Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. 4- Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. Cena listu za nečlane po štiri krone na leto ; za pol leta dve kroni; X Cene inse ratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. T insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 10. septembra 1900. Poštno-hran. št. 849.872 Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ? (Piše A. Štrekelj.) (Nadaljevanje.) IV. Zboljšajmo svojo živinorejo! Živinoreja postaja zadnja leta vedno večega pomena. Ona nam prinaša na različen način mnogo koristi in dežele, kjer je živinoreja na visoki stopinji, prištevajo se najbolj bogatim. Koliko denarja pride n. pr. samo na Holandsko za sir in maslo, če pomislimo, da izvaža Holandska nad 30 milijonov kilogramov sira in nad 35 milijonov kilogramov masla. Pa tudi pri nas vidimo, da se godi onim krajem, kjer se pečajo bolj inten-sivno z živinorejo, boljše nego onim, ki to prckoristno kmetijsko stroko zanemarjajo. Živinoreja pa ni le sama na sebi koristna, marveč je tudi za druge kmetijske stroke neobhodno potrebna. Poljedelstva brez živinoreje si tudi misliti ne moremo. Od kod naj dobivamo za polje, vinograd in sadovnjak prepotrebni gnoj ? Res, da se dd hlevski gnoj deloma nadomestiti z umetnimi gnojili, toda samo deloma, kajti če bi gnojili polje le ž njimi, bi kmalu opešalo. Kedo pa naj opravlja različna dela na polju, če ne živina? Težaki so dandanes dragi in skrbeti moramo, da nadomestimo, kjer se le dd, njih moč z močjo vprežene živine. Večina slovenskih dežel je kakor vstvarjena za živinorejo in po mojem mnenju bi morala zavzemati Slovenija eno izmed prvih mest, kar se živinoreje tiče. Le malo kje imajo za njo tako ugodne razmere, kakor jih imamo mi. Samo nekoliko ganiti bi se treba in za stvar bolj zavzeti, pa bi šlo. Saj se je zadnja leta v tem pogledu mnogo zboljšalo in stvar ima še precej dober tek. Samo prepočasi teče! Pot pa, ki nas vodi do zaže-Ijenega namena, je še dolga in strma. Odstraniti bo treba še mnogo težav, zboljšati mnogo slabih navad predno nas pripelje do konca. V prvi vrsti se bo moral poprijeti naš kmetovalec razumnišega pridelovanja krme, skrbnišega ravnanja z živino in pravilniše uporabe živinskih pridelkov. V naslednjih vrsticah imam namen svetovati mu ob tem velevažnem naprednem koraku. Govoriti hočem najprej, kako je treba ravnati s travniki, da nam bodo prinašali z majhnimi stroški več in boljše krme. Le tedaj, če imamo mnogo dobre krme zamo-remo se uspešno baviti z živinorejo. Mnogo dobre in tečne krme pa dobimo, če zboljšamo svoje travnike in pašnike ter s tem, da se poprimemo tudi na polju pridelovanja piče. Mnogim našim kmetovalcem je travnik deveta briga. Kadar ga enkrat pokosijo, mislijo, da je končano vse, kar se more na travniku dobrega storiti. Razim ob košnji ni jih videti tam. Da vzgledajo zato naši travniki večinoma prav revno, ni se nam čuditi. Gospodar pa ima navadno takšno živino, ka-koršne travnike. Vendar tudi v tem oziru se je pričelo ponekod odpirati oko spoznanja, in čast naprednim kmetovalcem, že marsikatera puščoba spremenila se je zadnji čas v rodovitno livado. Vpliv gnojenja, namakanja in razmakanja se je pričel spoznavati, vidijo se dohodki skrbnega obdelovanja in oni plemenitih trav in primerjaje dohodke takih in zanemarjenih travnikov, pomika se slovenski kmetovalec polagoma do drugačnega, korist-nišega gospodarstva na travniku. Kaj nam je tedaj storiti? Kakor na polju, paziti nam je tudi na travniku, da se razvijajo tu le take rastline, ki nam donašajo največe dohodke. Slabih trav naj se ne seje, plevel pa naj se skrbno zatira. Na travnikih, kjer raste mnogo slabih trav, je znamenje, da so tam za travo slabe razmere. Če te odpravimo s tem, da travnik pognojimo, razmakamo, namakamo ali kako drugače zboljšamo, pokažejo se tam v kratkem tudi boljše trave, katere premorejo sedanji plevel. (Dalje prih.) Kmetijstvo. Vinogradništvo in vinarstvo. Kako kletar!? (Spisal Ant. Štrekelj.) „Skazil nam boš grozdje!“ kričali so doma, ko so mi nekega leta i)o dolgem boju vendarle dovolili, da sem napravil polovico vinskega pridelka po svoji volji. Kričali so pa prvi in zadnjikrat, kajti v kratkem so se prepričali sami, da kmet, ki misli, da zna samo on in nikdo drugi na svetu, kako je treba kmetovati, ni s pametjo na pravi poti. „Takšnega pa še nismo pili!“ slišal sem po nekolikih mesecih, ko se je poskuševal moj izdelek. Da je bilo pa moje vino v resnici boljše nego njih, katero je bilo napravljeno „po stari šegi in navadi11, prepričal se je tudi vinski kupec, ki ga je plačal vsak hektoliter po 8 gld. dražje. In vendar je bilo oboje vino iz enakega grozdja! Vinorejec! Morda se poslužuješ tudi ti še kletarstva, katerega si se učil od svojih starih očetov. No, ime tvojih očetov je sveto in ga nočem žaliti; ali povem ti, da so prišli, kar je nekaj let sčm, vino-pivci do drugačnega mnenja gledč vinske dobrote nego so ga imeli tvoji stariši. Saj veš, da se vse na svetu menja. Kadar je poskusil gospojski poslastni jeziček kje kako boljšo kapljico, hoče imeti le takšno vino. Kar se pa zdi gospodi dobro, za tem leta čestokrat tudi negospoda, to ljubijo vsi, mnogokrat le zato, ker delajo drugi tako. Zato ne bom trdil, da ni morebiti tvoje vino, ki ga napravljaš po starem, dobro, ne, le toliko hočem reči, da ne ugaja sedanjim razmeram. Saj poznaš pregovor, ki pravi, da je treba obračati suknjo po vetru. Obrni jo tudi ti in ravnaj se po ljudeh, ki tvoje vino pijejo. Posebno pa polagam Primorcem na srce, da se poprimejo bolj čvrsto pravilnega kletarstva, kajti dokler bomo z našim vinom tako ravnali, kakor ravnamo sedaj, ni mogoče, da svoje vino drago prodamo, kajti kupci iz severa ne ljubijo naših zagatnih vin. V naslednjih vrsticah imam namen v kratkem povedati, kako je ravnati z moštom in mladim vinom, da dobimo vino, ki bo ustrezalo modernim zahtevam, ki bo stalno in dobro. 1.) Kedaj in kako trgaj? V nekaterih krajih določi dan trgatve občinsko poglavarstvo in v takem slučaju si navadno prisiljen trgati takrat, kadar trgajo drugi, ako nočeš, da ti grozdja ne pokradejo. Kadar j pa imaš proste roke, moraš si sam izbrati najboljši čas. Pravo zadeti ni prav lahko, ker je odvisno jako od vremena in drugih razmer. Cim boljše vino pa hočeš imeti, tem dalj časa moraš čakati s trgatvijo. Če je vreme slabo in če grozdje gnije, poizgubi se pa s čakanjem mnogo grozdja in včasih smo prisiljeni radi tega trgati hitro, ko je dobilo grozdje barvo. Če je vreme ugodno in če je grozdje zdravo, svetujem pa, naj se čaka s trgatvijo kjer se le more, kajti samo en lep jesenski dan prinese lahko kvintale in kvintale sladkorja v grozdje. Kadar pa trgaš, trgaj le v lepem vremenu. Ravno tako važen kakor čas je način trgatve. Naši vinorcjci imajo navado, da grozdje samo režejo in ga mečejo v brento. To pa ni nikakor ne koristno ne pravilno. Mnogokrat si pokvarijo že ob trgatvi svoje vino. Gnile in poškodovane jagode imajo namreč na sebi mnogo kalij, ki prouzro-čajo v vinu bolezen. Take jagode treba je ob trgatvi obirati in jih posebej uporabljati. Kadar trgaš, imej tedaj dve posodi; v eno stavi lepo, zdravo grozdje, v drugo pa vse gnilo, napadeno po grozdni plesnobi, razjedeno od črva kiseljaka in sploh vse poškodovano. Se celo če je osa nagrizla jagodo, deni jo v zadnjo posodo, kjer se nahaja še v ti jagodi mnogo ocetnih glivic in včasih tudi octa samega. Grozdje obiraj tudi vsakovrstnih mrčesov, kakor so škarjice, škorši, smrdljivci itd., ki vino onesnažijo. Mnogi mislijo, da vrže mošt, kadar vrč, vso to golazen iz sebe, kar pa ni res. Take živali ostanejo večinoma v moštu, iž njih stiskaš vino in ga piješ! Kaj je boljše, če stavimo grozdje vsake trtne vrste posebe ali ga mešamo, ne morem povedati, ker se ravna to od tega, koliko pridelka imamo. Kdor ima mnogo grozdja in so trte zasajene v vinogradu po plemenih, je seveda boljše, da stavi vsako vrsto posebej, težko pa se izplača razvrstitev, če imamo le malo grozdja. Vsekakor pa svetujem, da se grozdje vsaj po barvi razvrsti v belo in črno. H koncu opomnim še, da so za trgatev najboljše škarje, ker je delo ž njimi najložje, najbolj hitro, pa tudi se s škarjami najmanj jagod otrese, kadar se grozd reže. 2.) Robkaj grozdje. To delo je večini naših vino-rejcev še popolnoma neznano. A vendar je robkanje, če hočemo napraviti dobro, posebno črno, neob-hodno potrebno. Z robkanjem ločijo se jagode od hlastin, katere dajo vinu neki prav raskav, trpek in neprijeten okus. Če piješ nekaj časa vino iz robkanega grozdja, gotovo ne opustiš več tega preko-ristnega in jako cenega dela. Robka se na mreži, ki je spletena iz žice (drota) in je podobna oni mreži, ki varuje steklena okna napadov in toče. Žica pa mora biti počinjena ali pa pocinkana, ker bi samo železna žica slabo vplivala na vino. Tako mrežo (1 m2) sem kupil jaz v prodaj alnici za železo pri Greinitzu v Trstu (na lesnem trgu) za 1 gld. Tej mreži, ki ima povprečno 20 mm široke luknje, sem napravil lesen obod (okvir) obstoječ iz štirih oglajenih latev (le-merjev), postavljenih ob rob (latve so 1 m dolge, 6 cm visoke in 3 cm debele), razpel in nabil sem mrežo nanj ter pribil še drugi obod iz nižjih latvic (1 m dolge, 2 cm visoke in 3 cm debele). Mreža ima sicer nekoliko tanšo žico nego (me, ki se kupujejo po 6 do 8 gld., vendar ravno radi tega je delo na nji lažje in bolj hitro. Pomisliti pa je še treba, da stane cela, lepo napravljena mreža komaj nekaj nad poldrugi goldinar. Na mreži za robkanje ali rob-kalnici zamoreta dva čvrsta delavca zrobkati v eni uri nad 10 kvintalov grozdja. Delo je tedaj hitro. Navadno se postavi robkal-nica nad bedenj in se pritrdi z žeblji ob njega. Če je robkalnica manjša nego bedenj, treba je seveda podložiti daljšo latev, ki rob-kalnico drži. Robka se ali z rokami ali pa s strguljami, ki so podobne onim, s katerimi se vleče pepel iz krušne peči. Hlastine, ki ostajajo na mreži, so skoraj suhe, uporabijo pa se lahko za ocet ali pa se jih izpere z vodo, ki je namenjena za domačo pijačo (Žonto). Glede na veliko korist robkanja posebno pri črnem grozdju, kjer ostanejo tropine dolgo časa na moštu, priporočam ga vsem vinorejcem. 3.) O maščenju. Ko se je grozdje zrobkalo, naj se zrnasti. Na Primorskem in v nekaterih krajih na Kranjskem imajo slabo navado, da grozdje še le potem mastijo, ko je stalo nekoliko dni v bednju. Tega dela ne priporočam, ker zavlačuje vrenje in pa tudi za to ne, ker se mošt, ki prihaja ob maščenju večkrat na zrak, lahko skisa. Masti naj se tedaj od dneva do dneva, kakor se grozdje trga. Maščenje po nekoliko dneh, ko vino povre, je dovoljeno samo tedaj, če hočemo imeti bolj mehko in manj trpko črno vino, v tem slučaju pa se mora grozdje, kadar se robka z rokami nekoliko mastiti. Seveda je to mogoče samo na jugu, kjer so vina pretrpita in imajo dovolj barve. Gnilo in napadeno grozdje mora se zmastiti na vsak način hitro po trgatvi. Mošt pa je treba potem ločiti od slabih tropin in ga po-vreti na zdravih. Če teh nimaš, naj vrč v sodu, in če dobiš potem zdrave tropine, odtočiš ga lahko tudi pozneje na nje. Vendar morajo biti tropine popolnoma sveže in ne smejo priti iz bednja, ker bi se na zraku lahko skisale. Na ta način se dela tudi, če je grozdje slabe vrste in hočemo mošt s tropinami druge vrste zboljšati. Masti se ali z nogami ali pa z drozgalnicami (grozdnim mlinom). Prvo delo je zamudno in ni prav snažno, zato si priskrbujejo, kjer le morejo drozgalnico. Kadar rabimo drozgalnico, paziti je, da nista valjarja preveč stisnjena, ker bi drobila lahko tudi peške. Na to je paziti posebno še pri črnem grozdju, ker bi dobil mošt, ki je dolgo časa na tropinah, neprijeten duh in okus od zdrobljenih pešk. 4.) Kako napravljaj belo vino? Vinopivci, posebno v bolj severnih deželah, katere dajaj o prav za prav kup našim vinam, ljubijo mehka in čista bela vina, ki ne smejo biti trpka. Vipavska in istrska bela vina, ki se kuhajo včasih tudi po 8 dni na tropinah, niso tedaj za kupčijo na sever in dokler bodemo ravnali tu tako z vinom, ne moremo pričakovati ne kupcev ne višjih cen za njega. Priporočam tedaj, naj se beli mošt ne kuha na tropinah, marveč sam zase v sodu. K većemu buketna vina se smejo pustiti nekaj ur na tropinah, da se navzamejo prijetnega duha. Res je sicer, da se na tropinah kuhana vina radi obile čreslovine prej očistijo in so morebiti tudi bolj stalna, če pa ravnamo s prejšnjimi vini pravilno, včistijo in hranijo se kakor zadnja. Seveda se pokvarijo, če jih ne pretakamo ali ne zalivamo in če jih hranimo v gorki kleti. Saj se pokvari s takim ravnanjem vsako vino. Priporočam tedaj: ko se je belo grozdje zmastilo, naj se tropine odtisnejo, mošt pa naj se dene v čist sod, kateri se ž njim nad 3/4 nalije. Soda ne smemo popolnoma napolniti, ker se mošt ob vrenju vzdigne. Ker je zunanji zrak vinu nevaren, postavi naj se v vehino luknjo vrelna pilka ali pa, če te nimaš, vrečica peska. Vrelna pilka dopušča plinu iz soda, ne dovoljuje pa zraku v sod. Najbolj priprosta vrelna pilka je upognjena cev, ki tiči z enim koncem v prevrtani vehi, z dragim pa v z vodo napolnjenem kozarcu. Ko je ponehalo burno vrenje, napolni naj se sod a veha naj se rahlo zamaši. Boljša nego navadna je vrelna veha, katera se razločuje od navadne v tem, da ima na sredini votlino. V to votlino prehajate od strani dve luknji, ki ste od zunaj pokrite z gumijevim trakcem. Kadar gre sapa iz soda, privzdigne se ta trakec a koj na to se sam spet skrči in zatvori luknjici. Opomnim naj še, da se napravi lahko tudi iz črnega grozdja belo vino, če se grozdje hitro zrnasti in mošt odtoči. To se priporoča posebno za gnilo grozdje in pa za ono, ki ima neprijeten duh kakor n. pr. izabela. Nekoliko, če tudi malo, tega duha se vendar le na ta način izgubi. To je pa tudi tam mogoče, kjer se plačujejo bela vina dražje nego črna. (Dalje prih.) „Nova trtna bolezen". „Slovenec14 objavil je sledeča za vinogradnike zanimiva izvajanja gospoda B. Skalickega, tehničnega vodje državnih vinarskih zadev na Kranjskem, katera radi važnosti priobčujemo: Pod tem naslovom priobčil je „Slovenec44 nedavno notico, da se razširja po dolenjskih vinogradih nova trtna bolezen pod imenom črni palež (sphaceloma ampelinum). Ker naši vinogradniki vsled raznih trtnih boleznij itak že mnogo škode trpijo, je umljivo, da jih vsaka vest o kaki novi bolezni zelo razburi in zato si usojam prositi, da označeno notico v tem smislu popravite, da ni črni palež kaka nova, pač pa našim vinogradni-nikom že mnogo let znana bolezen, katero po navadi „koze“ imenujejo. To bolezen opisal je prvi leta 1873 profesor de Bary in je imenoval glivico, katera jo provzroča „sphaceloma ampelinum11 (de Bary), nemški „sclnvarzer Breuner“, slovenski „črni palež“. Ta bolezen se prikaže vsako leto manj ali bolj razširjena v naših vinogradih, in sicer najraje v vlažnih, nizkih legah in mokri težki zemlji, posebno pa v deževnem vremenu, ker trosi glivice črnega paleža brez vode ne morejo kaliti. Glivica prezimuje na lesenih delih vinske trte in napada spomladi mlado listje, mladike, pozneje grozdje in sploh vse zelene dele vinske trte. Posebno nekatere vrste trt so tej bolezni zelo podvržene, kakor n. pr. ameriška vrsta solonis, evropejske vrste: muškatelec, modra frankinja, zeleni silvanec itd., do-čim so zopet druge vrste zelo trdne in jih bolezen redko kedaj napade. Ako se črni palež hudo razširi, potem provzroča znatno škodo, ker vsled njega dobe listi, vršički mladik in tudi grozdje črne lise in se pozneje posušč, o čemur se lahko letos v mnogih vinogradih na Kranjskem prepričamo. Proti tej bolezni priporočajo nekateri štupanje trt z žvepleno moko ali živim apnom med vegetacijo. Bolj zanesljivi sredstvi sta zelena galica, s katero se mora trtni les pred začetkom vegetacije mazati, in obiranje napadenih trtnih delov med vegetacijo. Zadnje delo sme se vršiti le ob suhem vremenu, ker bi se ž njim lahko drugače razširjanje bolezni še pospeševalo. Obrane napadene mladike, listje itd. je treba sežgati. Zgodaj spomladi, toraj meseca februvarija, dokler trta še miruje, obrežemo najprvo trsje, ves odrezani les (rezje) šežgemo in obrezano trto namažemo vso s pomočjo trdega čopiča s 40 °/o raztopimo zelene galice (železnega vitriola), h kateri primešamo še 1 °/o žveplene kisline. Crez kakih 10—14 dni se to delo še enkrat ponovi. Opomniti je, da trta ne sme takrat še solzeti, ker bi že nekoliko razvita očesa zmes galice in žveplene kisline lahko poškodovala. Namesto zelene galice jemljejo nekateri samo 10°/o raztopimo žveplene kisline. Na prvi način bile so 1. 1896 preparirane vse trte vrste solonis v državni trtnici v Kostanjevici, katere so bile prejšnje leto zelo po tej bolezni napadene. Učinek je bil tako dober, da priporočam vsem vinogradnikom, ki imajo letos po tej bolezni napadene trte, da se tega sredstva prihodnje leto (februvarja meseca) poslužijo, da bolne trte zopet ozdravijo. Mlekarstvo in sirarstvo. Kdaj in kako naj sc preišče mleko ? Kakor ima vsaka stvar svojo boljšo in slabejo stran, tako se tudi vtihotapijo pri mlekarstvu, pre-važnemu viru za povzdigo ljudskega blagostanja, razni nedostatki, ki osenčijo dober namen mlekar-nie. Dobičkaželjnost zapelje mnogokrat brezvestne ljudi do raznih goljufij, da posnemajo mleko ali primešavajo vodo. Posnemanje se določi z raznimi pripomočki, kakor s preiskovalno pripravo dr. Ger-berja, Soxhleta, dr. Nahma itd. in se zahteva od dobrega mleka vsaj 3 °/o tolšče. Voda se spozna z go- stomerom in mora imeti dobro mleko specivično težo 28—33 stopinj (P028 do T033). Jako prebrisani ljudje, ki so že izgubili ves čut poštenosti, se poslužujejo še celo neverjetnih sleparij. Mleko od enkratne molže dele v 2 oddelka. Prvo na-molženo mleko, ki ima samo 2 °/o tolšče, donašajo v mlekarno, zadnje najtolsteje s 4 °/o obdrže doma. Brezvestnost ljudi še tako daleč zapelje, da prineso vrneno posneto mleko drugi dan s polnim nazaj v mlekarno. Takej zvitej prekanjenosti se lahko pride na sled, ako se sluti prilična primes, da se dene v vračajoče posneto mleko par kapljic fenolftalina, ki ni škodljiv zdravji, drugi dan se vrže v mleko iste stranke, ki je na sumu, par zrnov sode, mleko postane takoj rudeče, ako je bilo pridejano posneto, ako je mleko pošteno, ostane neizpremenjeno. V bližini mest se tudi dogaja, da se posneto mleko polnemu prideva posebno ondi, kjer se lahko kupi centrifu-girano, in se oddaja odjemnikom za polno. Da se meščani obranijo slabega mleka, zato mora skrbeti nadzorstvo za živila ali tržni ko-misarijat. — Poletu ne jemljo nekatere sirarne poldanskega mleka, ker se prerado zasiri, ako ni priprav za hlajenje, tedaj je prekuhajo varčne, ali tu že bolje rečeno, skope gospodinje in je pridevajo svežemu jutranjemu. Prekuhano mleko ni dobro za sirjenje in se spozna z guajatinkturo. Sveže neprekuhano mleko da z guajatinkturo modro vijolčasto barvo, prekuhano ostane neizpremenjeno. Ta nedostatek, ki provzroči pri večjem številu krav že izdatno škodo, se odpravi, če se uvede za bližnje posestnike dvakratno donašanje mleka in se skrbi v mlekarni za primerno hlajenje. — Pri nekaterih mlekarnah na Nemškem dobe posestniki pri mleku nad 3T)°/o tolšče gotovo nagrado, ki ima namen, ljudstvo vzpodbujati k boljšemu krmljenju, po takem ravnanji se tudi spozna, katerega posestnika goved je naj- boljša za pleme. V tem slučaju preslepi mnogokrat boljše posestnike častihlepnost, da prideva celemu mleku smetano, in tako tolščo izdatno zvišajo, da bi dobili po nepravem potu nagrado, se smatrali za najboljše živinorejce in bi njih plemena goved se dražje plačevala kakor druga. Jako blagodejno vpliva na stranke, da se boje mleko popačiti, ako se preskuša mleko vpričo njih z gostomerom na speeivično težo. Da se more sodba izreči o kakovosti, tedaj je treba mleko še glede tolšče preiskati. Primes vode ali posnemanje se more še le potem z gotovostjo dokazati, ako se naredi poleg nepričakovane po-skušnje tudi hlevska, ki pokaže resnično vrednost mleka. Pogostokrat se dogodi, da dajo nekatere krave zelo vodeno mleko in v tem slučaji bi bila krivična obsodba na kako sleparijo. — Da sc izognejo raznim predbaeivanjem glede slabe mere ali uteži, se priporoča, da stranke že doma mleko natančno izmerijo ali pretehtajo (100 litrov mleka = 103 hj). V ta namen naj imajo mlekarske knjižice še tudi rubriko, kjer zaznamvajo stranke že doma težo svojega mleka. Mlekarnam se more najtopleje priporočati, da imajo vsaj gosto-mcr, dr. Geberja preiskovalni stroj in potrebne kemikalije, s tem se more določiti, kako mleko se izdeluje in se obraniti raznih sleparij. Potrebne priprave in kemikalije za preiskavo radovoljno preskrbi „Gospodarska zveza11, kakor tudi da natanko navodilo o preiskavi. Trgovina s sirom. Mnogokrat se sliši ondi govorica, kjer se namerava sirarna ustanoviti in sta v bližini že 1 ali 2 sirarni, ali bo moči blago v denar spraviti, ako sc jamejo vsi pečati z mlekarstvom in kako bo z žitom, če ga ne pridelujejo. Taka bojazen je neopravičena, ker za dobro blago je vedno trg. Misel na pomanjkljivo odjemstvo prihaja od tod, ker ljudstvu niso znane svetovne trgovske razmere z mlečnimi izdelki, koje hočem v teh vrsticah nekoliko pojasniti. Skrb za žito prevzamejo pri sedanjih in bodočih razmerah velike planjave, ki prihajajo od leta do leta več pod oralo, tam se obdeluje zemlja s parno ali električno silo, ter so tako stroški 3—4 krat nižji kot pri nas, proti temu je njih pridelek mnogo obilneji, tako, da moramo reči, blagostanje srednjih posestev je edino odvisno od živinoreje. Sledeče številke naj nam kažejo, kako je nizka avstrijska trgovina s sirom v primeri z drugimi državami, kljub temu, da je podnebje jako prikladno za pridelovanje krme, posebno v naših slovenskih deželah, katere nemški kmetijski strokovnjaki primerjajo s Švico, kjer stoji mlekarstvo na najvišjej stopinji. Vvoz milj. kg Ime države Izvoz milj. kg 1875 1895 1875 1895 500 3-20 Belgija .... 15 054 0 82 Dansko .... 005 003 (i-51 935 Nemško . . . 282 2-21 10 30 1538 Francosko . . 3-90 642 8269 108 40 Angleško . . . 267 0 53 — 0-58 Holandsko . . 3100 33 69 8-17 (> 74 Italija 234 781 1 70 267 Avstrija . . . 103 036 — 2'17 Ogcrsko . . . — 1 66 — 0-87 Rusija .... 004 6-15 1 04 0 21 Švedsko . . . 010 0 13 1 0«J 1 60 Švica 19 88 22'49 — 1 60 Španija.... — 003 Najložje si napravimo nekako podobo, kak promet se vrši s sirom, ako izrazimo navedene številke s številom vagonov, ki so potrebni za določeno množino sira. Na navadni vagon naloži se 10.000 kg = 100 q. Poglejmo v tem oziru le našo državo, potem Švico, ki naj nam bo vzgled, koliko ena sama majhna država izvozi, ko-nečno Anglijo, da se vidi, koliko se ondi porabi. Vvoz vagonov Ime države Izvozvagonov 1875 1895 1875 1895 170 267 Avstrija . . . 103 36 109 160 Švica 1988 2249 8269 10840 Angleško. . . 267 53 A to p »gledamo št evilo vago- nov v Avstriji, tedaj vidimo, da je uvoz poskočil v teku 20 let iz 170 vagonov na 267, obratno izvoz padel od 103 na 36. V Švici opazimo na izvozu, kako posebno sirarstvo napreduje. Angleško nam da podobo, koliko blaga se ondi uporabi, čemur so vzrok velika industrija in ondotne življenske razmere, zato rabijo tam sir, najteč-nejo hrano v obilneji meri kot drugod. Čebelarstvo. Solnčni krog in čebela. Veliki srpan, kimove c. Ker imamo po slovenskih deželah glavno pašo na ajdi mej šmarnimi mašami, t. j. od velike do male gospojnice, zato velja to, kar smo pisali v predzadnji številki po večini tudi za mesec avgust. Po malem šmarnu je konec čebelnih „skrbi in boja“ in v ul-njaku se zopet naseli tihotno, pre-mišljevavno, samostansko življenje. Po končanem trganju, ki se pri večini naših starih čebelarskih očancev vrši v obliki žalostnega žvepla, se prično pripravljati čebele za dolgo, dolgo zimsko pot. V ta namen zalepljajo okvirce, razne špranje v panju, nosijo med v središče gnjezda, ga zadelavajo itd. Zato mora čebelar paziti, da plemenjakom, namenjenim za prezimovanje, kolikor moč malo moti notranji ustroj panja; to bi imelo lahko najslabše posledice. Kakor čebele, tako mora imeti pa tudi čebelar skrb za zimo in vže meseca kimovca pregledati in preceniti panjove na moč polka, zalege, medeno zalogo, odvzeti panjovom naklade. V tem mesecu moramo tudi polke, ki imajo premalo medu preskrbeti z zadostno hrano za čez zimo. Hrana se jim poklada v večjih porcijah, 3—4 kile v eni noči, da ne porabijo čebele večine za nastavo nove zalege. Tako zgodnjega krmljenja ne moremo dovolj toplo priporočati, čebele imajo potem tudi v najneugodnejšem letu dovolj časa, dano hrano predelati in pokriti in si urediti zimski stan prav po svoji volji. Mesec kimovec nam torej naroča zadnje in najvažnejše delo pri ulnjaku: uzimovanje. Pri uzimovanji nam je paziti posebno na sledečih pet točk: 1. medena zaloga, 2. kakovost medu, 3. matica, 4. polk ali čebelstvo, 5. stanovanje. 1. Zaloga medu. Močno čebelstvo potrebuje, da zamore preživeti v neplodnih jesenskih mesecih, skozi zimo in na vigred do nastopa prve paše sebe in pozneje tudi svoje mlade, določeno množino hrane, ki znaša najmanje 12 kg. Ako kaj primanjkuje, treba je dodati, bodisi v satovji ali pa kot raztopljen sladkor ali med. Če ima kak polk kaj več od imenovane količine, to čisto nič ne škoduje; čebele ne potrosijo niti mrvice zastonj, ampak varčujejo v svojih kaščah bolje nego njihov gospodar in dajo preostanek na spomlad nazaj. 2. Kakovost medu. Nikakor ni vse eno, katere vrste med ima služiti čebelni družini čez zimo za hrano. Med od grašiče ali repice n. pr. sploh spomladanski medovi hitro in trdno kristalizujejo in čebele morajo med raztopiti, če ga hočejo užiti; pa kako lahko se zgodi, da po zimi primanjka zato potrebne vlage in — žeja je tu. Kdor torej noče svojih čebel po zimi z največjo nevarnostjo napajati, naj odvzame del kristalizo-vanega medu in ga nadomesti s poznejšim medom ali sladkorjem. V poznem poletji imajo čebele kako leto bogato žetev na medeni resi. Medena resa pa je slaba hrana za zimo, ki rada provzroča grižo. Zato gre tudi ta med odstraniti in z drugim nadomestiti. Najbolje prezimujejo čebele na poznih poletnih vrstah, zlasti na ajdovem medu. 3. Matica. Matice preko treh let stare naj bi se ne puščale čez zimo; le prerade poginejo po zimi in panj je brezmatičen in zgubljen. Zato je najbolje, vse stare kraljice odstraniti in zamenjati z mlajšimi rezervnimi maticami, če pa takih ni, združi brezmatičnjake s slabej-šimi polki. 4. Polk. Čim jačji je polk, tem lagje bodo čebele napravljale potrebno gorkoto, toliko manj medu bodo potrošile in toliko čvrsteje bodo prišle iz zime. Čebelstvo s 40.000 čebelami ne porabi dvakrat toliko kot 20.000 čebel, ampak samo nekaj malega več. Čim manj pa ljudstvo vživa, tim manje zaostankov se mu nabira v črevesju, in toliko bolj varno je pred grižo. 5. Stanovanje. Izvrstno prezimujejo čebele v slamnatih koših, vendar se tudi v lesenih panjovih ni bati zanje. Prostor, ki se da čebelam čez zimo, ne sme biti prevelik; majhna soba se po zimi raje ugreje nego velika, to velja tudi o stanovanju naše žuželke. Če poleg tega še vsak prazen prostor zamašiš s toplotnim materijalom in tenkostene panjove obložiš dobro z zimsko odejo, potem bodo čebele v lesu ravno tako vrlo prezimile kakor v slami. To so splošna pravila, na katera nam je paziti pri uzimovanji. (Konec prih.) Vrboreja. Vrboreja in domača obrtnija. Piše L-a—, Tekom zadnjega polstoletja se je spremenilo mnogo na Kranjskem kakor tudi drugod. Kjer tečejo železnice, tam se je promet znatno poživil. Po železnici imamo veliko lepšo priložnost, izpečavati svoje pridelke in cenejše uvažati razno blago. Ako izkušeni, stari ljudje pravijo, da se življenje vedno po-dražuje, pravijo prav za prav, da ima denar vedno manj veljave, da je treba za isti ali manjši hlebec kruha vedno več dati. Tedaj mora vsak dobiti vedno več denarja za svoje delo. Mnoge spremembe so se godile tudi v obrtniji. Velike tovarne so bile vzrok mnogih prevratov. Na mesto mnogo malih obrtnikov stopa majhno število premožnih tovarnarjev. Navajamo le en vzgled. Nahajajo se na Kranjskem in drugod mnoge prijazne dolinice, kjer je teklo v prejšnih časih mlinsko kolo in so imeli mlinarji dovolj dela in izdaten zaslužek. Kar je zgradila v bližini kakšna tvrdka, morda celo tuja, svojo tovarno in odvzela mnogoštevilnim mlinarjem okolice ves zaslužek. Lahki promet po železnici je zelo pospeševal ta proces. Zapuščene so tedaj te dolinice, kjer so prebivali v prejšnih časih premožni mlinarji. Enako se je pa godilo tudi z drugimi malimi obrti, in blagostanje mnogih krajev se je občutno znižalo. Kjer za kmetijstvo ni dovolj produktivne zemlje, pomoči je treba s primernim obrtom. Saj pa tudi celo vemo, da ameriško žito dandanes ceneje dobimo kot domače. Poleg tega je pa znano, da kmečko prebivalstvo pri nas po zimi večjidel nima skoro nobenega zaslužka. Ali ni tedaj naša dolžnost, da pokažemo kjerkoli mogoče pot do koristne domače obrtnije. Posebno sposobno za to se nam zdi tudi pletarstvo. Morda je mar-sikedo že spoznal, da so bregovi Save skoro od Medvod do Zagorja na mnogih mestih zelo ugodni za vrborejo. Saj tudi ni težko to spoznati, ker je ugodnost tako velika, da se nasajajo tam same od sebe in delajo tu in tam obsežne goščave. Posebno odkar regulirajo v zadnjih letih savske vode, so pridobili za kulturo mnogo zemlje, katera je ravno za vrborejo zelo ugodna. V naslednjem spisu hočemo podajati poglavitna pravila, kako se imajo nasajati in vzgajati vrbe, kolikor spada vrboreja v področje gozdarstva. Katere koristi nam prinaša vrboreja? Kakor smo omenili preje, ima kmet pri nas posebno po zimi malo dela, otroci vsaj se lotijo lahko domače obrti. S pletarstvom si pridobe lep zaslužek. Priporočamo posebno mladeničem in deklicam v bolj oddaljenih krajih, da bi se poprijeli te stroke, ker jim ne bi bilo treba iskati si služb v tovarnah in zamuditi vsaki dan po dve uri ali še več hoda. Zaslužili bi lahko pod domačo streho ravno toliko kot v mestu in s časom še več. Znano nam je, da v 1 uro od Ljubljane oddaljenemu kraju neki sedemnajstleten mladenič, ki se je izučil v dveh letih v pletar-ski šoli v Ljubljani, zasluži že lahko na dan 3 do 4 krone. Ali ni to lep zaslužek za domače delo? Sedaj že druge lahko podučujc. Pletarstvo ni težavno delo, opravljajo ga lahko mladeniči in deklice. Treba je le spretnih rok in vaje. V obrtniški šoli v Ljubljani ustanovil se je pletarski oddelek. Poduk traja 2 leti. Za posebno spretne učence oddaja dežela podpore po 10 do 16 kron na mesec. Da se zamore pletarska obrt-nija redno izvajati v prid celemu kraju, je treba skrbeti pred vsem za sposobne in lepe vrbe. (Dalje prih.) Splošno. Resolucije 11. slovenskega katoliškega shoda (ki se vrši od 10.—12. septembra 1900 v Ljubljani), tičoče se kmetijskega stanu. L L Drugi vseslovenski katoliški shod izreka se, da se ima kmetski stan organizovati po zadrugah, ki imajo biti obvezne za vsakega kmetovalca, tako da so one pravo stanovsko zastopstvo vsega kmetijskega ljudstva. Podlaga bodi tej organizaciji okrajna oziroma krajna zadruga; te vse se naj zvežejo v deželni zadrugi in iz vseh deželnili bodi sestavljena tudi zveza vseh v državi nahajajočih se deželnih zadrug. 2. Shod pozdravlja s radostjo vladno predlogo kmetijskih zadrug ter se nadeja, da bo c. kr. vlada dosledno skrbela tudi za sredstva, potrebna za plodonosno delovanje istih ter jim priskrbela brezobrestna ali vsaj nizkoobrestna posojila. Shod pozdravlja z zadoščenjem, da vlada podpira zadružno organizacijo. 3. Shod pričakuje od c. kr. vlade, da bo z ozirom na že doslej lepo število gospodarskih zadrug, katere se pa bodo povsod osnovale, po vzgledu drugih držav zaukazala nakupovati za državno vojno potrebno žito, vino, seno in sploh druge potrebščine naravnost pri gospodarskih zadrugah. 4. Da se kmetski stan stalno reši iz oblasti oderuških rok, bodi skrb državi in deželnim zastopom, da pospešujejo in z nizkoobrestnimi posojili podpirajo snovanje Reiff-eisnovih posojilnic. II. Shod zahteva od c. kr. vlade, da z modro brambcno ednino varuje našo domačo kmetijsko produkcijo. u) Osobito pa bodi državni vladi skrb pri sklepanju bližajočih se novih trgovinskih pogodb, da se odpravi zloglasna vinska klavzula ter stavi toliki uvozni col na italijanska vina, da bodo naši vinorejci zamegli svoj pošteni vinski pridelek po primerni ceni prodajati. b) Istotako naj se omeji prosti uvoz sadja in sočivja iz Italije. c) Najzdatniša opora našemu kmetijskemu gospodarstvu je živinoreja, zato bodi skrb vladi, da varuje našo živinorejo in iz nje izvirajoče pridelke p tuj e konkurence, ter po skrbnih veterinar-nih naredbah zagotovi naši živini neopovirani izvoz v sosedne države. Posebno pa se mora kar najodločneje rahtevati, da se živini iz Rusije in balkanskih držav zapre uhod v naše kraje, to pa že zaradi nevarnosti, da se zanese od tam ondi trajno razsajajoča živinska kuga. d) Istotako naj se po primerni colnini varuje naša produkcija iz živinoreje: maslarstvo in sirarstvo, ter bodi skrb vladi, da z modrimi zakoni ščiti pošteno produkcijo pred sleparskimi ponarejevalci živil. III. Država naj z modrimi zakoni ščiti našo vinorejo ter naj vže vendar izda strogi zakon proti ponarejevanju vina in napravi umetnega vina sploh. IV. Pri sklepanju trgovinskih pogodb skrbi vlada za trajen izvoz našega blaga v inozemstvo, in osobito za naš les naj dožene dogovore z Italijo in Francijo, da bo naš les imel zagotovljen izvoz v te države. V. Država naj skrbi za naš izvoz osobito s tem, da podržavi vse železnice, da potem s primernimi voznimi tarifi pospešuje naš daljni izvoz v inozemstvo. V domači državi pa naj veljajo vozni tarifi za malega in velikega odpošiljatelja isti, ter naj se vsaj na državnih železnicah odpravijo tako imenovane refakcije, ki omo-gočujejo velikim trgovcem nadvlado na velikem trgu in manjšega producenta onemogočujejo v tekmovanju. VI. Ker se ima tudi z ono- ' stransko državno polovico z Oger-sko, urediti medsebojna trgovinska pogodba, zahteva shod, da varuje vlada našo kmetijsko produkcijo pred premočno konkurenco iz Oger-ske prihajajočih izdelkov, osobito pa žita, moke in živine, ter naj se od Ogerske vlade naj strožje zahteva, da napravi svojo veteri-narno naredbo enako naši, ker le potem je naši živini mogoč trajen, neopoviran izvoz v inozemstvo. VII. Trgovina z žitom na borzah se mora temeljito preustrojiti in odpraviti takozvani spekulativni promet na termine. VIII. Ker od leta do leta bolj pomanjkuje delavcev v kmetijstvu, ker jih kmetijstvo ne more zaradi pičlih pridelkov primerniše plače-zati, naj c. kr. vlada kmetom s tem pomaga do delavskih moči, da sinove kmetov, ki so za delo na domači kmetiji potrebni, po dveletni vojaški službi odpusti na dom. IX. Da se ogromno breme obresti, katere imajo plačevati kmetovalci od visokoobrestnih vknji-ženih dolgov, vsaj deloma zmanjša, bodi skrb državi in deželam, da se potom državnih in deželnih hipotečnih zavodov konvertirajo oni dolgovi, od katerih je plačevati nad 472 odstotkov obresti, v nižje, ne 472 odstotkov obresti presaga-joče dolgove ter naj se uvedejo naredbe za vsakoletno odplačevanje tudi dolga samega v svrho, da se tekom prihodnjega polstoletja doseže vsaj delno razdolženje kmetskih domov. X. Da se kmetskemu stanu zagotovi boljše stanje za čas onemoglosti za delo, uvede naj državu ali dežela zavode za starostno zavarovanje in pospeši snovanje okrajnih bolniških blagajnic tudi za kmetski stan. Kako ugodnost imajo na Nemškem kmečki sinovi kot vojaki? Radi dragih delavskih močij se dovoli za časa žetve vojakom, ki so sinovi večjih kmečkih posestev, večtedenski dopust. Te ugodnosti so navadno deležni 2. in 3. leto službujoči vojaki. Kmetova opravila meseca septembra. (Piše A. Štrekelj.) Na domu: Mlatev žita se nadaljuje. Ko se je žito očistilo, naj se večkrat na kupu premeša, da se prej posuši in da se ne vgreje. Razim žita spravlja se tudi fižol, krompir in proti koncu meseca tudi koruza. Fižolovo stročje je za živino jako tečna hrana, če se jo prej opari ali prekuha; naj se tedaj ne zameta, marveč hrani za zimo. Kdor ne more spraviti vsega svojega krompirja pod streho, pomaga si za silo na ta način, da izkopa na varnem kraju, v kolikor mogoče suhi zemlji 1 do V/s m širok in okoli 40 cm globok jarek. Tu sem dene krompir, in ga pogrne najprej s slamo ali z desko, potem pa še z izkopano zemljo. Da dohaja k krompirju zrak, naredi naj se v jamo nekoliko od-duškov, kateri se lahko tudi s slamo zagrnejo. Okoli jame napravi naj se jarek, da po njem voda odteka. V taki jami hrani se krompir lahko celo zimo, paziti je seveda, da v jami ne gnije. Kadar nastopi oster mraz, dobro je, vreči še nekoliko gnoja nad zemljo. Na sličen način hrani se tudi drugo korenstvo, najbolj po-gostoma pa krmska pesa. — Za živino veljajo tudi ta mesec tista pravila, kakor prejšnje mesece. Paziti je posebno pri živini, ki se vrača s planin, da se prememba v hrani le počasi izvrši. Ne sme se tedaj pričeti kar naenkrat krmiti s suho klajo. — Mnogo opravil imamo ta mesec v kleti. Vinska posoda naj se natanko pregleda a pomanjkljivosti naj se popravijo. Posebno je paziti, da je posoda čista in zdrava. Plesniva posoda naj se pred trgatvijo oriba in potem čisto opere. Ce hočeš, da bo lepa, namaži jo z navadnim oljem. Pokvarjena posoda pa naj se najprej dobro ostrže a na to tri do štirikrat opere z vrelo vodo, v kateri se je razstopilo nekoliko sode. V zadnje naj se opere še enkrat z gorkim vinom ali moštom. Na sličen način treba je prati novo posodo, v katero hočemo staviti vino. Klet čisto pometi, stene v nji pobeli, tla pa poravnaj in posuj, če nimajo tlaka, s peskom. Na polju in travniku: Nadaljuje se kopanje krompirja in proti koncu meseca pričenja se trgati koruza. Koruzno stročje ali sirčje dd po zimi dobro krmo, naj se tedaj posuši in shrani. Se celo zdrobljeni koruzni trsi se dajo dobro pokrmiti, naj se jih tedaj ne zameta. Na polje se vozi gnoj in seje ozimina. Gnoja naj se ne pušča na polju v malih kupcih, ampak naj se hitro raztrese in kakor hitro mogoče podorje. Ce pride dež, nastanejo v nasprotnem slučaju bohotna mesta. Ozimino se gnoji s koščeno moko ali s Tho-masovo žlindro, čaka pa naj se s čilskim solitrom do spomladi. Pleje se ajda in bela repa. — Otava na travniku se kosi in spravlja. Ce ne dopušča vreme, da bi otavo posušili, napravljamo iž nje lahko kislo krmo. Isto velja o drugih krnskih rastlinah, ki se ne morejo posušiti, posebno pa o krmski koruzi in o pesinem listju. Ce znamo dobro napravljati tako krmo, vživa jo živina še rajši nego seno. Kako se napravlja, izveš lahko v knjigi „Poljedelstvo11, katero je izdala družba sv. Mohorja. Kjer se ne izplača kositi otave, se lahko popase. Samo ne sme biti travnik premokroten, ker bi ga drugače živina hudo poteptala. Boljše so na travniku ovce. V vinogradu: Privezujejo se mladike, ki jih je veter odtrgal in pazi se, da se grozdje na zemlji ne maže. Trte, katere mislimo prihodnje leto pomnožiti, se zaznamujejo najboljše z oljnato barvo. V zimi in spomladi režejo se cepiči le od zaznamovanih trt. Proti koncu meseca pričenja se ponekod trgatev. Trga naj se le v lepem vremenu, pri tem pa naj se obirajo vse gnile in pokvarjene jagode. Opominjam vinorejce, naj svoje grozdje robkajo in pravilno kuhajo. — Pripravlja se kolje za prihodnjo zimo. Da kolje več časa traja, dobro ga je napojiti s konservativnimi sredstvi, kakor n. pr. z modro galico (glej Nar. Gospodarja štev. 4.). V sadovnjaku: Veje, ki so močno obložene, se podpirajo z ro-govilji. Zrelo sadje se obira. Nikdar pa ne smemo sadja klatiti, ker bi tako ravnanje ne škodilo samo sadju, marveč tudi drevesu, kateremu se zbijejo rodovitna očesa. Posebno je treba še paziti na sadje, katero hočemo prodati. Če hočemo pridobiti svojemu sadju dobro ime in visoko ceno, spravljajmo vsako sadno vrsto posebej in pazimo, da se sadje ne potolče. Sadje naj pride v tistem stanu na trg, kakor se je odtrgalo z drevesa. Zapakuje in prevaža naj se z največjo pazljivostjo ! — Odpalo in nabito sadje se pobira, spravlja in na-reja iž njega sadni mošt. Dreve-scam, ki so se cepila v speče oko, odstrani se obveza. Ona, ki se niso prijela in so še sočna, cepijo sc lahko v drugič. Na vrtu: Gredice se okopavajo in plevejo. Se je čas za setev zimske solate, špinače, zimskega motovilca in radiča. Solata endivija se veže v glave. Proti koncu meseca seje se tudi že v mrzle zimske gredice zgodno pomladansko zelje, verzote, karfijoli in druge zeljnate rastline. Spravlja se zrelo zel nato zelje. Seme pa naj se jemlje samo od najlepših rastlin. Posebno v vrtnarstvu velja izrek: kakoršno seme, takšna rastlina. V gozdu: Opravlja se večina opravil prejšnjega meseca. Nadalje pa se pričenja sečnja v nižavah. Les za kurjavo seče se navadno bolj pozno, več opravila pa daj a v vinorodnih krajih ta mesec pripravljanje vinogradskega lesa. Kadar se seče kolje (rakle), naj se odseče gladko in naj se ne puščajo oj stri štrelji, ki začnejo potem gniti. Listje nekaterih dreves daj a posušeno po zimi živini dobro hrano, naj se tedaj ne zameta. Najboljše listje je jesenovo in reseljikovo. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 51.: J. B. v L. Kakor sem že večkrat bral, da stročnice nabirajo po svojih bunčicah prosti zračni dušik, tedaj si mislim raje fižol prižeti mesto ga ruvati, kakor je pri nas navada. Ali ostane v bunčicah še kaj dušika za sledečo setev ? Odgovor 51.: Fižol ruvati ni umestno, ker se gomolji (bunčice) zemlji odvzamejo, poleg tega pa tudi prst, ki ima razne rudninske snovi. Od fižola puščeni dušik bo hasnil sledečej setvi, posebno, ako sledi jesenska, kjer je nevarnost izključena, da bi se izpral dušik po zimi v spodnje plasti. Da se uverite o koristi gomoljev (bunčic), po-rujte za poskušnjo na nekaterih krajih fižol in na drugih ga poženite in vsejte sedaj jesensko žito, tedaj bodete videli spomladi, koliko bujneje vspeva žito ondi, kjer je bil fižol požet, kakor pa ondi, kjer je bil poruvan. Tudi v deteljišče vsejana pšenica bolje raste brez gnoja, kakor na drugej njivi, kjer je bilo morebiti najbolje pognojeno. In to prihaja od tod, ker deteljine kore-nince z bunčicami ostanejo v zemlji in dajo hrano bodočej setvi. Vprašanje 52.: Sirarna v N. Ali naj se soli surovo maslo ? Kolika množina naj se da soli in kako vpliva na težo ? Odgovor 52.: Soljenje naj se ravna po želji odjemnikov in po namenu, za katerega se surovo maslo izdeluje. V naših krajih se navadno ne soli z ozirom na odjemalce. Ako bi se izdelovalo trpežno maslo, tedaj se mora soliti, da se lahko ohrani nepokvarjeno več tednov. Ako se želi soliti, naj se vzame 2—3 leg fine soli na 100 kg surovega masla. S tem se doseže, da se pinjeno mleko bolje odstrani in surovo maslo postane bolj trpežno. Napačno je mnenje, da se teža pomnoži po soljenji, nego ravno obratno se doseže, utež se zniža po soljenji za 1—2°/o. Vprašanje 53.: J. U. v G. Pri nas uspeva v ajdo sejana rudeča detelja zelo dobro. Hočem jo tudi za poskušnjo v repo vsejati, kadar se okopuje, kajti spomladi mi leži zemlja 2 meseca prazna, predno se vseje proso. Ali kaže? Odgovor 53.: Z ozirom na nizko ceno in malo množino semena se Vam mora setev rudeče detelje v repo priporočati. Neki posestnik nam je poročal, da doseže z rudečo deteljo v repišče sejano islo košnjo, kot z ono, ki je sejana v ajdo. Ako bi imeli sploh dovolj krme, tedaj lahko rudečo deteljo uporabite kot zeleno gnojitev. Tako gnojilo bi Vas veljalo za 1 mernik prostora komaj 40 kr., ko Vas domači gnoj stane najmanj 3 gld. za isti prostor, kje ostanejo še troski za vožnjo in delo. Rast rudeči detelji posebno pospešite, ako potrosite v jeseni ali po zimi na 1 ha vsaj 1 g kalijeve soli in 1—2 g žlindre. Vprašanje 54.: J. G. na H. Blagovolite nam priporočiti izdatno sredstvo zoper ličinko repne zagrizlice, katera nam preti vničiti vso repo. Odgovor 54.: Gotovega sredstva proti repni zagrizlici (Athalia spinarum) ni. Najbolj po ceni in prav pridno zatirajo ličinko kokoši, purani in race, ki jo prav radi iščejo in zobljejo. Seveda se ne more puščati kuretine na vsako polje. Kjer ni tedaj to mogoče, priporoča se, repo z motiko rahlo otresati, na kar ta lažigosenica pade na zemljo. Tu naj se ali zrnasti ali pa v zemljo podkopa. Tudi saje in pepel neki dobro branijo repno listje tega požeruha. Najbolj gotovo sredstvo je pa, če škodljivca z roko obiramo in morimo. Vprašanje 55.: J. Š. v D. Ali res počrni mošt, ki se je mastil v drozga 1-nici (sadnem mlinu) z železnimi valjarji ? Odgovor 55.: Sadni mošt, osobito jabolčni in hruškovec, ima v sebi mnogo čreslovine. Ge pride čreslovina z železom v dotiko, spoji se ž njim in napravlja črno barvo (črnilo ali tinto), o čemur se lahko prepričate, ako režete jabolko z železnim nožem. V moštu se pokaže včasih črna barva še le potem, ko se je pretočil. V tem slučaju spremenil se je na zraku železni okis (Fes Os) v železni kis (Fe Oa), katera spojina se rajši prime čreslovine nego prva. črni kaliž se sicer s časoma vleže v moštu sam od sebe, vendar trpi mošt s tem. Da počrni vsak mošt, ki se je napravil s pomočjo droz-galnice z železnimi valjarji, to se ne more trditi, ker pride sadje le malo časa v dotiko z železom, vendar pa se svetuje glede na nevarnost, ki bi se lahko pripetila, naj se kupuje rajši drozgalnice z kamenitimi ali lesenimi valjarji nego z železnimi. Sejmi. Na Kranjskem: 11. septembra v Šmartnem pri Litiji, in Senožečah. 14. ” v Žužemberku. 15. „ Vel. Brusnicah, Idriji, Banji Loki in Osilnici. 16. na Rakeku. 17. Boštanju in Št. Lam-bertu. 18. v Št. Janžu na Dolenjskem pri Radečah. 20. v Podvelbu (Col) in Ško-cijanu. 21. v Kranju, Ribnici in Zg. Tuhinju. 24. v Senožečah pri Višnji gori in Bučki. 25. v Črnomlju. 27. 1) „ Podbukovju in v Bo- rovnici. 29. septembra v Drnovem, na Dovjem, Rovtah (Vrh. kant.) Loki, Grosupljem, Mirni Peči, Mengšu, Novi vasi (na Blokah) in Zaverših. 1. oktobra v Kostanjevici pri Liliji, Starem Trgu, pri Fari in na Jesenicah. 2. v Metliki. 6. „ Tržiču. 8. n „ Gor. Logatcu. 9. pri Sv. Heleni. 10. „ v Motniku, Zagorji (na No- tranjskem), Zdenski vasi in v Šturji. Na Štajerskem: 13. septembra v Dobovi. 14. „ Rogatcu in Mancu v Kozjanskem okraju. 15. v Zdolah v soseski Pleterje. 17. v Kapeli pri Breze, in „ Braslovčah. 18. » „ Ljutomeru. 20. „ Dobrni. 22. „ Franheimu, na Laškem, v Luči in v Podsredi. 24. n v Bistrici, sv. Rupertu pri sv. Trojici (v Goricah pri sv. Urbanu pri Ptujem (Ptujski p.), Št. Jurju ob juž. železnici, 20. )> v Marenbergu, Mureku, Šoštanju, Veržeji, Vil-donu in na Pilštanju. 1. oktobra v Arnužu, Konjicah in v Dolu pri Hrastniku. 4. „ v Artičah v Žavcu. 6. „ pri sv. Lovrencu (v slov. Goricah) in Kostrivnici. 7. „ pri sv. Mariji v Jarcnini. 8. „ pri sv. Urbanu pri Slivnici pri Celju, Lovbeku. Na Koroškem: 14. septembra v Gradiščah. Ib. „ Tribunji. 18. „ Rengivi. 19. „ starem Dvoru. 22. „ Zg. Beli in v Traberku. 24. „ Šmihelu pri Pliberku in Ukvah. 29. v Graj fen bergu, Pusar-Redendolu, Roječi in Št. Pavlu, v Št. Vidu pri sv. Mihaelu (semenj 4 tedne, t. j. 14 dni prej in 14 dni po sv. Mihaelu). 4. oktobra v Trebižu. Na Primorskem: 14. septembra pri sv. Križu v Telmecu (Vid. del.) in v Sežani. 17. v Nabrežini. 20. » n 21. „ Tolminu. 22. n „ Rifenbergu, Koncu in „ Boršlu. 25. na Beli (MaggioVid. del.). 26. v Slivji. 29. V „ Cevdatu, 3 dni na Bukovi in v Bovcu. 4. oktobra v Veroni (14 dni) do dne 14. oktobra v Basunu. 7. „ v Kastavi. 8. „ „ Šmarji (Marte) pri Kopru. Pristni dolenjski slivovec pjv v večji množini, kje? izve se v pisarni „Gospodarske zveze1 v Ljubljani, kamor se lahko pismeno obrne. Gospodje lovci! Krčiti?* naznanjam mu, da imam G lepih mladih psičev za oddati, čiste lovske krvi, najboljšega plemena. Kup po dogovoru. Jožef Zlatorepec, Bruhanjevas, pošta Videm pri Dobrepolju. Imam na prodaj pisanega bika, lepo pisano rudečo telico, nadalje dam v najem hišo pripravno za trgovino ali obrt na zahtevanje tudi nekaj kmetije. M. Bobnar, župan, Laboviče p. Crkljc pri Kranju. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: 1. ) Vrtna in poljska semena vsake vrste. 2. )-Za vinarstvo: Zajamčeno žveplo in modro galico, škropilnice, mehove, gumico. 3. ) Cepilno, vrtno in drugo orodje. 4. ) Do članih društvenih trgovcih vse go- spodarske in gospodinjske potrebščine. Kmetijsko društvo v Vipavi na amer. podlagi R. 1’ortalis požlahtnjenili domačih trt po 10 kr. komad za oddati. Tkfl 7Pli svoiu obitelj oskrbi pravim 1 ftU /.Cii, j naravskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Junij Gamnlin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija. Zgodnji krompir Sči,h na debelo in na drobno po konkurenčnih cenah Kmelijsko Mio v St. Petni pri Gprici. 900 lepih hrastov SuSJBiS Kurinju p. Zagradec — Fužine. Vozilo bi se na postajo Dobrepolje ali Zatičina. Pošteni kupci se vabijo. Tr3J3q333q033q33333qq333333q33333qqq3q3 tovarniška zaloga Za5tcpnil< Icr. tovarna papirnega papirja * * * tovarne papirja na ^el50 pozor! ip Najboljša kisla voda j© £ g S to Jiaarij lEtegoaršeJte-ov B- s S £ 6 -ti e z S -s, h £ S) Sto, »Marijin studenec« *«to». 03 * " o Sto — v okraju Rogatec. —<— E «35 O ^ * £3 6-, ^ § Ta slatina je bila po g. profesorju dr. J. Grottliebu v Gradcu =z ° a ^ § S >5 o4 analizovana in seje ta analiza iz 30. zvezka št. 14, str. 191 1. 1858 sejnega poročila matematično - prirodoznanskega razreda ces. akade- s- mije znanosti na Dunaju v posebni brošuri odtisnila in se na str. 11 ? S ‘e1 s te brošure potrjuje, da se more „Marijin studenec11 prištevati naj- bd to močnejšim natronovim studencem, in da presega z ozirom na mno- to O žino svojih delov, osobito dvojno oglenokislega natrona najbolj slo- V" to veče studence te vrste, kakor studenec v Biliuu, Vichy-ju, Ems-u, Selters-u in Rogatcu. J? m 1 si s „fcsJ!"— i Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga Ive® lax-a V Ljubljani x Dunajska p cesta 17 .......mmm priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se'dopošljejo na zahtevanje zastonj, m s s I I S Laneno seme kakor tudi razno žito in druge deželne pridelke kupuje po mijvišji ceni Ivan Majdič v Kranji. -------- --------- ---------'X Zaloga in kletarstvo na Glincah št. 20 pri Ljubljani na lastnem posestvu. s8Šxxxxx i ▲ ▲ C. in Icr. priv. tvornica za gasilno in kmetijsko orodje 1. A. Smokat-a v Čehu na Moravskem nudi vsakovrstne brizgalnice za gasilna društva najnoveje sestave S sesalno in tlačilno o prtino na obeli straneh ter s patentom proti zmrzlini. — Brizgalnice proti peronospori, vsakovrstne cevi iz konoplje in gume; dalje gospodarske stroje vsakojakih vrst. Ceniki brezplačno. UpEl?- Plačila tudi na obroke. Podružnica R. A. Smejal v Zagrebu. I I rwws Slovenci, kupujte doma! Kmetijsko društvo v Dobrepoljah ima v zalogi dobro obležan pr s I R dvojne vrste, masten in pust za delavce. Razpošilja se po pošti ali železnici v celih hlebih od 25 do 30 kg, pa tudi v manjših kosih. Razpošilja in odgovarja se točno. cev m BUf mm mm. i SB&B m Najboljša in najsigurnejša -------L prilika ------------- Stanje tiranilnili vlog 31. dec. 1899: čez 4 milijone K sledenje I Denarni promet v dvanajstih mesecih čez 17 milij. K Ljudska posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2,1. nadstr. sprejema hranilne ringe vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jili obrestuje po 41% '•s brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacili vloženih 100 gld. čistili 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog BI. dec. 1899: 4,642.543 K 80 h Promet v 12 mesecih od 1. jan. do 31. dec. 1899: 17,888.544 K 50 h Hranilne knjižice so sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obi-estovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 31. decembra 1899. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Frančišek Birk, stolni vikar v Ljubljani. Dr. Janko Brejc, odvetn. kondpijent v Ljubljani. Dr. Andrej Karlin, gimnazijski profesor v Ljubljani. Karol Kauschetfd, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polji. Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Dr. Viljko Schiveitner, odvet. kondpijent v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Dr. Aleš Ušeničnik, stolni vikar v Ljubljani. mm m Si m Ši mmm mm m Izdajatelj: Gospodarska zveza v Izubijani. Odgovorni urednik dr. Viljem Schwcitzer, odbornik Gospodarske zveze v Ijubljani. — Tlsek R. Miličevo tiskarno v Ljubljani.