/j. ^
informativni
M) glasilo ravenskih železarjev
daumfI ^	*
M
Leto 45
Ravne na Koroškem, januar 2008
št. 1
Stroj za ravnanje tračnic iz SŽ Opreme Ravne za Voest Alpine v Donavvitzu
Decembra so v ravenski Opremi dokončali stroj za ravnanje tračnic, ki ga je naročilo podjetje Voest Alpine iz Donawitza. Predprevzem stroja je bil konec meseca, obratovati pa naj bi začel januarja in zamenjal podoben stroj, star že okoli trideset let. Le-ta je del ravnalne linije, na kateri
poravnajo tračnice, ki se med valjanjem ukrivijo. V Voest Alpine so se odločili za posodobitev in obnovo že obstoječe linije, hkrati pa postavljajo novo, za katero bodo v Opremi januarja izdelali še ravnalno stiskalnico.
A. Č.
"O
o
c
o
L.
_Q
>u
03
•>—i
(U
l_
T3
C
<
O
4-1
O
METAL RAVNE V LETU 2007 S POGLEDOM NA LETOŠNJE LETO
Na vrhuncu konjunkturnega in naložbenega cikla
»V Metalu Ravne bomo po oceni poslovno leto 2007 zaključili s čistim poslovnim izidom okoli 14,2 milijona evrov, kar je za 80 odstotkov več kot leta 2006. Prodali bomo 78.500 ton izdelkov, vrednih 164,4 milijona evrov. Pozitiven trend dobička se bo po predvidevanjih nadaljeval tudi v prihodnje,« je na novinarski konferenci 17. decembra predstavnikom medijev povedal glavni direktor Andrej Gradišnik.
Dodana vrednost na zaposlenega, ki je eden izmed pomembnejših kazalnikov uspešnosti podjetja, bo za lansko leto znašala okrog 47.300 evrov, kar je bistveno več kot prejšnja leta (leta 2006 38.560 evrov, leta 2004 le 29.542 evrov itd.).
Donosnost prodaje bo po oceni znašala 8,7 odstotka. Lani je bilo odlitega okrog 120.000 ton jekla.
Leto 2007 je bilo v znamenju strateških investicij. Zanje so namenili 26 milijonov evrov. Naložbe bodo omogočile predviden strateški razvoj podjetja, odpravo ozkih grl, povečanje zmogljivosti celotnega proizvodnega procesa, humanizacijo dela in prispevale k varovanju okolja. Decembra je bila podpisana še pogodba za postavitev novega ulivališča v jeklarni s halo in tehnično posodobitvijo.
Vse strateške naložbe naj bi bile končane letos: marca ali aprila nova kovačnica težkih odkovkov, junija bluming v valjarni gredic in decembra ulivališče v jeklarni. Po oceni bodo stale okrog 52,5 milijona evrov. Vlaganje v proizvodnjo pa se bo nadaljevalo tudi leta 2009, predvidoma bo zanj treba odšteti še 32,4 milijona evrov.
S predpostavko o dokončanih naložbah so v Metalu Ravne načrtovali tudi letošnjo prodajo: prodati nameravajo 88.000 ton jekla oz. izdelkov. Prodajni prihodki naj bi znašali 197,9 milijona evrov. Večja od lanske bo tudi letošnja proizvodnja jekla: odlili ga bodo skoraj 130.000 ton. Tudi dodana vrednost na zaposlenega se bo povečala: letos bo dosegla 59.000, prihodnje leto pa že 65.000 evrov.
Pestro je tudi na kadrovskem področju. »Konjunktura v metalurški industriji vodi v povečanje in širitev proizvodnje, posledično pa seveda tudi v povečanje števila zaposlenih, predvsem v proizvodnji,« je pojasnil direktor Metala Ravne.
Lani so v podjetju že zaposlili 30 novih sodelavcev, letos pa naj bi jih še 75. Skupno število zaposlenih bo tako preseglo številko 1000. Že v začetku leta bodo uvedli četrto izmeno v jeklarni.
V Metalu Ravne po besedah direktorja veliko
pozornost namenjajo zaposlenim, kar se kaže kot omogočanje zanimivega in stalnega dela, možnost variabilnega dodatka pri plači, usposabljanja ipd. Tudi povprečna plača v družbi je za 11 odstotkov večja od povprečnih plač koroških podjetij oz. branže.
»Zavedamo se, da pride po konjunkturnem obdobju stanje umiritve, vendar bomo s pomočjo zastavljenih proizvodnih in človeških virov tudi v prihodnje dosegali dobre poslovne rezultate,« napoveduje glavni direktor Andrej Gradišnik.
A. Č.
Otvoritev nove težke kovačnice - največje naložbe v zgodovini podjetja, vredne kar 29 milijonov evrov, - bo aprila letos. V njej bodo lahko obdelovali tudi do 45 ton težke odkovke.
Prenove bo junija deležna tudi valjarna oz. bluming.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
PREDNOVOLETNO SREČANJE IN POČASTITEV JUBILANTOV DELA V SISTEMSKI TEHNIKI
Direktor dr. Milan Švajger: »Dokazali smo, da znamo preživeti tudi brez politike«
Sodelavci Sistemske tehnike so se tudi decembra lani, tako kot že nekaj zadnjih let, zbrali v Gostišču Marin v Šentanelu in na srečanju ob zaključku leta počastili jubilante dela. Lani jih je bilo 23: dva sta dosegla 10 let delovnega staža, šest jih je delalo že 20 let, 15 pa jih je bilo delu zvestih 30 let. Čestitke jim je izrekel direktor dr. Milan Švajger, po t. i. uradnem delu pa se je razvil še družabni z ansamblom Ta pravih 6 in Damijanom Zihom.
Direktor dr. Milan Švajger je takole nagovoril sodelavce: »Leto se počasi izteka. Za Sistemsko tehniko je bilo prelomno. Veliko dela smo imeli in kadar imaš dovolj dela, ti ni dolgčas.«
Spomnil je na neuspešno prizadevanje za pridobitev naročil za izdelovanje krpana. »Lani ob tem času smo bili zbrani prav tu in se pogovarjali o nesrečni izgubi naročila osemkolesnikov. Pred nami so bili črni oblaki in mnogi so nam prerokovali slabo prihodnost. Celo lastnik je razmišljal o prodaji Sistemske tehnike.«
A v Sistemski tehniki niso vrgli puške v koruzo: »Mi pa smo trmasto vztrajali, razmišljali in domislili, kaj bi delali, začeli smo investirati v stroje, predvsem pa pridno delali. Nismo še v celoti uspeli, smo pa na dobri poti, da bomo, in to kmalu. Seveda je vse odvisno od nas.«
Dr. Švajger se je nato takole obrnil na sodelavce: »Letos smo po dolgih letih dokazali, da znamo preživeti tudi brez politike in njenih naročil. Postali smo neodvisni, zavestnejši in kar je najpomembneje, postali smo odvisni samo sami od sebe. In to dobesedno. Če znamo delati, če zmoremo dosegati produktivnost, primerljivo^ z našo konkurenco, potem smo zmagali. Če zmagamo, nam nihče nič ne more.«
Kot ugotavlja direktor, so v podjetju zdaj na zelo dobri poti k zmagi. »Letošnji poslovni rezultati niso zmagovalni, so pa obetajoči in dokazujejo, da se ne da samo preživeti, ampak tudi živeti. Vsak mesec sproti spremljam naše rezultate dela in vidim, da imamo še velike rezerve tako v proizvodnji kot v režiji. Z boljšo organizacijo dela, s stalnim razmišljanjem vsakega med nami, kako bomo svoje delo opravili hitreje in ceneje, bomo skupaj uspeli.«
Pot do uspeha pa ni lahka: »Kar nekaj sodelavcev nas je letos zapustilo. Predvsem tisti, ki jim nismo mogli priskrbeti ustreznega dela ali pa se niso želeli prekvalificirati, in kar nekaj tistih, ki pri svojem delu niso bili uspešni oziroma konkurenčni.«
Direktor dr. Milan Švajger: »Leto 2007 je bilo za Sistemsko tehniko prelomno.«
Direktor je pohvalil komercialiste:	»V
iztekajočem se letu smo bili zelo uspešni na komercialnem področju. Ni nas treba skrbeti za delo v letu 2008, saj naročila pridobivamo že za leto 2009,« ni pa bil zadovoljen z vsemi enotami: »TSD bo v proizvodnji zaostal več kot 10 odstotkov za planom. To pa pomeni, da bo letos v TSD še izguba, ki jo bomo na nivoju družbe konsolidirali z dobički v TO in DML. Tako Sistemska tehnika poslovanja letos ne bo zaključila z izgubo, a planiranega dobička nismo dosegli. TO je letos dosegla daleč najboljše rezultate in je treba vsem kalilcem in sodelavcem TO čestitati. Aktivnosti, ki jih izvajamo v TSD (nabava dodatnih strojev, pridobivanje dodatnih delavcev v proizvodnji, dodaten žerjav, pripravljamo reorganizacijo dela idr.), bodo morale pokazati znatno boljše rezultate naslednje leto, ko moramo proizvodnjo povečati za skoraj 30 odstotkov.«
Direktor je napovedal tudi spremembe plačne politike: »Tisti, ki bodo dobro delali, bodo še bolj nagrajeni, in razlike med uspešnimi in manj uspešnimi sodelavci se bodo pri plačah povečevale.«
1. januarja je začela poslovati tudi nova družba Sistemska tehnika ARMAS. »Sodelovanje med
Foto: Dušan Pahor.
Jubilanti dela v Sistemski tehniki
Sistemsko tehniko in Sistemsko tehniko ARMAS bo zelo tesno,« je napovedal dr. Švajger in pojasnil: »Družbi se bosta ločili po predmetu poslovanja in trženja. Sistemska tehnika bo tržila civilne proizvode, Sistemska tehnika ARMAS pa vojaške proizvode. V Sistemski tehniki ARMAS bo organizirana prodaja vse vojaške opreme ter servisiranje in montaža vojaške opreme.
Proizvodnja zvarjencev za vojaške izdelke, izdelava cevi, torzijskih in ostalih vojaških izdelkov bo potekala v Sistemski tehniki skupaj s civilnimi programi. V ARMAS-u bo zaposlenih okrog 20 sodelavcev, ki bodo uradno prezaposleni, delali pa bodo tam kot do sedaj. To bo trajalo do polletja naslednjega leta, ko bo novogradnja zaključena in se bomo preselili v nove prostore.«
Kako pa bo potem potekala proizvodnja? »Ena hala bo namenjena servisiranju vojaške opreme in montaži, druga pa varjenju. Tako bomo zagotovili daleč okrog najboljše razmere za varjenje, kjer bomo lahko izdelovali zvarjence celo do 40 ton teže. Obstoječe hale TSD bodo vse vključno s sedanjo varilnico namenjene mehanski obdelavi in njeni širitvi. S tem se nam bodo tudi tu izboljšale delovne razmere predvsem z vidika varnosti pri delu.«
Direktorje svoj nagovor o aktualnih dogodkih in razvojnih usmeritvah družbe zaključil z naslednjo mislijo: »Če bomo zastavljene cilje podjetja dosegli, vam zagotavljam, da boste tudi vaše osebne cilje v našem kolektivu zlahka uresničili.«
A. Č. Iskrene čestitke jubilantom dela
Foto: Dušan Pahor. Foto: Dušan Pahor. Foto: Dušan Pahor.
SLOVENSKA POT KULTURE ŽELEZA
Izšel je zbornik Med železom in kulturo
Na dan odprtih vrat slovenske kulture 3. decembra so v prostorih ravenskega gradu predstavili zbornik z mednarodnega strokovnega posveta Med železom in kulturo, naša dediščina, naša pot, ki je na Ravnah potekal oktobra 2006. Na njem so muzejski strokovnjaki iz Avstrije, Madžarske, Srbije in Slovenije spregovorili o varovanju železarske kulturne dediščine. V zborniku, ki ga je uredila mag. Karla Oder iz Koroškega pokrajinskega muzeja, so zbrani referati 17 avtorjev, s povzetki v angleškem jeziku (prevajalka je bila mag. Erna Kožar). Obsežen in oblikovno lep zbornik (po zamisli Veselina Vukoviča) prinaša zanimive prispevke o varovanju industrijske dediščine v tujini in pri nas, v poglavju Živeti z železom pa o arheoloških najdbah ter o vplivu železarstva oz. jeklarstva na življenje ljudi itd.
Mag. Tomaž Rožen, župan ravenske občine, ki je z Ministrstvom za kulturo RS omogočila izid zbornika, je napovedal nadaljevanje obnove železarskega muzejskega kompleksa in dejal, da bo vključevanje v Slovensko oz. Evropsko pot kulture železa lepa priložnost za promocijo občine in celotne Mežiške doline ter za utrjevanje identitete Koroške. Predsednik Iniciativnega odbora Slovenske poti kulture železa Maks Večko je povedal, da je bil le-ta septembra sprejet v Evropsko združenje kulturnih poti pri Svetu Evrope, kar bo olajšalo vključevanje naše dediščine v evropsko turistično ponudbo.
Dr. Jakob Lamut z Naravoslovno-tehnološke fakultete, tudi eden od avtorjev zbornika, je predlagal, da bi v muzejskih prostorih predstavljali tudi nekdanje tehnološke procese in tehniko tako približali mladini, prav tako pa bi bilo treba oživiti mladinsko raziskovalno delo, kot ga je nekoč že spodbujal natečaj Nagrada Železarne Ravne.
Zbornik lahko kupite v Koroškem pokrajinskem muzeju, Enoti Ravne na Koroškem.
A. Č.
V nekdanji krčilni kovačnici bo čez nekaj let postavljena stalna razstava Železarstvo na Koroškem: od železa do jekla.
S predstavitve zbornika: prof. dr. Jakob Lamut in mag Karla Oder
Bivša večstanovanjska stavba, imenovana personal, iz 70. let 19. stoletja je del muzejskega kompleksa na Ravnah, namenjena tudi osebju muzeja.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
VRTILJAK PRIREDITEV
V pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov
December je ze tradicionalno živahen mesec, (pre)poln dogajanja in tudi prireditev. S hitrim delovnim utripom v službi, ko je treba zaključiti še toliko nedokončanih stvari, se prepleta pričakovanje prazničnih in prostih dni, ko se hitenje umiri in se ljudje končno lahko posvetijo sebi in svojim bližnjim.
Decembra je tudi čas za mnogo nastopov pevskih zborov, pihalnih orkestrov in podobnih zasedb; vsi bi radi pokazali, kaj so med letom ustvarjali in se naučili. Na Ravnah je gotovo najbolj množično obiskan božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra železarjev Ravne pod vodstvom Srečka Kovačiča, ki so se mu na božični dan pridružili še Monika Pučelj in tri dekleta ter dva fanta vokalne skupine Voxon iz Pliberka in navdušili polno športno dvorano.
Okrasitev prazničnega drevesa v Koroški osrednji knjižnici
V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem so novembra in decembra za otroke med 10. in 14. letom pripravili štiri ustvarjalne delavnice na temo Okrasimo praznično drevo; Povezali so se s knjižničarskim krožkom na OŠ Prežihov Voranc, ki ga vodi knjižničarka Simona Grabner. Učenke in njihova mentorica so se z veseljem odzvale povabilu knjižničark iz oddelka izposoje, k sodelovanju pa so povabili tudi otroke iz drugih šol. V delavnicah so dekleta izdelala okraske iz naravnih materialov, semen in papirja ter glinene piškote. Z njimi so okrasila smrečico v avli knjižnice, ki je obiskovalcem praznične občutke prebujala od 11. decembra.
Slavnostna otvoritev prazničnega dreveščka
Namen delavnice je bil tudi, da otroci dojamejo knjižnico kot prostor za druženje z vrstniki in za ustvarjalno preživljanje prostega časa.
Družabno srečanje direktorjev in
predstavnikov družb ZGO-ja
Že tradicionalno prednovoletno srečanje direktorjev in predstavnikov podjetij, ki delujejo na območju nekdanje ravenske železarne, je bilo lani že trinajstič zapovrstjo. V nasprotju z zloveščo številko je bilo prav prijetno, za kar je, tako kot vselej, poskrbel neumorni organizator Damijan Berložnik, sicer direktor Transkorja. Okoli petdeset udeležencev, največ doslej, se je 12. decembra zbralo v gostišču Delalut in se srečalo kolegi, s katerimi preko leta poslovno sodelujejo, a v hitrem delovnem ritmu za sproščen klepet pogosto zmanjka časa. Enkrat na leto si gaje pač treba vzeti in nikomur ni žal.
Kakšna darila se skrivajo v košari?
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Redke so priložnosti, ko se zberejo vsi direktorji; decembrsko druženje je »zakon«
Vpogled v srednjeveško slikano podobo koroških cerkva
Tudi zadnja otvoritev razstave 21. decembra v ravenski enoti Koroškega pokrajinskega muzeja je bila v znamenju pregleda opravljenega dela in predstavitve načrtov za leto 2008. Direktorica Brigita Rajšter je med drugim napovedala naslednje dogodke: razstavo iz sklopa Slovenska pot kulture železa, gostovanje razstave z Jesenic Moč jeklenih (železarska dediščina in kultura športa), vključitev v obeleževanje 80-letnice odbojke na Ravnah in predstavitev restavriranega grajskega pohištva.
Mag. Simona Javornik se je poglobila v srednjeveško slikano podobo koroških cerkva in s pomočjo fotografa Toma Jeseničnika in oblikovalke Blanke Kamnik pripravila zanimivo pionirsko razstavo ter katalog, vredna ogleda oz. branja.
Kot pravi avtorica, je bil srednji vek tvorno obdobje za umetniško ustvarjanje na Slovenskem. Pripravila je pregled spomenikov in izvedla sintezo že opravljenih raziskav. Poleg umetnostnozgodovinskega zornega kota se je posvetila tudi tehnološki plati srednjeveških poslikav, med katere je poleg stenskega slikarstva vključila tudi dva poznogotska slikana stropa, »saj brez njih ne moremo predstaviti izvirnega likovnega učinkovanja notranjščine cerkve, kar je tudi primarni namen razstave«.
A. Č.
Poklon sv. treh kraljev na severni steni cerkve sv. Ane na Lešah
Avtorica razstave in kataloga mag. Simona Javornik in oblikovalka Blanka Kamnik
Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.
IZ AKTIVNOSTI DRUŠTVA ZA KADROVSKO DEJAVNOST KOROŠKA
Ekskurzija v Savo (Goodyear) Kranj
Skupinski posnetek za spomin na obisk v Savi.
Društvo za kadrovsko dejavnost Koroška (DKDK) prireja seminarje in enkrat na leto strokovno ekskurzijo. Predlani so se člani in članice podali v Novo mesto na obisk podjetja Krka, 17. oktobra lani pa so bili v Savi Kranj.
Pod vodstvom direktorja podjetja Dušana Ravniharja so si ogledali proizvodni proces v družbi Engineered Products Europe, družbi za proizvodnjo gumenih tehničnih izdelkov. Še posebej so bili pozorni na ukrepe za zagotavljanje zdravja in varnosti pri delu (o tej temi jim je spregovoril tudi varnostni inženir podjetja), gostitelji so poskrbeli tudi za njihovo varnost (prejeli so list z varnostnimi navodili in brezrokavnike z napisom »obiskovalec«), z zanimanjem pa so si ogledali tudi t. i. začasna kadilna mesta.
Kadrovska direktorica Vanda Pečjak je 21 udeležencem in udeleženkam ekskurzije predstavila skupino Goodyear in s sodelavkami ter sodelavci spregovorila tudi o kadrovski tematiki; novost za poslušalce je bila informacija o elektronskem učenju.
Udeleženci ekskurzije pa niso bili le pasivni poslušalci, temveč so predavateljem postavljali tudi vprašanja in jim posredovali izkušnje s
svojega delovnega področja, zato je bilo druženje ustvarjalno za vse. Iz Kranja so se koroški kadrovski delavci vrnili z lepimi vtisi, bogatejši tudi za ogled starega dela mesta, in z okrepljenimi medsebojnimi stiki.
A. Č.
Kadrovski delavci so z zanimanjem prisluhnili Vandi Pečjak.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Kako je poskrbljeno za kadilce?
V družbi Engineered Products Europe imajo posebno »kadilsko politiko«. Za tri mesece so uvedli začasna zunanja kadilna mesta, saj je v zaprtih delovnih prostorih prepovedano kaditi, ker je tudi jasno označeno. Velika so 4 x 2 m, z nadstreškom in vetrno steno. Označena so z napisom, tlak pa z rdečo črto, opremljena so s pepelnikom s peskom in z gasilnim aparatom. Zaposleni imajo poleg odmora za malico med delovnim časom na razpolago še dvakrat po 10 minut za t. i. osebne potrebe, kadilci lahko v tem času odidejo na ta mesta.
V podjetju, ki zaposluje okoli 370 delavcev, od tega 240 v proizvodnji, ocenjujejo, da kadi od 30 do 60 odstotkov zaposlenih (različno po izmenah). Ta odstotek bi radi še znižali, zato so začeli tudi protikadilsko kampanjo, ki jo vodstvo aktivno podpira. V jedilnicah tako ne prodajajo več tobačnih izdelkov, kadilci pa lahko brezplačno dobijo sredstva za odvajanje od kajenja oz. jih kupijo po subvencionirani ceni. V tovarni pričakujejo, da bo kaditi prenehala polovica ljubiteljev nikotina.
Kako k društveni dejavnosti spodbuditi premalo aktivne člane in članice?
Predsednik DKDK Karli Pruš je v elektronskem društvenem časopisu Informator takole ocenil lansko delo:	»Upravni odbor Društva za
kadrovsko dejavnost Koroška je v sedanji sestavi z letom 2007 stopil v tretje mandatno leto delovanja. Po zadnjih podatkih naj bi bilo v društvo včlanjenih 94 članov, kar 10 več kot leta 2006. Upravni odbor se je sestal štirikrat, imeli smo tudi občni zbor, na katerem smo potrdili finančno poslovanje v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 2007. Organizirali smo dva seminarja, in sicer Varnost in zdravje pri delu (27.
3. 2007) in Novosti zakona o delovnih razmerjih (19. 10. 2007), skupaj z društvom iz Velenja pa 15. 5. 2007 še seminar o aktualni problematiki zaposlovanja. 17. 10. 2007 smo organizirali strokovno ekskurzijo v družbo Sava v Kranju, ki pa se je udeležilo le 21 članov. Žal same številke ne povedo kaj dosti, saj je dejansko aktivnih precej manj članov. To je statistika, ki kaže na sorazmerno aktivno delo društva, žal pa odziv članstva ni najboljši, saj je aktivna le dobra tretjina članov. Zlasti je zatajila sekcija Inženirjev varstva pri delu. Zato bo moral upravni odbor analizirati razmere in predvsem z iskanjem čim bolj uporabnih in aktualnih vsebin dela motivirati člane za bolj aktivno sodelovanje.
Pričakujemo tudi več iniciative iz 'baze'.«	Pika	na	i	ekskurziji	je bila ogled starega Kranja.
VHOD 16
ZAČASNO
KADILNO
Začasno kadilno mesto
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
ŠPORT NA KOROŠKEM V DECEMBRU 2007
Aleš Gorza športnik Koroške
Na zaključni prireditvi 29. decembra lani so na Ravnah podelili priznanja najboljšim športnikom Koroške za leto 2007. Po izboru poslušalcev Koroškega radia, športnega glasila Karizma in komisije športnih novinarjev je laskavi naslov najboljšega pripadel alpskemu smučarju iz Črne Alešu Gorzi. Drugo mesto je osvojil odbojkar ACH Volleya Bled Tine Urnaut, doma iz Kotelj, tretja pa je bila doslej štirikrat zapored najboljša koroška športnica, alpska smučarka Tina Maze. Od četrtega do šestega mesta so se uvrstili: namiznoteniška igralka Fužinarja Interdiskonta Manca Fajmut, plavalec Fužinarja Damir Dugonjič in svetovni prvak v jadralnem padalstvu v disciplini natančno pristajanje Ravenčan Matjaž Ferarič.
Prvič je potekalo tudi glasovanje za najboljše perspektivne športnike. Največ točk je osvojila mlada plavalka ravenskega Fužinarja Tjaša Oder. Na naslednja mesta so se uvrstili: lokostrelec iz Dravograda Žiga Duler, plavalec Fužinarja Rok Sagmeister, alpski smučar iz Črne Tilen Debelak, namiznoteniški igralec^ Matic Slodej z Mute in teniška igralka Jasmina Štor iz Slovenj Gradca.
NAMIZNI TENIS. Na Ravnah je 15. in 16. decembra lani potekal drugi TOP 12 turnirza članice.
V odsotnosti reprezentantk Todorovičeve in Safranove ter Kitajke Ting Yang, ki nastopa za državne prvakinje Iskro iz Vrtojbe, je zmagala igralka domačega kluba Fužinarja Inter diskonta Manca Fajmut pred klubsko kolegico Asyo Kasabovo. Tretja je bila Jana Tomazini iz ljubljanske Ilirije. K popolnemu uspehu Fužinarjevih igralk je prispevala Natalija Lužar, ki je osvojila 5. mesto. Melita Verhnjak z Mute je bila sedma. V drugi skupini je zmagala igralka Ilirije Tamara Jerič. Ravenčanka Katja Šapek je bila četrta, Zala Miklavc z Mute pa šesta. Turnir članov je bil sočasno v Preserju, kjer je zmago slavil Mariborčan Saš Lasan.
PLAVANJE. Na lanskem 17. memorialu Toneta Božiča v Mariboru so plavalke Fužinarja Nuša Erjavec, Nika Golob, Nika Sonjak in Gaja Natlačen zmagale v kategoriji mlajših deklic v disciplini 4 x 50 m mešano in za več kot dve sekundi popravile svoj državni rekord. Med več kot 300 plavalnimi upi iz 17 slovenskih klubov je v finalu nastopilo kar enajst plavalcev in plavalk Fužinarja, in to poleg omenjenih še: Patricija Gregelj, Jan Banko, Alen Kordež, Matic Kadiš, Aleksander Rupar, Niko Zorman in Jan Brumen. V finalnih nastopih so osvojili tri prva, tri druga in dve tretji mesti. Poleg štafet sta prvi mesti osvojili še Sonjakova in Golobova.
V Mariboru je 22. in 23. decembra potekal tradicionalni mednarodni miting, na katerem so nastopili plavalci in plavalke iz 19 klubov iz osmih držav. Na mitingu je nastopila celotna slovenska reprezentanca, razen Mankoča, na čelu z evropsko prvakinjo iz Debrecena Kranjčanko Anjo Čarman. Z odličnimi uvrstitvami so se znova izkazali plavalci in plavalke Fužinarja. Za nov rekordni dosežek je poskrbela Tjaša Oder, ki je na 1500 prosto svoj državni rekord za kadetinje popravila za šest sekund in sedaj znaša 17:13,75. Poleg tega je v absolutni konkurenci osvojila še 3. mesto na 800 prosto. Poleg Odrove sta bili med članicami Gabrijela Golob druga na 200 hrbtno in Vita Sonjak tretja na 200 prsno. V svojih starostnih kategorijah so se na zmagovalne stopničke uvrščali še: Rok Sagmeister, Toni Pori, Staš Slabe, Alan Godec, Tamara Miler, Mojca Škratek in Teja Pešl.
ODBOJKA. Prvi del prvenstva v slovenskih ligah je bil sklenjen 22. decembra 2007. V različnih ligah je nastopilo 12 koroških ekip. V najvišji 1. državni ligi so odbojkarice Prevalj jesenski del končale na zadnjem, 8. mestu z vsega dvema zmagama s 3 : 2 (Grosuplje in LIP Bled). V drugi ligi so odbojkarji TAB Mežice uvrščeni na šesto, odbojkarji Fužinarja Metala in odbojkarice ŽOK Mislinje pa na sedmo mesto. V tretji ligi so Vuzeničani drugi, Črnjani tretji in Mislinjčani deveti. V tretji ligi za ženske so od _2. do 7. mesta uvrščene ekipe Dravograda, Črne, Vuzenice, Slovenj Gradca in Mežice.
KEGLJANJE. Po prvem delu občinske lige v kegljanju, v disciplini 120 lučajev mešano, med sedmimi ekipami premočno vodijo kegljači Društva upokojencev Ravne. Druga je ekipa Obrtnikov Prevalje in tretja Petrola Energetike Ravne. Med posamezniki sta v vodstvu Dani Novotnik (Kralj Matjaž Mežica) in Viktor Podjaveršek (Petrol Energetika). Najboljši rezultat je v prvem delu tekmovanja dosegel Rajko Podojsteršek (DU Ravne), kije podrl 616 kegljev.
Sredi decembra se je s tretjim in četrtim krogom končalo ekipno mladinsko državno prvenstvo. Med mladinci so naslov prvaka osvojili mladi kegljači Triglava Kranj, med mladinkami pa kegljačice Miroteksa Celje. S četrtima mestoma sta lepa uspeha dosegli ekipi Korotana Prevalje. Pri fantih so keglje v ekipi Korotana podirali Primož Laznik, Andrej Žagar, Tomaž Sekalo in Andraž Krevh, pri dekletih pa Mihaela Topolovec, Ana Kovač in Maša Krevh.
Ob izteku lanskega leta so v Dravogradu znova pripravili Božično-novoletni kegljaški turnir. Med registriranimi kegljači je zmagal Danjlo Vovk (Interokno Dravograd) pred Francem Žagarjem (Korotan) in Silvom Belajem (Interokno). Med kegljačicami je bila najboljša Zdenka Grobelnik (Slovenj Gradec) pred Ano Kovač (Korotan) in Nado Korbus (Slovenj Gradec). Med neregistriranimi sta
1.	mesto osvojila Dravograjčan Andrej Kajzer in Mojca Leve iz Slovenj Gradca. V posebni skupini so nastopali upokojenci in invalidi. Zmagal je Horst Parotat, član Društva upokojencev Ravne, ki je s 611 keglji dosegel tudi najboljši rezultat turnirja. Drugo mesto je osvojil Rajko Podojsteršek (DU Ravne).
ATLETIKA. V Celju je bil decembra takoimenovani Božičkov medklubski miting za dečke in deklice. Nastopili so mladi atleti iz Celja, Žalca, Polzele, Slovenj Gradca in Raven. Od tekmovalcev KAK Ravne se je najbolj izkazala Jasmina Palko, ki je zmagala med najstarejšimi letnicami pri skoku v daljino. V teku na 400 metrov sta bili Mojca Kozlar druga in Pina Lihteneger Vidmajer tretja.
ŠPORTNO PLEZANJE. Zaključna tekma lanskega državnega prvenstva v disciplini težavnost je bila v Tržiču. Od tekmovalcev AK Ravne se je najbolje, na
2.	mesto med kadeti uvrstil Ciril Vezonik. Med mlajšimi dečki in deklicami je bil Andraž Karničnik tretji, Gregor Vezonik osmi, Klemen Dretnik deseti in Živa Ledinek enajsta.
LOKOSTRELSTVO. Božično-novoletnega turnirja v Varaždinu sta se udeležila dva člana dravograjskega društva. Marko Jamnik je osvojil med člani 3. mesto s sestavljenim lokom, medtem ko je bil med kadeti Gašper Cehner četrti z olimpijskim lokom.
ŠAH. V Črni je bil sredi decembra lani odigran zadnji, deseti turnir odprtega koroškega prvenstva v pospešenem šahu. Med 28 šahisti je zmagal domačin Fikret Šahinovič pred Velenjčanom Milanom Matkom in Vladom Turičnikom iz Slovenj Gradca. Koroški prvak za leto 2007 je postal Slovenjgradčan Branko Špalir. Drugo mesto je osvojil Marko Vrečič (Fužinar Hapro) in tretje Zdravo Burjak (Črna). V mladinski konkurenci je bil med 67
Na Ravnah zmagala Grilc in Močivnikova
Zadnji dan preteklega leta so v naselju Javornik izpeljali že 16. silvestrski tek na progi dolžine 1150 metrov. Udeležba je bila skromnejša kot prejšnje leto, saj so nastopili le 104 tekači in tekačice. Tako v moški kot v ženski konkurenci so prva tri mesta zasedli atleti in atletinje KAK Ravne. Pri fantih je zmagal Tadej Grilc pred Gašperjem Kogelnikom in Tilnom Ramšakom, med dekleti pa je bila najhitrejša Nina Močivnik pred Metko Majerič in Tanjo Vinarnik. Na 300-metrski progi so tekli otroci do 10. leta starosti. Zmagal je Matej Buhvald pred Tadejem Štahelom in Maticem Javornikom. Zmagovalca osrednjega teka Grilc in Močivnikova sta poleg pokalov prejela še umetniški sliki donatorjev akademskih slikarjev Benjamina Kumpreja in Štefana Marflaka.
šahisti, ki so nastopili na vseh turnirjih, najboljši Sandi Krivec iz Slovenj Gradca.
Ivo Mlakar
DONACIJA SZ OPREME RAVNE
Športna oprema za mlade koroške odbojkarje
20. december je bil za mlade koroške odbojkarje in odbojkarice, ki trenirajo v različnih klubih po dolini, vesel dan. Povabili sojih v podjetje SŽ Oprema Ravne, kjer so jih pogostili s pico in jim poklonili praktične športne torbe; odslej bo pot na trening in z njega še udobnejša. Druženje je bilo prijetno tako za športnike in športnice, ki so spoznali uspešno podjetje, kot tudi za predstavnike Opreme, saj so bili njihovi mladi gosti zelo veseli novoletnega darila.
A. Č.
Zadovoljni odbojkarji ki se obrestuje.
podpiranje mladinskega športa je naložba,
V pričakovanju daril iz naročja Mirka Gorinška
Darjan Orešnik izroča športno torbo odbojkarju Domnu.
Vse fotografije: Boštjan Petrič.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
KADROVSKA GIBANJA V NOVEMBRU
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
31. 11. 2007
PETROL ENERGETIKA	134
RAVNE	95
ŠTORE	39
STYRIA VZMETI	229
TRANSKOR	47
T. K. RAVNE	2
KOROŠKI GASILSKI ZAVOD	14
SLOREST	29
SISTEMSKA TEHNIKA	272
STROJI	138
Akers valji	88
SŽ-OPREMA RAVNE	135
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
V Akers valjih so sklenili dve delovni razmerji za določen čas, v Sistemski tehniki pa po eno delovno razmerje za določen oziroma nedoločen čas. V Strojih imajo dva nova sodelavca. V podjetju SŽ-Oprema Ravne so za določen čas zaposlili dva delavca, v Styrii Vzmeteh pa štiri sodelavce.
Prekinitve delovnega razmerja
Iz Akers valjev je en sodelavec odšel sporazumno, prav tako dva sodelavca iz Sistemske tehnike, kjer so zabeležili tudi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz Strojev sta odšla dva sodelavca: enemu je potekla pogodba za določen čas, drugi pa je dal odpoved. Iz podjetja Styria Vzmeti je odšlo šest sodelavcev: štirje sporazumno, dvema pa je potekla pogodba.
Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov
podjetij povzela A. Č.
FOTOVESTIČKA
INTERVENCIJE PGE KOROŠKEGA GASILSKEGA ZAVODA V DECEMBRU
Na ZGO-ju: 1. 12. 2007 so poklicni gasilci gasili zabojnik za odpadni material v valjarni, 4. 12. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v Croning livarni, 7. 12. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v Metalu Ravne, 8. 12. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v Croning livarni, 10. 12. 2007 so črpali poplavljeno vodo v valjarni, 12. 12. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v Styrii Vzmeteh, 13. 12. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v Nožih Ravne, 14. 12. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v jeklarni, 19. 12. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v valjarni, 21. 12. 2007 so sodelovali pri nudenju prve pomoči in prevozu obolelega delavca iz Sistemske tehnike,
30. 12. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v jeklarni.
Druga pomoč in intervencije: 4. 12. 2007 so pomagali policiji pri vstopu v stanovanje na Ravnah, 9. 12. 2007 so na Čečovju reševali žival, ki je padla v jašek, 13. 12. 2007 pri prometni nesreči na cesti v Strojno, 25. 12. 2007 so pomagali reševalcem pri prenosu bolnika iz stanovanja na Čečovju, 29. 12. 2007 so gasili požar na Preškem vrhu na Ravnah na Koroškem,
31. 12. 2007 so intervenirali pri prometni nesreči v Bukovski vasi.
Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 140
Rešitev vodoravno: DP, AMI, OR, KOT, GORILA, OKO, ZDRAVO, NIKO, TLA, SAMO, INDIJA, TRAVA, ASAR, ANDORA, MIR, NOEL, MIA, NI, TELEČNJAK, PROTIN, HA, RAJON, HUMAR, IKA, BRANA.
Žreb je odločil, da darila podjetja SŽ Oprema Ravne prejmejo: majico MARJAN MAGDIČ iz Petrola Energetike, brezrokavnik MILAN STEVANOVIČ iz ZIP centra in jopo iz termoflisa MILENA FORSTNER iz podjetja BVD-Ravne.
Informativni fužinar, št. 1, januar 2008. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne. ISSN: C500-0572.
Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof.
Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com.
Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 1.000 izvodov.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
Za »kulturni program« lanskega srečanja direktorjev ZGO-ja so poskrbeli ravenski gimnazijci, ki so v angleščini odigrali (in odpeli) igro po scenariju Mirana Levarja The emperor's new clothes (Cesarjeva nova oblačila). Na fotografiji Janis Joplin (Vita Repnik) poje (in svoje kreacije razkazuje) cesarici (Maši Pungartnik) in cesarju (Gregi Podričniku).