA 18.30 OBZORNIK 18.40 MLADI ZA MLADE: MLADI O KMETIJSTVU Oddaja bo prikazala življenje mladih v kraju, kjer je zemlja skopa, svet hribovit - in tako je kmetovanje še toliko težje. Gre za vasico Strojna na Koroškem. Beseda bo tekla še o tem, zakaj kmetije izgubljajo gospodarje, saj mladi na veliko iščejo delo po tovarnah. 19.10 RISANKA 19.24. ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 STUDIO 2, kulturna oddaja 22.0 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Ptičje strašilo — 18.15 Znanost — 18.45 Dnevi jazza — 19.30 Dnevnik — 20.00 To sem jaz - 21.00 Po izbiri - 22.00 Včeraj, danes, jutri Uhec - 18.00 Otroci pojejo - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Televizijska drama - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Mozaik (kulturna oddaja) - 22.10 Dnevnik - 22.25 Glasbena oddaja 3. 11. 1980 Zelena luč za zeleni na relaciji METLIKA-LJUBLJANA 5.50 METLIKA ■ iaio 6.07 ČRNOMELJ 15.54 6.17 SEMIČ 15.43 6.41 KANDIJA 15.20 6.42 NOVO MESTO - CENTER 15.18 6.44 NOVO MESTO 15.16 7.03 TREBNJE NA DOL. 14.56 8.00 LJUBLJANA 14.00 razen ob sobotah, nedeljah in praznikih železniško gospodarstvo ffubljana vaš poslovni partner TEDENSj^ Četrtek, 6. novembra - Lenart Petek, 7. novembra - Okt. soc. rev. Sobota, 8. novembra - Bogdan Nedelja, 9. novembra - Teodor Ponedeljek, 10. novembra - Leon Torek, 11. novembra - Martin Sreda, 12. novembra - Emil Četrtek, 13. novembra - Stanislav Kadar stric plača. 10. in 11. 11. francoski film Ta mračni predmet želja. 13, 11. ameriški film Oči Laure Mars. , KRŠKO: 8. in 9. 11. francoski film Trije potepuhi in plavolaska. 9. 11. matineja Veliko potovanje. 12. in 13. 11. ameriški film Vojna LUNINE MENE 7. novembra ob 21.42 - mlaj zvezd. MOKRONOG: 8. in 9. 11. ameriški film Otok na strehi sveta. NOVO MESTO - KINO KRKA: 6. in 7. 11. hongkonški barvni film Največje maščevanje Bruccoa Leeja. Od 8. do 10. 11. ameriški barvni film Orkester kluba osamljenih src narednika Pepperja. Od 11. do 13. 11. ameriški barvni film Plavi vojak. RIBNICA: 8. in 9. 11. kanadski BREŽICE: 7. in 8. 11. francoski barvni film Orožnik proti marsovcem. 9. in 10. 11. italijanski barvni film Saharska ukana. 11. in 12. 11. ameriški barvni film Zaklad španskih galij. ČRNOMELJ: 6. 11. brazilski film Dona Flora in njena dva moža. 7. in 9. 11. hongkonški film Zadnji karate udarec. 9. 11. francoski film barvni film Uvajanje v ljubezen. SEVNICA: 6. in 7. 11. italijanski barvni film Mister miljarder. 8. in 9. 11. ameriški barvni film Navijačice. 13. 11. angleški barvni film Noč, ko jc nastal striptiz. KOSTANJEVICA: 8. 11. italijanski film Človek iz Virginije. 9. 11. italijanski film Nabodi in Indijanci. 12.11. italijanski film Sici-ljanska veza. STANOVANJA ■PRODAM FANT IN DEKLE IŠČETA sobo s kuhinjo in kopalnico v bližini centra Novega mesta Informacije po tel. 21-389 Šipelj. STANOVANJE in hrano nudim dekletu ali mlajši upokojenki za pomoč v gospodinjstvu. Marija Ogorevc, Brestanica 7. ODDAM sobo s kopalnico in kuhinjo. Filipovič, Cankarjeva 17, Brežice. peč, Malenška vas 18. PRO ODDAM SOBO. Bračika, Gotna vas 40, Novo mesto. SAMSKEMU ODDAM SOBO. Cesta herojev 33 a, Novo mesto. vega klasičnega parketa !, klase in Motorna vozila POCENI PRODAM AUSTIN 1300, letnik 1971. Informacije na tel. 25-561. PRODAM dobro ohranjeno Z 101, letnik 1974. Anton Zupančič,: Stavča vas 20, Dvor pri Žužemberku. PO UGODNI CENI PRODAM Z 101, letnik 1979 december. Jožel Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto. PRODAM 126 P, letnik 1976, registriran do maja 1981. Marjan Škufca, Srednji Lipovec 8, Dvor. PRODAM FIAT 126 P, letnik 1977. Nfedanovski, Šentjernej 159. PRODAM dobro ohranjen R 4, letnik 1977. Majerle, čknomelj, Ze lezničarska 10. Ogled možen vsak dan. Tel 76—068. nega _ vina po 40,00 din. Naj-licina manjša količina 1 liter. Dobi se od 14. do 17. ure. Fanika Košak, Ulica talcev 2, Novo mesto. PRODAM globoki otroški voziček, malo rabljen. Informacije po tel. 76-333, Črnomelj, popoldan. PRODAM sedežno vsak iituro. ak dan popoldne, lesje 1, Šentrupert PRODAM več elementov bele kuhi- nje Marles (pult z dvojnim lija-pulta PRODAM dobro ohranjen vvartburg ‘9, Ni kom, dva pulta široka po 50 cm in štiri viseče omarice, široke po 80 cm). Ogled vsak dan proti večeru. Rustja, Novo mesto, 353. Na Lazu 19, Novo mesto. Ogled vsak dan. PRODAM R 4. Alojz Turk, Šegova 10, Novo mesto, tel. 24- 764. Informacije od 14,30 dalje. DIANO 6, letnik 1978, prodam. Franc Uršič, 68281 Senovo 4. UGODNO PRODAM Z 750, letnik 1973, registriran do 17. 8. 1981, Segova 10, teL 24—761. OBČINSKI SVET ZVEZE SINDI- v odličnem stanju. Merica Kržan, Gubčeva 8, 68250 Brežice. PRODAM Z 750, letnik 1971, obnovljen pred tremi leti. Jože Bevc, Mihovica 33, Šentjernej, tel. (068) 85-378. FIAT 850, letnik 1969 in Javro 3501 (II. 80) prodam. Pavlin, Žužemberk 29. UGODNO PRODAM Z 750, letnik 1975. Cesar, Kot 21, Semič. PRODAM dobro ohranjen NSU 1200 C, letnik 1972, registriran do septembra 1981 in gumijast čoln Maestral 7 z motorjem Tomos 4. Smole, Mej vrti 3, Novo mesto- PRODAM Z 101, letnik 1976. Ogled v Ločni 16, Novo mesto, teL 22-133. UGODNO PRODAM AUSTINA 1300. Mikec, Volčičeva 40, Novo mesto, teL 21-965. PRODAM harmoniko Weltmeister 60 basov. TeL (068) 23-468 od 18. ure dalje. PRODAM pralni stroj Gorenje. Nečemer, tel. 24-177 popoldan.’ POCENI PRODAM stroj za izdelovanje strešne opeke z 800 modeli. TeL (068) 81-610. PRODAM novo motorno žago Stihi 051. Jože Stariha, Osojnik 5, Semič. UGODNO PRODAM harmoniko Hohner, 80-basno, tip Concerto 80, odlično ohranjeno, za 18.000 din. Informacije na tel. (068) 24-454. PRODAM novo tovorno prikolico za osebni avto. Naslov v upravi Usta 4013/80). PRODAM garažo v Kristanovi ulici najboljšemu ponudniku. Tel. 21—490 od 17. ure dalje. PRODAM 120-basno harmoniko Weltmeister. Cena po dogovoru. Jože Zorec, Vrtača 15 a, 68333 Semič. PRODAM večjo količino mošta (frankinja, plaveč in rizling). Nakup možen tudi po 100 1. Jože PavUč, Šentjernej 124. PRODAM strešno opeko (1500 dne 17. 1. 1979 nima pravice do prodaje. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. kosov) Novi Bečaj po ugodni o. Ja ceni, rabljeno eno leto. Janez Turk, DoL Toplice 27. KUPIM KUPIM karamboliran novejši osebni avto po možnosti R 4. Vinko Šušteršič, Šmarje ta n. h, tel. 84-953. ZIMSKA JABOLKA prodam po ugodni ceni. Jakob Pe rpar, Mirna POSEST PRODAM obrana zimska jabolka po 8 din ter dva prašiča - bekona. Udovč, Vrhovo 14, Mirna peč. PRODAM JABOLKA (neškrop-ljena) in jabolčni kis. Franja Paučič, Ljubljanska 4, Novo mesto. PRODAM HARMONIKO MELODIJA Mengeš, staro štiri mesece A, D, G dur. Franc Ucman, Smolenja vas 65, Novo mesto. ' UGODNO PRODAM 10 m2 hrasto- ZARADI ARONDACIJE PRODAM več njiv in travnikov v bližini DoL Stare vasi in Groblja. __________________________ ______boa. Jože Žabkar, DoL Brezovica 16, Šentjernej. NA DOBRAVI pod Henčkovim domom ugodno prodam parcele. Možna gradnja. Informacije v ‘5-237. večernih urah na tel. 25- RAZNO 127) kg ozUta beli za špric perlit. fasade. Alojz Štrasberger, Smarje-ta. UGODNO PRODAM dnevno sobo, spalnico, otroško sobo, šivalni) stroj ter nekaj kuhinjskih elementov. Velimir Praščevič, Nad mlini 43, Novo mesto. Ogled vsak dan od 17. do 20. ure. RAZPRODAJAM zalogo kvalitet- NA KMETIJO SPREJMEMO pridnega fanta za svojega. Sledi dedovapje. Šifra „DOLENJSKA". JANEZ BUTALA, Šipek, prepovedujem vsakršen prevoz in prehod po moji zasebni poti Velika njiva - žleb ter kakršnokoli povzročanje škode, ker bom kršitelje sodno preganjaL 'ANTON ŠTEMBERGER, Mirna peč 17, prepovedujem odlaganje smeti in polivanje greznice v moji hosti ob poti v Češnjice- Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjaL VILI GRANDA, Čelevec 12, Šmar- prt KATOV NOVO MESTO, Druš- tveni trg 2, ugodno proda kopal-: d, električni štedilnik, ste- no kad, dilnik na trda goriva, 2 peči na olje in pomivalno korito-PRODAM čmobelo televizijo s. stabilizatorjem. Ljuba Tiran, šegova 12, Novo mesto. PRODAM hlevski gnoj. Kovačič, Mali vrh 4, Mirna peč. Šmarjeti, kot neresnično in se ji opravičujem in zahvaljujem, daje odstopila od tožbe. ALOJZA KVENDERCA, Mrčna sela 30, ker po sklepu sodišča z DOLENJSKI LIST PRODAM R 4, letnik 1967, v voznem stanju. Martin Bratkovič, Apnenik 2, Šentjernej. PRODAM AMI 8, letnik 1971, kompletno ali po delih. Marjan Gačnik, Baričevo 9, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 1300 in Z 750, starejši letnik. Jakše, Uršna sela 78. PRODAM Z 750, dobro ohranjeno. Filipovič, Cankarjeva 17, Brežice. 'n. Kmetijski stroji^ lTLODAM PLUG za traktor, malo rabljen, po ugodni cenL Jože Bre^r, Cerovi log 47, 68310 Šentjernej. IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko RDia. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni, urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran ir Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dižan- Laz«-. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. »ate IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (ce. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenj-ska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. ' CUN pri podružnici SDK v Novem mestu: Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon TEKOČI RAČUN 52100603-30624 (068) 23-606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon/ 068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih p. p. 33, telefon (068) 5, p. oglasov: 68001 Novo mesto, Glavni trg 22-365 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto -Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 22 DOLENJSKI LIST ®offiniEg HIŠNIKA - GOSPODARJA za stanovanjsko naselje Pogoji: — poklicna šola in več let delovnih izkušenj — nastop dela možen takoj — zagotovljeno hišniško stanovanje. Naslov v upravi lista! 812/45-80 DRAGEMU ANTONU GORŠINU, ki služi vojaški rok v Skopju, iskreno čestitajo za njegov rojstni dan: oče, stari oče, brat, mama in mož Janez. DRAGI SESTRI MARIJI STRAJ-NAR z Velike Cikave želi za njen dvojni praznik veliko zdravja in mnogo let, Mimi pa lepo pozdravlja Nežka z družino. [^OBVESTILA ■ OBVEŠČAMO cenjene stranke, da odpiramo s 3. 11. 1980 bife „ Šport" pri športni dvorani Novo mesto. Odprt bo vsak dan od 7. do 22. ure. Za obisk se priporočamo! CENJENE GOSTE OBVEŠČAMO, da bo gostilna »VOVKO" na Ratežu zaprta od 6.-9. 11. 1980. Se priporočamo! VE SC A J CGP delo TOZD PRODAJA PODRUŽNICA NOVO MESTO IŠČE RAZNAŠALCA za določen čas za raznos dnevnika DELO na območju Novega mesta. OD cca 5.000 din. Ponudbe pošljite na Podružnico DELO, Novo mesto, Gl. trg 1. 811/45-80 ih OB :am cenjene stranke, da izdelmem slike za potne liste, nišk vozniška dovoljenja in osebne izkaznice. Slike dobite takoj. Delovni čas je v ponedeljek in petek od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure. Priporača se fotograf CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Šmarješke Toplice. SLUŽBO DOBI IŠČEM TAKOJ KV ali priučenega avtokleparja. OD po dogovoru. Leskovec 76, Hinko Benčin, Krško. ZAPOSLIM DVA NK fanta za montažo mizarskih del. Drago Perc, Heroja Maroka 24, Sevnica. FOTOKOPIRANJE NACE GREGORČIČ PREŠERNOV TRG 7 NOVO MESTO OBVESTILO Uporabnike fotokopirnih uslugi obveščam, da fotokopiram dokumente, kpjige, note, 2apiske in drugo v formatih A5, A4, A 3, B4 in B5. Kopiranje izvršim kvalitetno in hitro. Stranke sprejemam od 7. do 12. in od 12,30 do 16. ure vsak dan razen sobote. Se priporoča NACE GREGORČIČ! KOKRA KRANJ, trgovska DO, TOZD DETAJL Kranj, razpisuje JAVNO LICITACIJO — toplovodnega kotla 30.000 ccal/h Trg—premog, skupno s pripadajočimi deli, rabljenega dve sezoni. Izklicna cena 10.000.— din. — rabljenih železnih vrat s steklom in enojnega vezanega okna. izklicna cena din 2.500.—. Javna licitacija bo dne 10. 11. 1980 ob 11. uri v prodajalni DEKOR, Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 51. Ogled predmetov je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Pred pričetkom licitacije plačajo interesenti 10-od-stotno varščino od izklicne cene. 804/45-80 < 9 j; TOFU _ii - i— MONTAŽNI DIMN|K ž GIBLJIVO KISLOODPORNO 0GNJESTALN0 SAMOTNO CEVJO Uporabijo se za peci tn *otle od 4 OOO do lOO OOOKcai/b Proizvaja: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJEIJE „ 61000 lj«klj)M.Optin»>' Tit.: 22-113 20-641 lilu: 31420 TU KIP Prodaja in strokovni nasveti: 2 OPEKARNA ZALOt Tel.: 21-403,22-291 ALOJZ KVENDERC, Brestanica 82 in JUSTINA LUŽAR, Veliki Kamen 10, prepovedujeva kupo-! vanje vseh premičnin in nepre-. mičnin od najinega očeta ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi naših dveh sinov, bratov, vnukov in nečakov ZVONKA HUDOKLINA iz Dobravice 25 pri Šentjerneju IN MIHA KIRNA iz Dobravice 15 pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomaga1*' Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, mladincem, sodelavcem in kolektivu Iskre tozd Hipot in tozd Upori Šentjernej, učiteljem in učencem OŠ Šentjerr n/\/lonnn,i /Hratla m iratiOA In i**«-aAAMA PAnfllln TJ — „K —1. 1 _ —- - _ J 1 - Z x J: 1 _ . 1 _ 1x2-. KoieKtivu isicre tozd Hipot in tozd Upori Šentjernej, učiteljem in učencem OS Šentjernej za podarjeno cvetje in vence in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni tudi kolektivu ZD Šentjernej za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala tudi vsem za številno spremstvo do njunega prezgodnjega grobka in duhovnikom za opravljeni obred- Vsem še enkrat in vsakemu posebej iskrena hvala. V globoki žalosti - vsi njuni! Dobravica, 2 n — vsi njui . 11. 1980 ZAHVALA Ob tragični smrti nam drage žene, matere, hčerke in sestre IVANKE ŠUKLJE iz Trnovca 22 se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sorodnikom in vaščanom, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali pokojni tako ljubljeno cvetje, * poslovili in jo spremili v teko velikem številu na njeni zadnji poti. Obenem se zahvaljujemo kolektivom KZ Metlika, OŠ Metlika, KŠC Grm Novo mesto, Zdravstveni šoli Novo mesto. K3 Lokvica in predstavnikom GD Kamniška Bistrica. Zahvalo izrekamo tudi župniku za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo sosedu tov. Plutu za poslovilne besede na domačem pragu ter tov. Vinku Kepicu za vsestransko pomoč pri organizaciji pogreba ter za besede slovesa Pr' odprtem grobu. Žalujoči: mož z otroci in starši, mama, sestre z družinami ter ostalo sorodstvo Trnovec, 23. 10.1980 Št. 45 (1630) 6. novjUI ZAHVALA V 54. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric DARKO BUKOVEC iz Velike Loke kreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem uarovane vence in cvetje ter za tolažilne besede. Posebna kolektiv« Elektro Novo mesto in Trebnje, sodelavcem, čaM 7 ^ma za Poslovilne besede in gasilcem za izkazano zadnjo 0 f^valjujemo se pevcem za zapete žalostinke, župniku za 2tw/jeni obred ter vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi Žali “joči: žena Hema, sin Božo z ženo, hčerke Darinka, Hema in Milka z družinami ter ostalo sorodstvo .Velika Loka, 30.10. 1980 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta in brata ALBERTA NOVŠAKA iz Lukoma pri Sevnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence ter ga spremili na megovi zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom, kolektivu Elektro Sevnica in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Pepca, sin Albert z ženo Nežiko, hčerka Danica z možem Alojzem ter sestri Marija in Karolina iz Nemčije ZAHVALA V 73. letu starosti nas je tiho za vedno zapmtil ljubljeni mož oče, stari oče, praoče in brat IVAN BREGAR iz Zavinka 4 pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, delovnemu kolektivu Dolenjka Novo mesto, Kovina m Market Šentjernej, Krka Novo mesto, IMV Novo mesto, Iskra Šentjernej za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru iz Škocjana, godbi iz Novega mesta, duhovnikom za opravljeni obred in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinova in hčere z družinami, brat in sestra ter ostalo sorodstvo ZAHVALA dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša draga mama, žena, stara mama in p ra mama PEPCA VRTOVŠEK iz Dol. Boštanja IS in ilkreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom v,em, ki so kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovaii j"*0* in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnjo Posebej se zahvaljujemo govorniku Rdečega križa, župniku beljeni obred ter vsemu zdravstvenemu osebju za lajšanje kujoči; mož Franc, hčerki Vera in Mira z družinama ZAHVALA ^spričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric ANTON VIPAVEC iz Adlešičev na hvala vsem, Id »te nam v težkem trenutku kakorkoli ¥75*8*11 Zahvaljujemo se govornikom, pevskemu zboru, GD in Pod« DO Iskra, Belt, Labod in UJV Ljubljana za Ven0C> M P1™«! za opravljeni Ljubljana za ne vence, za spremstvo pokojnega na zadnji poti ter ' obred. Vsi njegovi Odprl in poglobil si nam še nezaceljeno rano, zapustil si nas žalostne in osamljene ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata in stnca STANETA GRIČARJA s Sel pri Šmarjeti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, spremstvo pokojnega na zadnji poti, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč. Posebno se zahvaljujemo OOS IMV in sodelavcem Tehnoservis in Saturnus, traktoristom za spremstvo, tov. Antonu Beceletu za poslovilne besede, tov. Lojzetu Šutarju za pomoč in duhovniku za opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu. Žalujoči: mama, ata, brata Tone in Ivan, sestra Marička z družinami m." Ta ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi in tragični izgubi drage« sinka, bratca, vnučka, nečaka in bratranca BOŠTJANA ŠTERKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, vsem, ki so nam izrazni ustno ali pismeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo učencem in učiteljem Osnovne šole Mirana Jarca iz Črnomlja za organizacijo pogreba, tov. Ivanki Banovec za poslovilne besede, otroškemu pevskemu zboru, godbi na pihala iz Črnomlja, kolektivu DO Belt in vsem, ki so z nami sočustvovali. Žalujoči: neutolažljiva mamica Liljana, bratec Benjamin in vsi njegovi V80. ZAHVALA letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JANEZ BARTOL iz Zagrada I*W-_ fctečen zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za m darovano cvetje ter vsem, ki ste pokojnika fetivu' • *e enkrat vsem iskrena hvala. iek« n-a njej8°vo zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo mT in sodelavcem IMV ter duhovniku za lepo opravljeni Ž»iui te sin Ivan z družino, hčerka Pepca z unižino, sinovi France, Rado, Kand z ženo in Tone ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre in tete MARIJE BEVK iz DoL Stare vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami, pokojni podarili cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala podjetju IMV Novo mesto Iskri Šentjernej in duhovniku za oprav^eni obred. Žalujoči: tti njeni IZ NOVOMEŠKE PORODNiSMiClVi V času od 23. do 29. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Jakšič iz Luka nič Drage -Andrejo, Irena Golob iz Vrbovcev -Tar\jo, Jožica Rajši z Malega Vrha -Barbaro, Marija Glušič iz Šentjanža - Franca, Alojzija Glavač iz Laz -Martina, Marjeta Zupančič iz Dolnje Nemške vasi - Andreja, Mari Kramar iz Gornjega Kamenja -Ano, Darinka Dunitrijevič iz Metlike - Milana, Zdenka Brajdič iz Žabjeka - Gordano, Tončka Setina iz Gornjega Križa - Matejo, Vlasto Rus iz Metlike - Danila, Zvonka Jereb iz Gruče - Sašo, Jožica Jevševar z Mirne - Katjo, Marica Vrbetič z Broda - Velimirja, Alojzija Jerman iz Crnomlia Andreja, Dragica Rajkovič iz Metlike - Marjetko, Nada Malenšek iz Semiča - Antona, Marija Kremžar iz Krmelja - Tanjo, Frančiška Doblehar s Hudega - dečka, Marija Radovan z, Rakovnika - dečka, Frančiška Stokar iz Orehovca -dečka, Zdenka Cvelbar iz Klenovika - deklico, Dragica Skoporc iz Rovinjfv - deklico, Štefka Vrbančič iz Polja - deklico in Jelka ZAHVALA V 54. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric MIHA SOMRAK iz Ruzarjevega kala Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za iskreno sožalje, za vence in cvetje te* za spremljanje na zadnji poti. Posebna zahvala ZZB, GD Prečna za organizacijo pogreba, OS Katja Rupena Novo mesto, Hotelu Grad Otočec, IPM DO Livar Ivančna Gorica, KZ Krka TZO Novo mesto. Zahvaljujemo se pevcem Dušan Jereb za zapete žalostinke ter godbi GD Novo mesto, govornikoma tov. Francetu Zagorcu in Francetu Mesojedcu za ganljivo izrečene besede. Za vsestransko pomoč družine Danove in Sajetove se posebno zahvaljujemo. Žalujoči: žena Ana, hčerke Anica, Ivanka in Milka z družinama, Jožica z Renatko, bratje in sestre Markovič fe Dolenjskih Toplic -dečka, čestitamo! li BREžIŠK£, POKOONlSNtCt V času od 18. do 25. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Breda Brložnik iz Brežic - Bogomiro, Anica Blažič iz Čerine - Janeza, Vesna Bočak iz Zdencev - deklico, Erie-bet Šovenj iz Podvrha - Natalijo, Sonja Horvat iz Prilip - Sabino, Branka Keliš iz Prigoria - Igorja, Marica Lindič iz H ras trne - Martino, Marija Kastelic iz Glogovbroda - dečka, Janja Milenkovič iz Brežic - Jeleno, Slav ka Levak iz Dednje vasi - Janeza, Maja' Budanko iz Samobora - Sandro, Sonja Baznik iz Hrastine - dečka, Jerica Ivankovič iz Sevnice - Vanjo, Marija Biškup iz Brdovca r- Branimira -ČESTITAMO! V času od 15. 10. do 11. 11. 1980 so v brežiški porodnišnici rodile: Ivanka Gramc iz Gazic - Borisa, Dragica Jelič iz Rakovega Potoka - Željka, Štefka Sotošek iz Senovega - Tanjo in Katjo, Reza Bertovič a Senovega - Dragu tina, Jožica ftiveršek iz Mosteca - Dejana, Merica Lubšina iz Dobove - Matjaža, Marija Omerzel iz Rožnega - Dejana. ČESTITAMO!!! OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 54. letu starosti po krajši bolezni zapustil naš delovni tovariš DARKO BUKOVEC kvalificirani elektromonter dragega pokojnika smo se poslovili v četrtek, dne 30. oktobra, na pokopališču ^ntlovrencu. Delovni kolektiv tozd Elektro Novo mesto ter osnovna organizacija sindikata. Novo mesto, 29. oktobra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče in sestre TEREZIJE FORŠCEK iz Potoka pri Straži se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, vsem znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu, župniku za opravljeni obred ter kolektivu Novotehne in kolektivu kuhinje bolnice v Novem mestu za darovano cvetje. Žalujoči: mož Lojze, sin Lojze z ženo Dušico, hčerka Mimi z družino ter ostalo sorodstvo 'lovom brn 1980 DOLENJSKI UST 23 JE KONČAN Praprotu* Slovenije. P?*1 es iz Ribni®* JUTRI KONCERT V RIBNICI V petek, 7. novembra. Ribnici v dvorani rekreacijskega centra dtt certa, ob 16.30 in 2 Nastopila bosta ansambel ta Slaka s fanti s Top s svojim Organizator paraplegikov telja pa Inles iz Nedeljski. Koncert bodo * pomočjo omogočili tudi Festival iz Ljubljane ter - TOZD Tovorni promet-kupiček od prireditve^ J® menjen za gradnjo po*'*"' doma za paraplegike atfiw IGRA SE JE KONČALA V PLAMENIH — Miličev brat kaže na kolo, ki je bilo tisto popoldne glavna igrača razigranih fantov in je skupaj z njima ostalo pred zapahnjenimi vrati v seniku. (Foto: J. Pavlin) Otroka zgorela med igranjem Dogodek, ki je v petek nadvse boleče odjeknil med šentjernejskimi vasmi — prestavljena martinovanje n* TRŠKI GORI Zaradi slabega vremena je ^ novanje v Krkinem hramu n j gori, ki je bilo predvideno i $ 3. do 9. novembra (in * oktobra kot smo pomotom* ^ v prejšnji številki) PreSt*7iO. 0 naslednji teden na čas od 15. novembra. 5-letni Kirnov Mihec in leto dni starejši sosedov Zvonimir Hudoklin sta se v petek dopoldne igrala na domačem dvorišču na Dobravicah pri Šentjerneju. To je bila povsem običajna in nedolžna otroška igra, vse dotlej, dokler niso v roke enega od otrok prišle vžigalice. Mihčev oče se takole spominja dogodka: „Šel sem v vinograd, sina pa tokrat ■ nisem vzel s seboj, ker je imel družbo sosedovega Zvonka. Ko sem se nekaj čez pol enajsto vračal proti domu, sem zaslišal zavijanje sirene, tiste, ki je zavijala tudi Ni ju bilo nikjer, potem se je spomnila. Skozi ogenj in dim je stekla v skedenj. Nekaj zatem je iz plamenov stopila z ožganim in mrtvim Mihcem v naročju. Enako Hudoklin. Tudi za njegovega Zvonka ni bilo več pomoči. Podrobnosti staršne smrti obeh otrok bodo za vselej ostale nepojasnjene. Njuna zadnja igra, ki sta si jo izbrala v petek popoldne, je bila nepopisno kruta in neusmiljena. Ogenj, ki je v petek vzel dvoje mladih življenj, je povsem uničil ostrešje zgradbe, zraven pa še več kmečkega orodja in koruze. Škodo so zato ocenili na 400.000 din. Plameni pa so ogrožali tudi bližnjo stanovanjsko hišo, vendar so širjenje ognja na srečo preprečili člani PGD iz Šentjerneja, Maharovca in Dolnjega Mokrega polja, znatna pa je bila tudi nesebična pomoč vaščanov. B. B. (NEJKULINARIČJJ0 presenečenje SevniSko gostinsko JP djetfe se vključuje v s vanje občinskega pWvLjt tednom prekmurske v hotelu Ajdovec. I/« ^ bograča, ciganske Pec » in drugih dobrot pripravljajo za •>°blegr,Lo domiselnih gostincev-^^ 6. do 13. 11. ne bo pa, da se vsaj v tem ^ 6. do 13. 11. ne bo . zopet (kot npr. 28. soočiti s kakšno „sPeC ,.nj. to“ Jugotanina, kojj6^, mo, povrtnina z rdecenu lesnim prahom. j pred dnevi, ko se je bilo neko dekletce. Stekel sem ie izgu- proti domu in zagledal na dvorišču vse polno ljudi. Vsi so nemo strmeli proti skednju, iz katerega se je valil le še gost dim.” Kirn takrat še ni vedel, da sta na požarišču skednja za vselej ostala tudi njegov petletni sin in leto dni starejši sosedov Zvonko. Z vžigalicami sta se igrala na ozkem prehodu med zidom hleva in listnico. Med igro pa se je vnela slama, ogenj se je bliskovito razširil, za otroka nenadoma ni bilo več rešitve. Ostala sta ujeta v plamenih. Požar so prvi opazili sosedje in prišli takoj na pomoč, Mihčeva mati pa je takrat vprašala po otrocih. novoles komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091 Prodajali pokvarjena živili Denarne kazni za delovni organizaciji in trgovce Po ne preveč prijetni dolžnosti sta pred dnevi na zatožni klopi novomeškega sodišča sedela predstavnik Merkatorja Velepreskrba, tozd Standard Novo mesto in poslovodja prodajalne v Gaberjih, Zvone Cunk. Obtožnica jima je namreč očitala več nepravilnosti. Med pregledom ome:njen* ^ vine marca letos so inšpeK1^,. v prodaji 900 gramov P. spravljenih v zmizovalniku, v k navzlic temu zaudarjale. N® našli tudi precej artiklov, * potekel rok uporabnosti: ^ S) 400 gramov domačin j« ita, nadalje 7 zavitkov ^ Sramov čajnega peciva, pa ov po 400 gramov kek*®» Mft kom, za nameček pa & 2 iv najbolj dišeče mase za ce. En je tehtal 404, drugi P» mov. . & 3V. ts v Tako pečenice, kot m»* vapčiče, so romali na anj® 1 potrdile sum, da je šlo i* “ za dolenjska jedila Priznanja novomeškemu Šolskemu centru za gostinstvo v Kraniski gori za razstavljene izvirne plošče: pozabljen bob, kostanjevo pojedino in pustne dobrote jeno blago, čeprav P°d°*'°2 ta^ ni priznal. Trdil je, , pečenice kot čevapčiče . prodaje, da pa so pomo*0^1 ■c0j|coU’ zmizovalniku. Najsibo * jh sodišče je ob številnih do \e jelo obtožnici in tako Mef f(£V lepreskrbo, tozd Stand«0 mesto obsodilo na P*f“jLtjo^ din denarne kazni, poslov ka pa na 3.500 din. Do podobnega P---_ šlo tudi v žužemberski V Kranjski gori je bil gostinsko-turistični zbor, kjer so gostinski in turistični delavci Slovenije spregovorili o svojih uspehih in SOMI V SAVI - Ribiči sicer tožijo nad umazano Savo, narava se očitno še ne da. Tako je tudi Maijan Kitar iz Loga zapel za te razmere kar lepega soma. 88 cm dolgi riba je tehtala 4,65 kg, bikač se je ponašal s 15 cm dolgimi brki težavah, hkrati pa tudi prikazali največje mojstrovine iz kuharstva in strežbe. Na tem zboru, kjer se predstavno posamezne gostinske delovne organizacije, pa tudi gostinske šole, so uspešno nastopali tudi mladi gostinski delavci iz Novega mesta. Kranjskogorsko srečanje gostincev je postreglo s široko paleto najrazličnejših starih slovenskih kmečkih jedi, med katerimi so imele svoje posebno mesto dolenjske že zdavnaj pozabljene, popolnoma nove in še nepripravljene jedi. Bila je prava paša za oči in skomine za želodec. Skoda, da se to vidi samo na takšnih razstavah. Novomeški Šolski center za gostinstvo se je letos predstavil s pozabljenim bobom, kostanjevo pojedino in pustnimi dobrotami Vse tli plošče so bile izvirne, na najvišji strokovni in estetski ravni, zato so prejele tudi najvišja priznanja. Prejeli so dve zlati in eno srebrno odličje, za kar gre priznanje učencem in njihovim učiteljem Štefki Malnar, Valči Poreber in Anici Štampalija. Ravno tako so se učenci in učitelji dobro odrezali v obveznem programu strežbe s pogrinjkom in v mešanju pgač. V tekmovalnem delu so nastopih s svečanim pogrinjkom »Dolenjsko kosilo na Gorjancih", pogrinjek je prejel srebrno kolajno. V mešanju pijač v konkurenci slovenskih barmanov se je ponovno proslavil strokovni učitelj s ŠOG Franci Bobič, ki si je za svoj nastop prislužil zlato odličje in j priznanje:. Zbir odličij - skupaj jih je Šolski center za gostinstvo Novo mesto osvojil pet — priča, kako uspešen nastop so imeli gostinci v Kranjski gori, kjer ne gre tudi pozabiti zlate plakete ekipi učencev za njihovo sodelovanje. zadrugi, kjer so inšpekt0^ liti® Srodaji poslovalnice 1 nt£|cel chweppsa, ki mu je P jg [iti0 linnroKnncti ionalff) tUO* . BOJ JE KONČAN — Prizorišče tega neenakega boja je bila Krka pod Straškim jezom, glavne osebe pa 13-kilogramski sulec ter znana novomeška športnika in ribiča Jani Bajer in Boris Okleščen. Prvi letošnji »domači” kapitalni sulec je prijel Janiju, Boris pa je takoj priskočil na pomoč. O izidu dvajsetminutnega boja ni dvoma, saj je tudi ribiška vrvica debeline 0,50 dobro opravila svojo nalogo. (Foto: T. Jakše) uporabnosti, enako tu< deita in 24 litrov swmfS ,ato enako napako. Sodišč J _ merilo denarne kazni. **, nnfl ff"! TOVARIŠEVA DELOVNA VNEMA nica Drab, r din denarne kazni. _->ni. o Sodbi še nista pravnom«* g. > ____ ‘jeenk*!* J s—vigO izifl«0 i Tovariš Luftič je zasedal precej visoko funkcijo v Repi-čevi dragi, tako visoko, da so ga prevažali na sestanke v Belo mesto s službenim mercedesom, medtem ko so se drugi drenjali po zelenih vlakih ali po prenatrpanih avtobusih. „Tovariš Luftič je sposoben, nadarjen, inteligenten človek, s srcem in z dušo pri svojem delu,” je rad večkrat ponavljal debeli Župan, ki je občudoval pri Luftiču predvsem sposobnost lepega, logičnega in prodornega govor-jenja. Tovariš Luftič ni manjkal na nobenem sestanku, še več: s pomočjo njegovega posluha za izbran, trdo stoječ jezik so rasle rožice celo po smetiščih. Takšnega človeka pa je seveda tovariš Zupan še kako potreboval, saj se je kopala Repičeva draga v zasebnih in družbeno organiziranih odlagališčih nesnage. Ime tovariša Luftiča pa je bilo dobro zapisano tudi v beležnicah drugih repiških veljakov, ki so jih poznali ljudje predvsem s sej, komemoracij in slavnostnih otvoritev, manj pa po njihovih dejanjih. Baza in bazniki pa so imeli o tovarišu Luftiču drugačno sliko. K popolni podobi uifti-čeve individualne fotografije je prispeval levji delež zidar Opiečmk, ki je gradil tovarišu )pečnik Luftiču skromen vikend s petimi sobami na Veseli gori. »Povem vam,” je ri oni dan zidar O Razbiti buči, „povem vam, da ne nosi tale Luftič zastonj svojega priimka.” In je zbranim pivcem povedal zgodbo, ki ji gre do potankosti veijeti, saj je bila obelodanjena v pijanosti. V času zidave vikenda na Zeleni gori je najel tovariš Luftič vedno delavca manj, ker je tudi sam prijel za samokolnico, za lopato, za kramp, kladivo, za vse, samo da je ostal kak dinar več v njegovem žepu. ' *Vi imate pa zelo napomo službo, ko so vam dodelili toliko dni dopusta stegnil jezik nekdo delavcev. „Znajti se je treta, to ^ Danes, na primer, J® ^ tajnica prepričana, w j0 pri odpotoval v mesto n j^jje važne pogovore,“se je k0 zvito smejal tovariš Lun v nesel šest streSniK°\ je nesel acai bodoče podstrešje. Z neveg^ no natančnostjo pa da ne bi zamudil po sestankov, ki so ^ Repičevi dragi. Odhod n3. v išča lastnega vikend vadno opravičil z beseu »Ob trinajstih im®J u