PRVI Nfl PTUJSKIH FESTIVALIH Ansambel Silvestra MIhelčIča, s pevkami — sestrami Potočnik, je dobil prvo nagrado na II. ptujskem festivalu Na III. festivalu je triumfiral Tržaški narodni ansambel, ki je poleg prve nagrade strokovne komisije, dobil še dve drugi nagradi Zmagovalec IV. festivala in praktično prvi dobitnik Orfeja z liro je bil trio R. Bardorferja s kvartetom Zvonček Po zmagi na prvem festivalu je bil ansambel Jožeta Krežeta dvojni zmagovalec in dobitnik Orfeja na V. festivalu Na VI. festivalu je dobil prvo nagrado strokovne komisije in Orfeja ansambel Valterja Skoka iz Maribora Ansambel Toneta Žagarja iz Zg. Kašlja pri Ljubljani je bil dobitnik Orfeja z liro na VII. festivalu Revirčani, ansambel DPD Svoboda iz Zagorja ob Savi so si priigrali Orfeja na VIII. festivalu Lanskoletni zmagovalec IX. festivala in dobitnik Orfeja je bit ansambel Gorenjci iz Radovljice 3 n Ich ° delu (Uradni list SFRJ št. 53/76, od 586. do vključno 608. člena) in z namenom, da pospešujemo slovensko kulturno^ prispevamo k njenemu kakovostnemu razvoju in spodbujamo ustvarjalnost na področju te zvrsti glasbe ter zadovoljujemo potrebe Kulturno zabavnega življenja občanov, delovni ljudje, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjamo z dejavnostjo na tem području sklenemo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O POSPEŠEVANJU DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE I. SPLOSNE UGOTOVITVE: 1. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma ugotavljamo, da so na področju narodno zabavne ali domače zabavne glasbe določene pomanjkljivosti in da je ta glasbena zvrst preveč prepuščena stihiji. Pri tem so zlasti pomembne ugotovi- tve: a) da se je ta zvrst glasbe, ki se je začela načrtno razvijati pred- vsem po nastopu bratov Avsenik pred 25 leti, povzpela do izrednih višin in se razširila po vsem svetu; b) da ima ta zvrst glasbe med Slovenci in drugimi narodi veliko posnemalcev, ki pa vedno ne dosegajo kakovosti naših vrhuns- kih ansamblov; c) da se veliko Slovencev navdušuje nad to zvrstjo glasbe; d) da je na območju Slovenije več sto ansamblov te zvrsti glasbe, med njimi jih je le nekaj na ustrezni strokovni višini, ki nastopajo z izvirnimi skladbami, ostali pa so več ali manj slabi posnemalci; e) da je med ustvarjalci in izva- jalci te zvrsti glasbe želja po kako- vostnem napredku; f) da so besedila vokalnih skladb često banalna in neprimerna, g) da prizadevanja organizator- jev festivala domače zabavne glas- be v Ptuju niso rodila željenih sa- dov, začrtanih v programu; h) da je kakovostni razvoj te zvr- sti glasbe bil doslej preveč prepu- ščen posameznim entuziastom, ki so delovali premalo organizirano in povezano. f 2. člen V prizadevanjih, da bi postopo- ma odpravili slabosti, ki so ugo- tovljene na področju te zvrsti glas- be, se podpisniki obvezujemo: a) da bomo z usklajenim delom, s strokovno in tehnično pomočjo, skrbeli za vedno večjo kakovost te zvrsti glasbe in pomagali k stro- kovni rasti ansamblov; b) da bomo po javnih razpisih in drugih oblikah izbirali najustreznej- ša besedila za vokalne skladbe; c) da bomo z načrtnim delom razvijali ustvarjalnost na tem pod- ročju, ki je v določenem smislu na- daljevanje tradicije naših ljudskih pevcev in godcev v pogojih so- dobnega razvoja tehnike; d) da bomo proizvajalci kaset in gramofonskih plošč posneli le kakovostna dela te glasbene zvrsti; e) da bomo v radijskem in televizijskem programu na obmo- čju SR Slovenije predvajali le kakovostna dela s področja doma- če zabavne glasbe; f) da bomo v sestavo ansamblov in v izvajanje skladb vključevali tu- di ljudska glasbila; g) da se vsako leto na festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju prikažejo najboljši enoletni dosežki na področju te zvrsti glasbe, loče- no pa se predstavijo javnosti novi ansambli, ki so se ob strokovni pomoči podpisnikov dvignili iz anonimnosti. II. DOLŽNOSTI PODPISNIKOV: 3. člen Podpisniki smo sporazumni, da Zveza kulturnih organizacij Slo- venije vodi in usmerja celotno de- javnost, ki jo opredeljuje ta samo- upravni sporazum. 4. člen Za uresničevanje nalog, ki izhajajo iz 3. člena, bo Zveza kulturnih organizacij Slovenije imenovala: a) posebno strokovno komisijo za oceno glasbe in kakovosti njene izvedbe; b) posebno strokovno komisijo, ki bo pregledala in dala svoja mne- nja o vseh besedilih za vokalne skladbe domače zabavne glasbe, ki bodo na območju SR Slovenije posnete za kasete in gramofonske plošče ali javno predvajane na festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju; c) določila mentorje ali stro- kovne svetovalce ansamblom domače zabavne glasbe, ki se bo- do prijavili za festival v Ptuju, če bo ocenila, da jim je taka pomoč potrebna; d) delegirala svoje člane v upravni odbor festivala domače zabavne glasbe v Ptuju in sodelo- vala na njem; c) nosila stroške dela članov komisij, ki jih bo imenovala, stroške strokovne pomoči ansam- blom in svojih delegatov. 5. člen Glasbeno uredništvo RTV Lju- bljana bo v svojem radijskem in televizijskem programu domače zabavne glasbe spoštovalo določi- la tega samoupravnega sporazuma in upoštevalo mnenja strokovnih komisij, ki jih imenuje Zveza kul- turnih organizacij Slovenije. Če bo potrebno bo delegiralo svoje predstavnike: a) v komisiji, ki jih imenuje Zve- za kulturnih organizacij Slovenije; b) v upravni odbor festivala domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju in nosilo stroške svojih delegatov; c) vplivalo na glasbeni program lokalnih radijskih postaj, da spoštujejo določila tega sporazu- ma. 6. člen Proizvodnja kaset in gramofons- kih plošč pri RTV Ljubljana bo pri snemanju novih skladb domače zabavne glasbe spoštovala določila tega samoupravnega sporazuma in upoštevala mnenja strokovnih komisij, ki jih imenuje Zveza kul- turnih organizacij Slovenije. Če bo potrebno bo delegirala svoje predstavnike: a) v komisije pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije; b) v upravni odbor festivala domače zabavne glasbe Š ovenije v Ptuju in nosila Stroške svojih delegatov; t c) vplivala na druge proizvajalce kaset in gramofonskih plošč, da pri snemanju skladb domače za- bavne glasbe spoštujejo določila tega samoupravnega sporazuma. 7. člen ^ Kulturna skupnost občine Ptuj uvršča festival domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju v svoj redni letni program. Če so orga- nizirana Ptujska kulturna srečanja, poteka festival v sklopU teh sre- čanj. Kulturna skupnost občine Ptuj bo imenovala po enega pred- stavnika: a) v komisijo za ocfeho glasbe in kakovosti njene izvedbe, b) v komisijo za besedila; c) v upravni odbor festivala domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju, d) v organizacijski odbor festiva- la DZG Slovenije v Ptuju, e) nosila stroške svojih pred- stavnikov. 8. člen , Organizator festivala domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju je Zavod za časopisno jn radijsko dejavnost Radio-Tednik Ptuj. Festival je del redne dejavnosti zavoda in spada v okvir glas- benega programa radia Ptuj. 9. člen Za festival domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju pri- praviorganizator festivala posebna pravi organizator festivala posebna festivala. 10. člen V pravilih je podrobneje opre- deljen namen festivala, zlasti pa: a) pravice in dolžnosti organi- zatorja festivala-temeljne organiza- cije Zavoda Radio-Tednik Ptuj in njene delovne skupnosti; b) način upravljanja, pravice in dolžnosti upravnega odbora, organizacijskega odbora in komisij; c) priprave in potek festivala, z navedbo načina razpisov, ki so praviloma ločeni za ansamble in besedila; d) materialna odgovornost in e) sklepna določila. 11. člen Vsak festival domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju je oz- načen z zaporedno številko. Za vsak festival se sprejme po- sebni poslovnik, v katerem je po- drobno razčlenjeno: a) program in potek festivala, b) razpisane nagrade in seznami sodelujočih, c) organi festivala in imena njenih članov d) materialno poslovanje festivala. , 12. člen S pravili in s poslovnikom morajo biti. {jred festivalom sez- nanjeni vsi sodelujoči na festivalu. 13. člen Podpisniki tegd samoupravnega sporazUma so lahko tudi ansambli domače,, ■ zabavne glasbe, ki sodelujgjejo na festivalu domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju. Samoupravni sporazum podpišejo skupnp s prijavo ali pogodbo o sodelovanju na festivalu. Ansarhbel, ki ni podpisnik tega sporazuma in želi sodelovati na festivalu v Ptuju, se mora ravnati v skladu z določili sporazuma. Ansambli, podpisniki tega samoupravnega sporazuma lahko skup'no določijo po enega svojega predstavnika: — upravni odbor festivala in ^ — v organizacijski odbor festivala. 14. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma so lahko tudi družbenopolitične organizacije in drugi,ki so zainteresirani za kakovostni razvoj domače zabavne glasbe. III. SKLEPNE DOLOČBE: 15. člen Vsak podpisnik tega samou- pravnega sporazuma je dolžan enkrat letno poročati Zvezi kultu- rnih organizacij Sloveniie kako izpolnjuje določila sporazuma. Rok določi ZKO Slovenije. Poročilo obravnava in o njem zavzema stališča tudi upravni odbor festivala domače zabavne glasbe Slovenije. 16. člen Samoupravni nadzor nad izvaja- njem tega samoupravnega sporazuma opravlja komisija za samoupravni nadzor. V komisijo izvolijo po enega člana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, upravni odbor festivala in organi- zator festivala — delovna skup- nost Zavoda Radio-Tednik Ptuj. Komisija poroča upravnemu odboru. 17. člen Vsi organi — odbori in komisije, ki so določeni s tem samoupravnim sporazumom se izvolijo ali imenujejo za dobo štirih let. 18. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga v enakem besedilu podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnikov. 19. člen Vsak podpisnik in vsi člani odborov in komisij morajo dobiti po en izvod tega samoupravnega sporazuma. 5 DESETI PTUJSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE NAGRADE DESETEGA FESTIVALA SO PRISPEVALI a) nagrade strokovne komisije: 1. ORFEJ Z. URO - prireditelj desetega festiveia in 4.000 dinarjev 7 B A^i^S ^SiS "kasetna produkcija RTV Ljubljana; "^i^S?«?«- antena Ljubljana; - Društvo glasbenih delavcev HARMONIJA Maribor. b) nagrade občinstva: 1. NAGRADA STOPOVE MAJOLIKE in 3.000 dinarjev - Revija STOP Ljubljana; 2. NAGRADA 3.000 dinarjev - Delovna organizacija AGIS Ptuj 3. NAGRADA 2.500 dinarjev - Občinski svet ZSS Ptuj. c) nagrade za besedila: 1. NAGRADA 2.000 dinarjev - Kulturna skupnost občine Ptuj 2. NAGRADA 1.500 dinarjev - Skupnost delovnih organizacij lokalnih sredstev javnega obveščanja Velenje 3. NAGRADA 1.000 dinarjev - KK Ptuj, TOZD Ptujske toplice. d) posebne nagrade: 1. NAGRADA 3.000 dinarjev za najboljšo instrumentalno izvedbo — Opekarna Ptuj 2. NAGRADA 2.000 dinarjev najboljšemu debitantu za prvi nastop - Turistično društvo Ptuj. UPRAVNI ODBOR PTUJSKEGA FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE a) predstavniki javnosti: FRANC TOMANIC, dipl. oec. iz Trg. pod[etja IZBIRA Ptuj, predsednik upravnega odbora; ZVONKA KNEZEVIČ, dipl. ing. gozdarstva, član izvršnega sveta SO Ptuj; FRANC TETIČKOVlC, dipl. politolog, družbeni pravobranilec samoupravljanja občin Ormož in Ptuj; FRANC LAČEN, podpredsednik OK SZDL Ptuj in predsednik izdaja- teljsko-programskega sveta Radio—Tednik Ptuj; ANTON PURG, direktor KB Maribor Poslovne enote Ptuj in predsednik Turističnega društva Ptuj; MILAN ZUPANC, tehn. sekretar AMD Ptuj; DUŠAN KOŽAR, tajnik ZKO Ptuj; JOŽE SLODNJAK, novinar Večera in SRECKO SNEBERGER, iz podjetja AGIS Ptuj. b) predstavniki delovne skupnosti: MIHAEL GOBEC, direktor festivala in direktor zavoda Radio-Tednik, Ptuj; FRANC FIDERŠEK, odg. urednik RADIA in TEDNIKA; MARJAN ŠNEBERGER, novinar-urednik; MARTINA KAMPL, računovodja; LOJZKA PO DLESNI K, tajnica zavoda; ZDENKO KODRIC, novinar; NEVENKA DOBLJEKAR, novinar in FRANC LETONJA, radijski tehnik. OBISKOVALCI POZOR! Na obeh festivalskih večerih, na zbirnem in finalnem delu, bomo med obiskovalce z žrebom razdelili praktične nagrade. Med njimi naj omenimo glasbene instrumente, ki jih prispeva tovarna glasbil MELODIJA Mengei in presenečenje, ki ga za srečnega izžrebanca pripravlja tovarna GORENJE, znan proizvajalec barv- nih in črnobelih televizorskih sprejemnikov. Hranite vstopnice — čakajo vas lepe nagradel Brošuro je izdal Zavod Radio—Tednik Ptuj kot prilogo Tednika št. 33. Direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Natisnilo ČGP Mariborski tisk v 9000 izvodih. Brošuro dobijo brezplačno vsi redni naročniki Tednika, obiskovalcem desetega festivala DZG Slovenije v Ptuju pa je na voljo ob vstopu na festivalski prostor. Revija STOP praznuje prav tako kot Ptujski festival svoj 10. jubilej. Revija Stop že vrsto let sodeluje na festivalu DZG v Ptuju. Prav gotovo spremljate Stopovo akcijo za izbiro treh najbolj popularnih melodij s področja slovenske narodne zabavne glasbe. Prvi trije, ki bodo prejeli največ glasov bralcev revije Stop bodo v soboto zvečer na desetem festivalu prejeli veliko, srednjo in malo STOPOVO KROŠNJO. Jo v • DELO OPRAVLJA HITRO, STROKOV- NO IN POCENI. • SE PRIPOROČA! 9 DESETI IN UPfljmO - NE ZflDNJ Za jubilejni — deseti ptujski festival domače zabavne glasbe Slovenije je vse pripravljeno. Na letnem prireditvenem prostoru bodo zopet, deseto leto zapovrstjo zadoneli zvoki domačih melodij. Pod čudovitimi arkadami, med zidovi čez 700 let starega minorit- skega samostana bodo odmevali valčki in polke. Več tisoč glava množica bo navdušena, poskočni ritmi, večkratno okrepljeni s sodobnimi dosežki elektrofonije, jo bodo spodbujali, da si bo s ploska- njem pošteno ogrela dlani. Če bo tako, je to tudi največje zadovoljstvo za delavce organizatorja festivala, zavest, da ogromno vloženega truda ni bilo zaman. Naj aplavzi občinstva veljajo tudi njim. Upamo, da tudi mJhasto vreme ne bo nagajalo, letos nam jih je zagodlo že dovolj, zlasti kmetijstvu, zato je že čas, da se vreme enkrat ,,izpoja", kot je duhovito povedal kmečki očanec in nam bo oba festivalska večera prizaneslo z dežjem. Redni obiskovalci ptujskih festivalov bodo verjetno Imeli vtis, da teče vse tako kot je prejšnja le- ta, nekako standardno, samo po sebi umevno. Vendar temu ni tako. Letos je bilo v priprave in festival, zlasti v njegov kakovostni dvig vloženo mnogo več dela, več ustvarjalnega napora. Sam festival pa bo pokazal, če so ta prizadeva- nja rodila zdrav ali le piškov sad. Ne bo odveč, če na kratko bralce teh vrstic seznanimo z dodatnimi prizadevanji, ki so bila vložena v letošnji festival. Za razliko od prejšnjih let, je bil razpis desetega festivala objavljen že okrobra lani. Tokrat prvič je bil posebej objavljen razpis za besedi- la. Na natečaj je prišlo ogromno besedil, žal je bilo v množini malo kakovosti, saj je komisija, ki jo je imenovala Zveza kulturnih organi- zacij Slovenije, zavrnila čez 70 odstotkov besedil, ki so jih avtorji poslali na natečaj. Prav to dokazu- je, kako potrebno je bilo imenovati stalno komisijo za besedila. Od izbranih besedil, s katerimi se bodo predstavili posamezni ansambli v vokalnih skladbah, smo večino objavili v tej brošuri. člani komisije za oceno glasbe, njihova imena so navedena v 8. členu poslovnika festivala, so bili v pogostih stikih s prijavljenimi ansambli, jim svetovali in pomaga- li. To je še zlasti prišlo do izraza na obeh avdicijah, kjer so bili določeni ansambli, ki sodelujejo na desetem festivalu. Bilo je opravljeno precej drugih nalog v skrbi za kakovostno rast te zvrsti glasbe. Ob vsem tem se postavlja vpra- šanje, kako naprej? Eno od možnih poti nakazuje predlog ,, s a mo u p ra v n ega sporazuma o pospeševanju doma- če zabavne glasbe Slovenije", ki je objavljen na 9. strani te brošure. Priporočamo, da si ga preberete, zlasti 1. člen, kjer so navedene ugotovitve in drugi člen, ki nakazuje naloge, kako in kdo naj odpravi ugotovljene slabosti na področju te zvrsti glasbe. V nadalj- njih členih so te naloge le konkretizirane za posamezne podpisnike. Osnutek tega sporazuma je bil poslan vsem podpisnikom v začetku oktobra lani, s prošnjo, da ga preučijo, dajo svoje pripombe, dopolnitve in podobno, kar bi skupno uskladili in še v lanskem letu podpisali ta samoupravni sporazum... Ostalo je tako, kot je povedano v naslovu na 9. strani. Na prvem mestu velja omeniti Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, ki nam je odgovorila: ,,Po pregledu osnutka samoupravnega sporazuma o pospeševanju domače zabavne glasbe Slovenije vam sporočamo, da se s konceptom strinjamo in smo pripravljeni na sodelovanje in podpis sporazuma." Nasprotno pa nam je eden od zavodov med drugim odgovoril takole: „ Nobenega dvoma ni, da bo naš glasbeni program še vnaprej spodbujal ustvarjalno in poustvarjal no delo na področju domače zabavne glasbe. Tudi v prihodnje bo v obliki strokovnega sodelovanja prispeval k rasti te glasbene zvrsti, ne želi pa neposredno vplivati na svobodno usmerjanje avtorjev in izvajalcev. Zato — zunaj predlaganega samoupravnega sporazuma." No, stvar posebne razprave je, kaj kdo pojmuje pod svobodnim usmerjanjem, kaj pod strokovno poniočjo in kaj pod divjo rastjo stotine slabih ansamblov te zvrsti glasbe... Iz odgovora vsaj vemo, kaj o tem mislijo, žal pa tega ne vemo za tiste, ki na naš predlog in urgenco niti niso odgovorili. Za konec samo še ugotovitev, da si nismo delali nobenih utvar' da bo šlo vse posebno gladko, saj smo predolgo puščali stvari stihiji iz katere je vsak želel izvleči tisto,' kar je smatral za najboljše, vendar ni še prepozno. Še je čas, da se poglobimo v vsebino predlaganega samoupravnega sporazuma, da skušamo dojeti, kaj z njim hočemo doseči. To pa ni samo stvar organizatorjev Ptujskega festivala temveč v interesu vse slovenske družbel Zato še enkrat vprašanje, kako naprej, z željo, da bi nam deseti festival nudil kar največ zdravega kulturnega razvpdrila in z upanjem' da to ne bo zadnjič I Franc Fideršek Ansambel Jožeta Kreieta iz Maribora je bil na prvem festivalu najboljši in je prejel prvo nagrado za skladbo „Stoj še dolgo Ptui ponosni" Pok. Franc Plohi je bil kot direktor Radia Ptuj pobudnik in organizator ptujskega festiva- la. Na sliki Franc Plohi podelju- je eno od nagrad na III. festivalu Utni prireditveni prostor na dvorišču minoritskeoa samn*4»»i „ Pt^u, je leta uredila skupščina občin^RurKTenrie ni 10 ELEKTROTEHNA Ljubljana Poslovalnica 20 Ptuj Bogata zaloga in izbira - gospodinjskih aparatov cTiske^a^mifpIfJi?' aparatov, elektro in vodno instala- Se priporočamo! 11 12 13 14 15 16 17 Tako je izgledal Ptuj v letu 1892 - po sliki J. Kasimirja 18 Na podlagi 21. člena pravil ptujskega festivala domače zabavne glasbe Slovenije, je upravni odbor na svoji seji. 7. avgusta 1978 sprejel POSLOVNIK X. PTUJSKEGA FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GALSBE SLOVENIJE I. SPLOŠNA DOLOČILA: 1. člen Deseti ptujski festival domače zabavne glasbe Slovenije (v nadaljnjem besedilu: deseti festi- val) bo 25. in 26. avgusta 1978 ne letnem prireditvenem prostoru v Ptuju, Trg svobode, poc pokroviteljstvom Kreditne banke Maribor na Poslovne enote Ptuj. 2. člen V tekmovalnem delu desetega festivala sodelujejo slovenski ansambli domače zabavne glasbe, ki so se prijavili na razpis', izpolnjujejo njegove pogoje in ki jim je strokovna komisija dala soglasje za nastop. Pravice in obveznosti ansamblov in organizatorja so določene s posebno pogodbo. 3. člen Za celotno organizacijo desete- ga festivala in njegov nemoten potek, v skladu z določili tega poslovnika, so odgovorni: upravni odbor festivala, direktor festivala in delovna skupnost Zavoda Ra- dio—Tednik Ptuj. Za ocenjevanje skladb, njihove izvedbe in besedila je odgovorna posebna strokovna komisija. 4. člen Na desetem festivalu sodeluje RTV Ljubljana, produkcija plošč in kasetna produkcija RTV Ljubljana. O medsebojnem sodelovanju je sklenjen poseben dogovor. Zaradi počastitve desetega — jubilejnega festivala, popestritve in obogatitve kulturno-zabavnega programa na desetem festivalu sodelujejo: — ansambli, ki so na dosedanjih festivalih dobili Orfeja z liro; — ansambel Toneta Kmetca. 5. člen Na desetem festivalu se podeli enajst nagrad: a) Nagrade strokovne komisije: 1. ORFEJ Z LIRO in 4.000 dinarjev za vsestransko najboljšo iz- vedbo; 2. nagrada 3.500 dinarjev: 3. nagrada 3.000 dinarjev. b) Nagrade občinstva: 1. STOPOVE MAJ OLIKE in 3.000 dinarjev; 2. nagrada 3.000 dinarjev; 3. nagrada 2.500 dinarjev. c) Nagrade za besedila: 1. nagrada 2.000 dinarjev 2. nagrada 1.500 dinarjev 3. nagrada 1.000 dinarjev. d) Posebne nagrade: 1. nagrada 3.000 dinarjev za naj- boljšo instrumentalno izvedbo; 2. nagrada 2.000 dinarjev najbolj- šemu debitantu za pn/i nastop. 6. člen Vsi člani sodelujočih ansamblov prejmejo pismeno priznanje za sodelovanje na desetem festivalu in jubilejno značko festivala. 7. člen Deseti festival ima svojo zastavo, ki je svetlo modre barve, v sredini je lik Orfeja z liro. ii. ORGANI DESETEGA FESTIVALA: 8. člen Komisija za oceno glasbe, besedil in kakovosti izvedbe: 1. Kajetan ZUPAN, glasbeni urednik RTV Ljubljana, predsednik komisije, 2. Marjan STARE, glasbeni urednik RTV Ljubljana, član komisije, 3. Tone LOTRiC, svetovalec za glasbo ZKO Slovenije, član komisije, 4. Tomaž TOZON, producent kasetne produkcije, član komisije, 5. Teodor KORBAN, programski vodja kasetne produkcije, član komisije, 6. Franc FIDERŠEK, odgovorni urednik Radia in Tednika Ptuj, član komisije. 7. Ivo CIANI, glasbeni urednik Radia Ptuj, član komisije. Naloga komisije je, da oceni melodije in besedila, v izbirnem delu festivala spremlja in ocenjuje njihovo izvedbo, na podlagi ocene določi najboljše ansamble za final- ni večer festivala. Od nastopajočih v finalu izbere najboljše za nagrade iz 5. člena tega poslovnika. 9. člen Občinstvo v izbirnem delu festivala s posebnimi glasovnicami izbere tri ansamble za finalni ve- čer. V finalu pa izbere tri melodije, ki prejmejo nagrade občinstva v skladu s petim členom tega poslovnika. O vrstnem redu nagrajenih melodij odloča število glasov občinstva. V primeru, da dobita dve melodiji enako število glasov, se nagradi seštejeta in delita na pol. Ce dobita za tretjo nagrado občinstva dve melodiji enako število glasov, si to nagrado delita na pol. 10. člen Za štetje glasov občinstva se imenuje posebna komisija, ki jo sestavljajo: 1. Mihael Gobec, direktor festivala in predsednik komisije, 2. Zvonka ing. Kneževič, podpredsednik upravnega odbora festivala, 3. Franc Lačen, predsednik izdajateljsko-programskega sveta, 4. Franci Golob, novinar RTV Ljubljana, 5. do 7. trije predstavniki občinstva, ki se jih z žrebom izbere na festivalu. 11. člen O podelitvi prve nagrade, Orfeja z liro, odloča poleg strokovne komisije tudi komisija za štetje gla- sov občinstva. Če je potrebno komisiji odločata z javnim glasova- njem z večino glasov. O svojih odločitvah komisiji obvestita jav- nost in občinstvo, ki prisostvuje desetemu festivalu. Odločitve komisije so dokončne. 12. člen Pri delu strokovnih komisij lahko sodelujejo tudi predstavniki organizacij, ki prispevajo nagrade in novinarji, ki poročajo o poteku festivala, vendar imajo samo posvetovalni glas. m. POTEK DESETEGA FESTIVALA: 13. člen Deseti festival začne v petek, 25. avgusta 1978, ob 19. uri. Začneta in vodita ga Vida Vidovič in Marjan Šneberger, ki občinstvu predstavljata nastopajoče ansam- ble, sporočata odločitve komisij in druga obvestila za javnost ter vodita nagradna žrebanja. 14. člen Izbirni del desetega festivala začne v petek, 25. avgusta, ob 19. uri. Program obsega: — uvod in začetek desetega — jubilejnega festivala, — nastop 24 ansamblov domače zabavne glasbe, — vmesna nagradna žrebanja in podelitev nagrad, ki so jih prispevale razne organizacije združenega dela. Seznam nastopajočih ansam- blov, z navedbo skladb in njihovih avtorjev, je sestavni del tega poslovnika in je objavljen v reviji desetega festivala, služi pa tudi kot glasovnica za občinstvo. Vrstni red nastopajočih ansam- blov določi strokovna komisija z žrebom in o tem obvesti vodje ansamblov vsaj eno uro pred začetkom festivala. Dobitniki nagrad, ki jih z žrebom razdelijo med občinstvo organizacije združenega dela, se izkažejo z veljavno vstopnico desetega festivala. 15. člen Finalni del desetega festivala začne v soboto, 26. avgusta 1978, ob 19. uri. Program obsega: — nastop do 13 ansamblov, ki so se uvrstili v finale, — nastop ansamblov, ki so na dosedanjih festivalih dobili Orfeja z liro, — vmesna nagradna žrebanja in podelitev nagrad, ki so jih prispevale razne organizacije združenega dela, — podelitev STOPOVIH KROŠENJ, — poročilo komisij in podelitev nagrad, — ponovitev nagrajenih melodij. Vrstni red v finalu nastopajočih ansamblov napravi strokovna komisija. S seznamom nastopajo- čih ansamblov, z navedbo skladb in njihovih avtorjev mora biti občinstvo seznanjeno pred začet- kom finalnega nastopa. Ta seznam služi občinstvu tudi kot glasovnica za izbiro melodij, ki prejmejo nagrade občinstva. IV. MATERIALNO POSLOVANJE: 16. člen Deseti festival je sestavni del redne dejavnosti v okviru radijske- ga glasben^a programa Zavoda Radio-Tednik Ptuj s samostojnim obračunom dohodkov in izdatkov. 17. člen Deseti festival se financira iz prispevkov temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbeno-političnih in samouprav- nih interesnih skupnosti, iz lastne gospodarsko-propagandne, reklamne in turistično-pospeševal- ne dejavnosti in iz vstopnine. 18. člen Cena vstopnicam za oba dela festivala iz 14., in 15. člena tega poslovnika je: — sedeži 60 dinarjev — stojišča 30 dinarjev. 19. člen Brezplačen vstop imajo samo neposredno sodelujoči na desetem festivalu, predstavniki tiska, radia in televizije. 20. člen Materialno poslovanje desetega festivala vodi delovna skupnost Zavoda Radio-Tednik Ptuj v skladu s sedmim členom pravil Ptujskega festivala domače zabavne glasbe Slovenije. V. PREHODNE iN KONČNE DOLOČBE: 21. člen Ta poslovnik se objavi v brošuri desetega festivala in velja takoj po objavi. Brošura desetega festivala bo izšla kot priloga Tednika št. 33 in jo vsi naročniki dobijo brezplačno. Obiskovalcem desetega festivala bo brošura na razpolago ob vstopu na festivalski prostor. Ptuj, 7. avgusta 1978 Podpredsednik upravnega odbora Zvonka KNEŽEVIČ, dipl. ing. I. r. 19 ANSAMBLI, KI BODO NASTOPILI NA DESETEM PTUJSKEM FESTIVALU DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE 20 Besedilo: Dorica Kralj Pomlad Mala vasica sredi poljane v vrtu cvetočem hišča stoji, trate dehtijo, z njive zorane v jutro pomladno slavček žgoli. y hišici beli deklica moja rožam priliva, se mi smehlja. Pridi v večernem mraku pod okno danes bom ljubi - sama doma. Zvezde v srebrno noč so žarele, v kamri ci njeni sem vasoval, v rosi so rože že zadehtele, ko sem še zadnji poljubček je dal. izvaja ansambel Terca iz Lesc Besedilo: Mirko Jauševec in Alojz Lah Fse za gosta Keri pride v Ptuj naš lepi. vida bo, če neje slepi, v zodjem cejti Ptuj je posta resen provi raj za gosta. Če boš hteja piti v kleti, al na festivali peti, rad boš pri nas v Ptuju osta, pri moj veri, nam za gosta. Dere v D rov i de več vode vozili bomo čune, brode pa še skakali doj z mosta furkle trajbali za gosta. Če pa nede tu vse vredi, te pa samo eno vedi: če češ, kš naš gost boš osta, za fašenk pridi — boš oprosta! V toplice bomo te pelali, te skopali, no jesti doli. Pri na:; se nede niše posta, če tu de osta — fse za gosta! Izvaja: Vokalno instrumentalni ansambel ,,MAVRICA" iz Ptuja .....furkle trajbali za gosta..." Foto: I. Člani Foto: I. Ciani Besedilo: Marička Celenšek Pri nas imamo mačfca dva Ko po hiši vse že spi, maček naš se prebudi in se pretegne v dele tri, zasvetijo se mu oči. Kakor senca se spusti, skoraj slišati ga ni ko prav pri tleh tja v noč s polzi, zdaj pač samo ga lov skrbi. Ko pri hiši vse že spi, le kjer Tine naš leži za mačkom vstaja vse noči, za njim skoz duri pohiti. Njemu se zelo mudi, zbrani so že fantje vsi tam pod kostanji sred' vasi - res vsi bi ga pogrešali. Veter, veter ta, ki v kostanju je doma, veter, veter ta, pošumeva, šepeta: Noč, prelepa noč, ko se spati ti ne da, ko najraje bi z mačkom šel in pri miški svoji ždei Že pozabljen je trudni dan, kdo bi bil zaspan? Ko se zarja prebudi, maček v klobčič zvit že spi. Si postelj s Tinetom deli, deli si nočne z njim skrbi. Ko budilka zazveni, maček pihne, se zbudi, s Tinetom še vstati ni, še najbolj skadko zjutraj spi! Izvaja Mariborski kvintet Foto: M. Ozmac 21 Besedilo: Milan Marčen In Jože PoMrk Hrepenenje Jutri vstal bom še pred zarjo in odšel bom na gore, da ujamem žarke sončne, slišim ptice jutranje. Hodil bom po teh planjavah, ki vse pisano cveto, se povzpel na skale strme, kjer planike rastejo. Videl bistre bom izvire, ki hite prek trdih skal, se spreminjajo v slapove in blestijo kot kristal. Srečno zrl bom v doUno, si zavri skal na ves glas, ko bo mrak prekril planino, vrnil se bom v našo vas. Saj tam na planini, na sivi pečini, planika odpira se v sončno nebo, prijazno mežika, vabljivo me prosi, da za klobuček pripel bi si jo. Po gorskih stezicah prav rad se sprehajam in gledam v dolino na sončno ravan, kot slavček veselo si pesem zapojem, srečen sem v tihem objemu gora. Izvaja: Gojiki instrumentalni trio z duetom do konca ski^inih dni...' Besedilo: Marička Cilenšek Ženinu in nevesti Danes je prazničen dan, cvetje v šopku diši, ženin nevesto drži, tu so svatje že vsi. Danes, na praznični dan, vinca, oče nalij: dvignimo polne čaše iz zaželimo vsi: Sreča naj vaju spremlja do konca skupnih dni. Mam'ca obriši solze, naj spomin oživi: ti si nevesta bila, svatje tu so bili. 22 Po M. Gaspariju Spet je tu prazničen dan, vinca, oče, nalij, dvignimo polne čaše in zaželimo vsi: Sreča naj vaju spremlja do konca skupnih dnil Z vama veselje naj gre, pozabita skrbi, naj, kar je v vaju lepo, vama dneve jasni. Danes, na praznični dan, vinca, oče nalij, dvignimo polne čaše in zaželimo vsi: Sreča naj vaju spremlja do konca skupnih dnil Izvaja Mariborski kvintet Besedilo: Miro Replč V steni v soncu se vrh blešči, koča pod njim pa vabi, polno srce želja, hitro se skrb pozabi, stezo korak sledi, veter prek polja veje, gori in doli, malo okoli, v kočo nogš hitš. Družba vesela je, klin ob cepin udarja, zraven nahrbtnik še hribovca opozarja, stena previsna je cilj, ki močno vse vabi, prvi navezi vrv že teče, druga je tik za njo. V steni odmeva glas, kladivo klin zabija, hribovec muči se, vrv še teče, druga je tik za njo. V steni odmeva glas, kladivo klin zabija, hribovec muči se, vrv mu pas ovija, težak je raztežaj, toda izpleza hitro, gori na vrhu smelo zauka, stena je premagana. izvaja ansambel Veseli Šentvidčani iz Kranja Besedilo: Brane Kiavžar Festivaisifo veselje že je leto naokrog, v Ptuj prišli smo urnih nog, da zagodli bi in peli in se z vami zavrteli. Naša je navada stara, vsaka muzikanta mara, pesem vsepovsod domuje, star armlad prav rad jo čuje. Kolikor se viž prepleta, srca vsa so zanje vneta kaj bi točil jaz solze, ko moj meh za smeh mi gre. Le za pojmo od srca, kaj bi z žalostjo doma pesem naša v Ptuj nas pelje, tja kjer je doma veselje. Z nami zdaj vsi, zapojmo pesem si naj stari Ptuj še dolgo nam živi Dravsko polje nas vabi vrsto let, naj pridemo med vas, pa smo prišli zapet. Izvaja: Ansamlsei Braneta Kiavžarja Besedilo: Emil Jarmiek Slovo Zbogom starši, bratje, rodni kraj zdaj odhajam v širni svet nazaj tja v dežele daljne pot pelja, v tuje kraje zdaj moj drugi dom. Zvon domači poje bim bam bom, kdo ve kdaj te zopet slišal bom me spominja tistih lepih dni, let otroštva še pri mamici. Zbogom moj prelepi rodni kraj vem da videl zadnjič sem te zdaj, bolečina stiska mi srce oh kako le naj pozabim te. Izvaja: Griški kvintet iz Celja Tako Je bito, ko Je „StroJllka" v M^jiperku ie »onesnaževala" ozračje Besedilo: Jože Galič Tebi, Slovenija Tam, kjer beseda domača zveni dobri ljudje živijo, tja, kjer preživel najlepše sem dni znova želje hitijo. Majhna, a lepa si, vsak te pozna sončna dežela mojal Tisi, Slovenija, biser sveta, ljubljeni, dragi domi Refren: Tebi u pozdrav, domovina, pesem naj zapojemi Glej, v naročju tvojem rad za vedno bom ostali Pesem budi v prsih skrito tiho hrepenenje: zate vse življenje moje naj gori srce! Kje bi na svetu enako našel to bi želel spoznati? Kdo b! mi pesem najlepšo zapel kakor jo zna le mati? Tebi, Slovenija, zvest bom ostal, sreča doma me čaka: z žuljavo roko bom polje oral - kaj bi želel še veči Refren: Tebi v pozdrav, domovina, pesem naj zapojemi Glej, v naročju tvojem rad za vedno bom ostal! Pesem budi v prsih skrito tiho hrepenenje: zate vse življenje moje naj gori srce! izvaja: Ansambel Slovenija Z žuljavo roko bom tudi vinograd kopal... Besedilo: prof. Ivan Sivec Na razpotju v naročju poletje se ziblje zlat'klas, dišijo spet brazde življenja sladko, začutiš med prsti rumeno zlato, polje si odkriva najlepši obraz. Prihaja nekdo po otroštva stezah, toplino mladosti je pustil tu vso, a rad bi obrnil življenja kolo, preraste vse drugo pozabe naj mah. Na razpotju mu korak obstane, z bolečino v srcu se ozre: žitno klasje sred poljane zlate, a v daljavi belo mestece... Na razpotju mu korak obstane, pot široka pelje v mesto sanj, kiic zemlje odplava proč v daljave, več rodov ljubezni je zaman. izvaja ansambel Ivana Korošca Besedilo: Jožica Goršič V kraljestvu gora Tja na vrh gora želi moje si srce, s tabo bi dekle, pozabi! tam na vse, glej planinski svet, tja gor pojdeva midva, saj kraljestvo skal spet znova moč nam da. Tja na vrh gora želi moje si srce, saj kraljestvo skal spet znova moč nam da. Rosa jutranja se v soncu že lesketa, kozorogov trop veselo se igra, modro jezero v skalovju svetlika se, encijanov cvet v vetru trepeta. La, la, la, .... la, la, la .... Čudoviti svet pred nama razgrinja se, srečna sva oba, saj ves svet najin je. Izvaja ansambel Dobri znanci Besedilo: Martin Capuder Kadar prideš Sam sem zdaj in premišljujem že vso noč, pust je kraj, samota izkazuje moč, vselej pa, četudi daleč zdaj si proč, tvoj obraz mi vedno je v pomoč. In ko spet na zemljo tiho pada mrak, v mislih skoraj čutim nežen tvoj korak, žalle sanje so in tih ostaja mrak, svet začutim !e še bolj grenak. Kadar prideš, svet moj ves se spremeni, kakor v maju spet vse znova oživi, žal le sanje so in tih ostaja mrak, svet začutim le še bolj grenak. Izvajajo: Kovinarji iz Domžal „Žitno klasje sred poljane zlate..." Besedilo: Jože Galič GosH, citre, orglice Na kmečki ohceti ob litru cvička spominja oča se na mlade dni, tam na zapečku, glej, modruje dedek naš, takole godcem govori: ,,Zakaj po starem prav nihče igrati več ne zna, zakaj? Saj so melodije stare lepe še sedaj! Ej, gosli, citre, orglice zapojejo naj kot nekoč, stare šege znova naj žive! Naj gosli, citre, orglice zvenijo tja v sosednjo vas! Dobra volja naj nocoj velja!" Zapele gosli so in stare citre, ljudje, poglejte, no, ta čuden špas! Dodajmo orglice pa še harmoniko in dobri stari kontrabas. Zaplešimo, zavriskajmo, čeprav je noč, pa kaj nam mar! Vsak naj brž poišče zase prav poskočen par! Saj gosli, citre, orglice igrajo res za vse pete, stare šege znova obude! \ Zaplešimo, zavriskajmo! Naj sliši se v deveto vas, dobra volja naj nocoj velja! Izvaja: Ansambel Slovenija 23 Besedilo: Marjan Vrečar Pozdrav iz i^šicega Naše pivo dobro je vsem nam žejo pogasi tu dekleta lepa so, ki fantom krajšajo noči.- Kdor tega si zaželi v našo družbo pribiti tu se veselimo vsi dobri volji konca ni. Krčma znana vabi nas tu razkrijerm žeije Stari grad pod Humom sivim tja želi srce. Kdor pa v hribe si želi rad na Šmohor se poda od tam se vedno vračal bo veselega srca. Ko z našim pivom si nazdravimo pozabimo skrbi in vse nesrečne dni tedaj vsi skupaj si zapojmo ta družba naj živi še mnogo dni. Izvajajo Laški pivovarji Besedilo: Johaness Goete prepev Alojz Gradnik Roža, rdeča rožica Videl fant je sred poljan rožo v svojem prvem cvetu. Vdahne v ta božji dan, da ostal je okopan v radostnem zavetju. Roža rdeča, rožica, rožca v prvem cveti, roža rdeča rožica, rožca v prvem cveti. Fantič de, v berem te roža v prvem, prvem cveti roža de, vberem te pusti me dehteti. Roža, rdeča rožica, rožca v prvem cveti. Roža, rdeča rožica rožca v prvem cveti. Izvaja ansambel Dobri prijatelji iz Brežic Besedilo: Ivan Sivec l^lin na D/l uri Zeleni valovi se s soncem igrajo, čez širno ravnino počasi drse, na robu rokava zaliv svoj imajo, ob mlinu samotnem nalahno vzdrhte. Počasi kolo se ob reki obrača, odmev melodije nikdar ne zamre, leseno kolibo povsod mah prerašča, preprede! je pajek življenja steze. Na zeleni Muri mlin sameva, stope zdavnaj so utihnile, daleč stran nekje korak odmeva, sem le ptica zvesto vrača se. Starka po bregeh vsak dan poseda, moč ji vzel je neizprosni čas, čez ravnino z upom v srcu gleda, da uzrla bi poznan obraz. Izvaja: Ptujski instrumentalni ansambel 24 Besedilo: Franc Ankerst To je naš zaklad Mi smo fantje veseljaki, grč gorenjskih cvet, iz dežele pod Triglavom smo prišli zapet. Naša pesem v ravnini boj trdo zveni, na vršacih, po planinah pa kot bron doni. Na Gorenjskem res je f letno, vsak je večno mlad in poštenje, sreča, radost, to je naš zaklad. Vse bogastvo in zaklade vam poklonimo, v deželi pod Triglavom ko se srečamo. Izvaja ansambel Terca iz Lesc Besedilo: Štefan Visket Na rajžo Sen hteja v Maprok rajžat, pa cug zamuda sen - da vure duma nemem, me niše zbuda ne. Sen dugo peški hoda, no zmontra sen noge - pr,,Belen križi"vstopa, tak še najbojše je... Naroča sen en ded, za jin pa druga dvo - so potu bli že trije, kokša de rajtinga... Me neki šment je nesa še potu je na grad kak v noči doj sen priša, ne provin toga rad... Refren: No, kak je bio, je No, tak rado se zgodi - zato na to pozobimo, rajši zapojmo vsi: je lušno ledik biti, te rajžaš kejko češ,- toga v zakonskem stani nikoj ne smeš! Izvaja: Ansambel Lotosi iz Maribora Za kruh naš vsakdanji Foto: Alfonz Bradač „... a še lepši Je tu smeh trgačev..." Besedilo: Ivan Sivec V naših goricah Ko zaviješ v naše spet gorice, te pozdravlja trta vsepovsod, po obronkih ždijo zidanice, vmes po gričih se vijuga pot. V naših goricah je sonce doma, v naših bregeh je najlepša Štajerska, v naših zdravicah je polno želja, v naših kleteh je najboljša kapljica. Na pomlad se sliši vrisk kopačev, pesem si zapoje vsakdo rad, a še lepši je tu smeh trgačev, ko vinograd obrodi svoj sad. V naših goricah je sonce doma, v naših bregeh je najlepša Štajerska, v naših zdravicah je polno želja, ' v naših kleteh je najboljša kapljica. Izvaja: Ptujski instrumentalni ansambel Besedilo: Darko Tušar Spomini ob Soči Se skalni obronki v rosi blešče, pod njimi pa sanjave steze, globoko v doHni šumi, o j Soča, kaj res si to ti? Popotniku tiho zastane korak, lepoto to občutil bi vsak, obrača na njo se oko, z valov se smehlja mu nebo. Kot biserna lestev se spenja v obiak in sonce ti, pregnalo si mrak, veliko je lepih stvari, ob Soči si mavrica ti. Ti z zlatim si pasom o vi I a mi dom in log košati-spominjal se bom, srce se mi v prsih topi, zamaknjen v daljne sem dni. Soča ti, nesi mi pozdrav tja v širni svet, vse do vas, petja glas naj se razlega na glas. Soča ti, bistra si tebe moj spev slavi, ki vežeš ljudi sveta. Izvaja Cerkljanski instrumentalni kvintet Bodimo prijateiji... Besedilo: Marjan Vrečar Ob Gračnici Oj ti Gračnica potol< ti kristalni tiho žuboriš po soteski daljni. Gledam te molče tiho šepetaš mi o da vnini go voriš spomine mi budiš. Ribič najde mir fant z dekletom srečo, saj doHna ta samotna je in lepa. Tu Jurklošter spi ruševine stare pričajo na dni, ki jih že davno ni. Dolina Gračnice vedno očaraš me ho-la-la-la-ri ri ri ho-la-la-la-ri ri ho-la-la la-ri ri ri ri Izvajajo: Laški pivovarji Besedilo: Manko Golar Pred slovesom k vojakom Nič ne joči, dekle moje, če zdajjemljeva slovo, naj poljubim ustne tvoje in pobožam ti roko. Vse bom dneve mislil nate, v sanjah gledal tvoj obraz in lase ti božal zlate, zlate kot v polju klas. Refren: Tudi ti me ne pozabi, piši kak je kaj s teboj ko kiopotec se oglasi, bom pri tebi kot nocčj. Ko bom uniformo slekel, ti boš iena, jaz tvoj mož, bom zvestobo ti izrekel dal ti šopek rdečih rož. Pa zato ne joči ljuba, če zdaj jemljeva slovo rad bi se napil poljuba, stisnil ti v slovo roko. Izvaja: Ansambel Kiopotec Besedilo: prof. Ivan Sivec Bodimo prijatelji življenje nam kot bistra reka hrti v daljave dan za dnem, ljudje samotna smo drevesa, na bregu rastemo nekje. Tok naglice lahko odnese med nami krhke te brvi, pogoltne nas tolmun samote, če ni prijateljskih vezi. Bodimo si prijatelji, odprimo srca na stežaj, posije topel žarek ti, kot biser bo vsak tvoj smehljaj. Podaj roko kot bratu brat, kaj lepega zašepetaj, vsak košček sreče je zaklad, vsak dan lahko je topel maj. Izvaja ansambel Ivana Korošca Besedilo: Milena Marguč Godčeva žena Sem vedno si želela godca za moža, da vsaki dan imela veselje bi doma. Ko sem se poročila, godca sem dobila godca imam moža, pa sama sem doma. Ljudi razveseljuje, kadar zaigra, a jaz potrpežljivo čakam ga doma. Saj vedno sem želela godca za moža, bom rada potrpela, dokler me rad ima I Izvaja: Gojški instrumentalni trio z duetom Vse to so spletle naše ^>retne roke... Foto: Ivo Ciani .p. nebu »tip pl.»., farni, tamlDr.««..." F«.o: AHonz Brad.« P»d„.vih,. Foto: Alfonz Bradač 25 26 Med Ptujem in Markovci počasi in nezadržno nastaja največje akumulacijsko jezero v Sloveniji na površini ^ 27 2S 30 LETO XXXI., ŠT. 33 Ptuj, 24. avgusta 19/8 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Opravljeno je impozantno delo (stran 3) Obrti, ki izumirajo (stran 4) Preprečiti širjenie svinjske kuge (stran 5) Mlatili žito in prazno slamo (stran 6) Humorist na dopustu - humor ne (stran 7) UDARNI DAN BRIGADIRJEV-VETERANOV Delovno in veselo, kot pred leti v soboto, 19. avgusta, so se po tridesetih letih na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju ponovno zbrali brigadirji veterani, ki so ta- krat sodelovali na zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah po Jugoslaviji. Z avtobu- som so se za tem odpeljali na delo- višče mladinske delovne akcije Slovenske gorice 78 v Mostje, kjer so na udarniškem dnevu pomagali svojim mlajšim vrstnikom pri izkopu jarka za vodovod. Zal se je tega srečanja, ki je obenem prireditev ob prazniku občine Ptuj, udeležilo le 14 briga- dirjev — veteranov, kar pa sploh ni spremenilo delovne vneme in razpoloženja na trasi ter pozneje v naselju. Lahko bi rekel, da so bili ta dan vsi eno, veterani sploh niso zaostajali za mladim brigadirskim rodom, nasprotno, kol takrat pred leti so z veseljem vihteli kramp in lopato in vmes jih je skoraj vedno spremljala brigadirska pesem. De- lovni učinek brigadirjev veteranov je bil več kot zadovoljiv, sicer pa je pomembnejše, da so se sestali, obudili stare spomine iz briga- dirskega življenja na akcijah Brčko—Banoviči, Samac—Saraje- vo, Zagreb—Beograd in drugih delovišč. Po delu na trasi so dve generaci- ji prostovoljnih graditeljev naše domovine skupaj sedli za mizo k brigadirskemu kosilu. Ni, kaj, teknilo je. Za tem so se zbrali v brigadirskem domu na razgovoru. Franjo Gnilšek, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj in predsednik skupščine MDA Slo- venske gorice 78, ki je ta dan tudi pridno delal na trasi skupaj z Mar- kom Potočnikom, komandantom MDA SG 78, je pozdravil to sreča- nje brigadirjev veteranov ter prisotnim v kratkem orisal značil- nosti letošnje akcije. Marko Potočnik je za tem poročal še o delu na trasi in o brigadnih aktivnostih letošnje akcije. V ime- nu organizatorja srečanja je Feliks Bagar zaželel vsem brigadirjem — veteranom prijetno počutje ter po kjajši obrazložitvi predlagal, da tudi v ptujski občini ustanovijo klub brigadirjev lokalnih,^ republiških in zveznih MDA. Vsi so predlog enotno podprli in v ta namen že izvolili posebni odbor za pripravo ustanovne skupščine klu- ba brigadirjev v Ptuju. Ko so pozneje govorili še o ure- ditvi spominskega parka Slovenje- goriške čete v Mostju, so se briga- dirji veterani enotno odločili, da bodo prispevali svoj delež pri urejanju v obliki prostovoljnega dela. Za tem so se na igrišču pri 0§ dr. Franja Žgeča v Dornavi pomerili veterani z brigadirji IV. izmene MDA SG 78 v športnih disciplinah. Kljub razliki v letih veterani tudi tukaj niso zaostajali. Sicer pa je celotno srečanje zelo dobro uspelo in je gotovo veliko pripomoglo k utrjevanju tradicije mladinskega prostovoljnega dela pri gradnji naše domovine. M. Ozmec Še skupinski posnetek na trasi. Prihodnje leto jih bo gotovo Se ve^. Foto: M. Ozmec S seje predsedstva OS ZSS Ptuj PORABO USKLADITI z RASTJO DOHODKA V četrtek, 17. avgusta popoldne so se v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju sestali na 2. redni seji člani predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj. Kljub dopustom je bila seja skoraj polnoštevilno obiskana, kar kaže da so sindikati sprejeli predkongresno aktivnost zelo resno. Po pregledu izvršitve sklepov prve,seje, so člani predsedstva po- slušali obširnejšo poročilo o gospodarskih gibanjih, ki ga je na osnovi periodičnih obračunov in poročil o poslovni uspešnosti podal Ivo Granda, pomočnik di- rektorja službe družbenega knjigo- vodstva v Ptuju. Iz poročila je bilo razvidno da žarišča izgub v ptujskem go- spodarstvu še niso odpravljena in da nekatera celo rastejo. Ce izvzamemo kmetijstvo in TGA so ostali nosilci izgub isti kot so bili že v preteklih letih. Pri Petoviji je izguba v opadanju, medtem ko je pri lesni industriji v porastu. Vprašanje izgube v Ptujskih topli- cah pa bo moralo biti rešeno sporazmno z vsemi, ki so sofinan- cirali naložbo. Prek svojih de- lavcev so sami koristniki te na- ložbe in zaradi neekonomskih cen s tem tudi posredno odgovorni za nastalo izgubo. Zanimivo je tudi dejstvo da se porabljena sredstva glede na splošno rast cen gibljejo še v okvirih normale, razen pri nepro- izvodnih storitvah, dnevnicah in drugih poslovnih stroških . Postavlja se vprašanje upravi- čenosti take rasti in vprašanje, če so tako povečani stroški na drugi strani dali tudi ustrezne dohodkovne efekte, kar pa je dvomljivo, glede na dosežene rezultate v prvem polletju le- tošnjega leta. Rast števila zaposlenih je v gospodarstvu 6 ®/o, največ v fi- nančno poslovnih storitvah, najmanj pa v kmetijstvu in gozdarstvu. Industrijska pro- izvodnja je v prvem polletju pora- sla le za 5,2 "/o. Povprečno izplačani osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu so dosegli indeks 120. Kakorkoli že, nujno je, da v vseh TOZD čim prej obravnavajo analizo, ki jo je izdelala SDK Ptuj in sprejmejo ustrezne zaključke ter tako dosežejo, da se poraba vskladi z rastjo dohodka. Le tako bo podana osnova za nadaljni uspešni razvoj gospodarstva v ptujski občini. O poslovanju in gibanju gospodarstva v prvem polletju le- tošnjega leta bo v kratkem razpravljal tudi občinski svet ZSA Ptuj. Ko so člani predsedstva razpravljali o akciji solidarnostne pomoči, ki je nujna kmetijstvu za- radi utrpele škode ob slani in toči so bili enotnega mnenja, da je treba najprej javno ugotoviti ali je iz vseh treh zakonskih virov soli- darnostnih sredstev zares premalo denarja, šele potem podpirajo vso slovensko solidarnostno zbiranje pomoči. M. Ozmec KbpotciŽe pojejo Da se bliža jesen, nam več ne oznanja samo spremen^ivo vreme, ampak tudi klopotci. Njihova pesem se je namreč že začela razlegati po haloških in slovendco- goriških vinogradih, toda opaziti je, da jih je iz leta v leto manj. Zanje skrbgo povečini le še otroci, ne pa več tudi starejši, ki so včasih skrbeli za klopotce s posebno slovesnostjo. Skupino mladih, ki so skrbno privezovali drog s klopotcem na trdno oporo, smo ujeli v objektiv pod Ptujsko goro. Pravijo da imajo klopotec zato, da bi grozdje prej dozorelo in da ga ne bi prehitro odnesli škorci. Tekst in foto: B. VODUŠEK '.Trdno ga priveži, da ga veter ne bo podrl! Cirkulane bodo dobile vodo prihodnje leto Mladinska delovna akcija bo prihodnje leto znova v Halozah. Imeli bodo več delovišč, prav gotovo pa bo največje delovišče v Cirkulanah — gradnja pri- marnega vodovoda. Samoupravni sporazum o razvoju vodovodnega omrežja v občini Ptuj v obdobju 1976—1980 predvideva celo vrsto novih vodovodnih napeljav. Podpisniki sporazuma ugotavljajo, da je preskrba z vodo na območju Ptuja zelo slaba. Iz vodovoda so bili oskrbljeni samo: del Dravskega polja, mesto Ptuj, del Ptujskega polja in del Haloz, kar še zlasti na manj razvitih območjih ptujske občine zavira usklajen razvoj. Gradnja primarnega vodovoda do Cirkulan je sicer že v teku. Začetek vodovoda je v Stojncih in je polo- žen že do mostu Bori, čeprav samoupravni sporazum o razvoju vodovodnega omrežja v občini Ptuj načrtuje gradnjo tega vodovoda v letu 1979. Gradnja je pospešena zaradi tovarne v Dolanah, ki bo preda- na namenu v mesecu novembru. Tako bo pitna voda v Dolanah že letošnje leto. Prihodnje leto bodo dela nadaljevali in voda bo tudi v Cirkulanah. Ze v letu 1976 so zgradili paralelni cevovod Nova vas—Podvinci, leta 1977 Rogoznica—Formin in le- tošnje leto pridemo že v Dolane. Stroški gradnje vodovoda do Borla znašajo 40 milijonov dinarjev, ko bo končan primarni vodovod Stojnci—Cirkulane z vodohramom pa bodo stroški neprimerno večji. Prihodnje leto bo torej znova rešen en problem pitne vode. Tudi v šoli bo lažje, saj so sedaj vozili vodo za šolsko kuhinjo iz Ptuja in še drugi problemi so bili vmes. Brigadirsko življenje bo torej zaživelo drugo leto spet v Halozah — Mladinska delovna akcija HALOZE 79. N. Topolovec Proslava trojnega jubil^a že pred izidom jubilejne številke Tednika, ob njegovi 30. obletnici izhajanja, smo zapisali, da smo glede na skromne materialne možnosti sklenili pro- slaviti skupaj z jubilejnim desetim festivalom domače zabavne glasbe tudi 30. obletnico izhajanja Tednika in 15. obletnico delo- vanja Radia Ptuj. To obljubo bomo tudi sedaj izpolnili. Osrednja prireditev v okviru trojnega jubileja bo v soboto, 26. avgusta 1978 pri antenskem stolpu v Novi vasi pri Ptuju, povezana z uradno otvoritvijo srednjevalovnega in UKV oddaj- nika naše radijske postaje. Proslavo bomo tudi neposredno prenašali po radiu. Ob tem bosta spregovorila FRANC TETIČ- KOVIČ, sedaj družbeni pravo- branilec samoupravljanja občin Ormož in Ptuj, ki bo v imenu ustanovitelja orisal razvoj naše lokalne radijske postaje, ki jo je leta 1962 ustanovil občinsiotre- be združenega dela, ali pa lahko re- čemo, da je temu krivo tudi nereal- no planiranje potreb po delavcih v združenem delu. Iz začaranega kro- ga bomo poskušali priti z usmerje- nim izobraževanjem, ki bo vzgajalo in izobraževalo za delo in ob delu. N. D. OPRAVUENO JE IMPOZANTNO DELO V prejšnji številki Tednika smo že pisali o slovestnosti, ki je bila v soboto, 12. avgusta na ptujskem gradu. Tega dne smo v dveh eta- žah nekdanje grajske žitnice dobili zanimivo zbirko, ki prikazuje naSo etnološko zapuščino od starega načina gradenj stanovanjskih in gospodarskih poslopij, njihove opreme, do raznega orodja za vsakdanja opravila, ki so ga kme- tje izdelovaU sami, do zanimivih ljudskih mask. Na slovesnosti, ki je bila ob otvoritvi je med drugimi spregovo- ril tudi dr. Vladimir Bračič, rektor mariborske univerze, ki je prisotne pozdravil v imenu pripravljalnega odbora za ureditev etnološke zbir- ke Maske in opravila. Dr. Bračič je med drugim dejal: ,,Pred dobrima dvema letoma, 6. avgusta 1976 smo odprii prosto- re vinarske zbirke v čudovitem ambientu kleti v kateri danes zborujemo, da bi lahko odprli no- vo zbirko (zaradi dežja je sloves- nost potekala v prostorih vinarske zbirke op. p.). Ko smo takrat od- pirali ta prostor, čudovito vinarsko zbirko kakršne nima Balkan in so redke v Evropi, smo zaželeli mu- zejskim delavcem naj bi nadaljeva- li s svojim delom. In ko smo ob zaključku takratne slovesnosti v teh prostorih govorili o perspekti- vi, smo govorili tudi o možnosti nadaljnjega izpopolnjevanja zbirk v tej hiši. Govorili smo o možno- sti, da bi v njej nastala nova zbirka tesno vsebinsko povezana s svojimi kletnimi prostori, zbirkaf, ki naj pokaže del opravil in del pustnih šeg ter navad tega našega ob- močja. Ko smo takrat razmišljali in govorili o tem nobeden od nas ni bil prepričan, da bo mogoče realizirati to zamisel v tako krat- kem času, v dveh letih. Danes smo priča dogodku, ko je vendarle ta naša zamisel realizira- na. Vsekakor želim v imenu vseh nas, takoj sedaj za to delo izreči vso priznanje vsem tistim, ki jih je dr. Cobljeva že omenila, daroval- cem posameznih predmetov. Tis- tim, ki so s finančnimi sredstvi pomagali, tistim, ki so sicer poma- gali, bodrili in tistim marljivim delavcem muzeja na čelu s tovari- šico Cobljevo, ki ji ni bilo žal ne časa in ne truda, da je hodila po haloških in slovenskogoriških in poljskih vaseh, obiskala stare, ne nove zgradbe in v tistih starih slamnatih hišah zbirala vse kar je bilo ohranjeno še od naših dedov in kar je prav, da ohranimo našim zanamcem. Vse to gradivo je danes delno zbrano in lahko ga bomo videli. To delo je bilo opravljeno v dveh letih in za komaj dober mili- jon dinarjev. Skoraj neverjetno je, ko slišimo, da drugod organizirajo razne festivale in druge — kul- turno problematične prireditve za več težkih sto milijonov dinarjev. In kako je to mogoče? Že pred dvema letoma sem na otvoritvi vinarske zbirke rekel, da je to mogoče zato, ker je v našem samoupravnem socialističnem razvoju izvor moči kulturne tvornosti garancija njenega neprestanega uveljavljanja pa tudi usklajevanja in vključevanja v naj- bolj splošne procese samoupravne- ga socialističnega razvoja, ki sta mu osnova in izhodišče mesto in vloga človeka v združenem delu, človek in njegov jutrišnji dan, prav ta samoupravna socialistična ure- ditev, ti samoupravni odnosi. To_pa pomeni, da prihodnost slovenske kulture in kulture v mestu Ptuju in v tem muzeju mora biti grajena ne na državnih institucijah in sredst- vih proračuna, temveč na zavesti naših delovnih ljudi, da vse kar ustvarjajo, ustvarjajo zase, za svo- je sindVe in hčere, za naS lepSi ju- tri. In samo, ker je ta zavest že prišla globoko v srca naSih množic delovnih ljudi, zato so ljudje darovali za hvala lepa in ne tako kot drugod za težke denarje. Zato so delavci delali požrtvovalno in niso gledali kdaj točno se jim izte- če delovni čas... Otvoritev tako velike in bogate zbirke — kot jo odpiramo danes pomeni imenitno osnovo za praznovanje 85-letnice ptujskega muzeja." Dr. Vladimir Bračič je nato govoril še o tem, da zbirka danes še ni popolna in da bo jjotrebno Se naprej z vso zavzetostjo in vnemo izpopolnjevati doslej zbrano gradi- vo. To je šele impozanten začetek, ki ga morajo znati ceniti vsi naši delovni ljudje in občani, kulturna skupnost SR Slovenije in drugi ter pri nadaljnjem razvoju tudi izdatneje pomagati. mš Dr. Vladimir Bračič med govorom v prostorih vinarske zbirke Foto: S. Kosi ODGOVURI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA V tem sestavku želimo delega- 'om posredovati odgovore na ne- katera vprašanja, ki so bila f^tavljena na zasedanjih zbora 'fajevnih skupnosti ptujske finske skupščine, ker menimo, da ^0 odgovori zanimivi za širši "^og bralcev. Prebivalci krajevne skupnosti "Bratje Reš" vprašujejo, kaj je '®zumeti pod pojmom '•financiranje delovanja "^legatskega sistema" ob upoštevanju pomanjkanja ®®jektivnih pogojev za delo v ne- katerih novoustanovljenih ^^ajevnih skupnostih. I ^ proračunu občine Ptuj je za ®toSnje leto zagotovljenih ^'415.000 din za financiranje dele- ^atskega sistema. Sredstva v tej jl^ini so planirana v skladu s 26. '^nom zakona o republiškem pro- ^funu za leto 1978, ki določa, da ^ lahko sredstva za financiranje j5'^gatskega sistema v krajevnih ^^Pnostih v lanskem letu povečajo naj več za 15'^'o v letu 1978. Financiranje zajema neposredne stroške delovanja delegacij- sejnine, potne stroške — mate- rialne stroške — vabila, poštnina, papir, prostor... ter del osebnega dohodka tajnika za čas, ki ga porabi pri angažiranju funkcioniranja delegatskega sistema. V preteklem letu so bila sredstva razdeljena po posebnih merilih, za letošnje leto pa jih je potrebno šele izdelati. Izdelana bodo takoj, da bodo upoštevane organizacijske spremembe v nekdanji ptujski krajevni skupnosti. Delegacije krajevnih skupnosti Dolena, Ptujska gora, Žetale in Zavrč pa so postavile vprašanje okrog delitve sredstev združenega dela po samopravnem sporazumu o združevanju sredstev za financi- ranje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ptujske občine. Ker smo o tem že mnogo pisali in govorili naj samo še ponovimo, da se omenjena sredstva delijo na 70 % in 30 ®7o. Prvih 70 % prejme vsaka krajevna skupnost, ključ razdelitve je število zaposlenih delavcev na območju posamezne krajevne skupnosti. Ostalih 30 % sredstev pa ostaja za solidarnostno financi- ranje manj razvitih krajevnih skupnosti. Ta sredstva so po spo- razumu namenjena krajevnim skupnostim na območju Slovenskih goric in Haloz, razdeljuje pa jih zbor krajevnih skupnosti na podlagi osnutka sklepa, ki ga pripravi izvršni svet SO Ptuj. Naj dodamo še to, da dobi omenjena sredstva tista kra- jevna skupnost, ki ima izdelan in sprejet svoj akcijski program, ki pa mora biti usklajen s programi samoupravnih interesnih skupnosti v ptujski občini.. Delegati krajevne skupnosti ,,Tone Žnidarič" so postavili precej zanimivih vprašanj, odgo- vor nanje pa je naslednji: V drugi polovici lanskega leta se je pričela modernizacija Ormoške ceste, ki je dokaj obremenjena mestna vpadnica. Republiška skupnost za ceste je pristala na rekonstrukcijo ceste v celoti, zato je bil izdelan tudi projekt, ki v dveh fazah predvideva moderniza- cijo ceste do potoka Rogoznica v Budini. Projekt vključuje ureditev vozišča, kolesarske steze in hodnikov za pešce. V prvi fazi se izvajajo dela od Belšakove ulice v Budini do železniškega prelaza. Dela na vozišču so končana, za ostala pa sedaj pripravljajo po- godbo. Ta del namreč financirata komunalna skupnost občine Pruj in krajevna skupnost ,,Tone Žni- darič", zaradi nezagotovljenih sredstev pa so se dela zavlekla. Končana naj bi bila še v tem mesecu, ko se bodo pričela tudi dela na odseku od Belšakove ulice do potoka Rogoznica. Rajšpova ulica je po ureditvenem načrtu predvidena kot enosmerna dostopnica za upo- rabnike Agisa. Zazidalni načrt predvideva prekinitev ulice na območju, kjer sedaj poteka skozi Agisov kompleks. Se prej pa bo potrebno urediti druge pometnice v industrijski coni. In še odgovor na vprašanje odrog ptujskega parka in ceste, ki je bila močno poškodovana pri gradnji HE SD 2. Investitor je že izdelal projekt ureditve parka in bo moral vsa dela tudi financirati. Predračunska vrednost del je 6 mi- lijonov din. Od Dravskih elektrarn Maribor je bila v lanskem letu zahtevana tudi ureditev vseh poškodovanih cest, vendar odgovora še ni. Ta dela bi znašala odrog 10 milijonov din. Tudi v krajevni skupnosti ,,01ga Meglič" so postavili vprašanje glede ureditve prometa na cesti Olge Meglič. Ustrezna signalizacija je že postavljena, tako da je sedaj na tej izredno prometni cesti hitrost omejena na 40 km/h. Prebivalci te krajevne skupnosti pa se pritožujejo tudi glede hrupa, ki ga povzročajo strelci na glinaste golobe na strelišču v Hajdošah. Na eni izmed prihodnjih skupščin bodo delegati razpravljali o osnutku odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa v na- ravnem in bivalnem okolju na območju občine Ptuj. Zveza lovskih družin Ptuj pa mora pred nadaljnjo uporabo olimpijskega strelišča zavarovati strelišče in okolico pred hrupom. Tudi vprašanje glede divjega odlagališča smeti v Orešju je na mestu. Odgovor nanj bodo posredovale inšpekcijske službe SO Ptuj in Vodnogospodarsko podjetje Maribor — TOZD za porečje Drava Ptuj na naslednjem zasedanju zbora krajevnih skupnosti. N. D. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 24. avgust 1978 - TCm^ll Obbkv medeni kuhinji Tempo življenja teče tako silovito naprej, da mu včasih nismo kos. Vsak dan je kaj novega, staro gre v pozabo, novo pa si utira pot. Ptuj je znan že od nekdaj po obrtniški dejavnosti, že od cehovstva naprej. Zal pa se te zanimive obrti iz dneva v dan izginjajo. Mladi rod raje sega po redni zaposlitvi, ali pa se odloča za drugo, modernejšo obrt. Lončarji, sodarji, kotlarji, medi- čaiji, svečarji, vrvarji vsi ti in še nekateri drugi ostaj^o iz dneva v dan vse bolj prepuščeni tradiciji obrti, kot pa delu. Kmalu bodo tudi ti prenehali in na njih bodo spominjali le še njihovi izdelki, ki jih bomo lahko opazovali v muzejih. Gotovo ste kdaj v sprehodu po ptujskih ulicah obšli tudi Vošnja- kovo ulico. Malo naprej od gostilne „Pri ribiču" ste poleg kotlarja gotovo že opazUi napis Ivan Puž — medičar. Ta napis je tudi nas pritegnil, saj gremo skoraj vsak dan mimo njega in tako prijetno zadiši, ko se sprehodiš mimo okna v katerem imata svojo medičarsko »pekarno" zakonca Ivan in Milica Puž. Zmotili smo ju med delom, ko sta vneto zavijala medenjake in srčke iz lecta. Prvo vprašanje je bilo, kot po navadi, od kdaj se ukvaijata s to obrtjo in kdo ju je navdušil. Korajžo je najprej zbral gospodar Ivan, ki je brž pobrskal po spominih in takole začel: „Že v stari Jugosalviji je moj oče Ivan Puž začel s to obrtjo tukaj v Ptuju, pravzaprav jo je začel Zeidlinger, oče pa je začel delati pri njem. Tam je pozneje spoznal mojo mamo in poročila sta se, kupila to hišo, v kateri imam za očetom še danes svojo obrt. Mojega očeta gotovo vsi poznajo, dolga leta je bil medičar in svečar v Ptuju, pred 12 leti pa je umrl in takrat sem jo pač jaz prevzel, ker sem delo že poznal." In kakšen je bil začetek; ,Ja, lahko že ni bUo. Ce ne bi imel toliko veselja do tega dela, sploh ne bi začel. No, pa sem začetne težave kmalu prebrodil in se še kar hitro znašel." Ko sem vprašak, kaj je najlepše in kaj najtežje v tej obrti se je v razgovor vključila se žena Milica Puž: „Ne boste verjeli, čeprav je težko najlepše delati in pa poznme ko je vse gotovo prodajati. Po mojem je seveda najtežje priprav- ljati testo. Najprej ga je treba skuhati, potem se zameša z moko, doda se precej medu, nekaj sladkorja in pa seveda začimbe, da diši, da ae v tek in pa da je obstojno.' Sedaj sta oba že dalj časa v tej obrti, kako vama je všeč? „Mislim, da je perfektno. Jaz sem bila prej frizerka, pri Vukotiču sem delala. No pozneje sem spoznala Ivana in se z njim poročila. Ko sva dobila prvega sina nisem mogla več na delo in tam sem nehala ter začela pomagati tukaj. Lepo je res." Kdaj imate največ dela in kje so vaši prodajni tereni? „Kdaj je največ dela, zmeraj, vam povem. Od jutra do večera delava, ko spečeva dovolj pa greva ven s kombijem. Posebaj se pripravljava na razne sejme, pa na cerkvene praznike, na razna žegnanja in birme, že od nekdaj Je v navadi, da ljudje ob takšnih priložnostili kupujejo lect. Hodiva pa precej daleč prodajat. V Maribor, Slovenske gorice, pa okrog Murske Sobote, Gornje Radgone in Lendave in tu v Ptuju pa v Ormožu in Lenartu, kje je pač kaj zanimivega." Kaj pa vaši izdelki, kaj vse pravzaprav izdelujete? »Veliko je tega. Od lectovih src raznih velikosti, medenjakov, pup, kojnčkov, lectovih ur, dvojčkov, rib pa še kaj drugega tudi narediva." In česa največ prodate? ,Ja, največ zares prodava medenjakov, te lahko otroci kar pojejo, drugo pa je bolj za okras, ne vem no, nekateri tudi tisto pojejo." Pa cene, ste dragi? ,Ja veste, kakor se vzame. Po mojem nisva draga. Veliko dela in truda vložiš v ta posel, pa dragega medu in ostalih pridelkov. Poglejte, teh 10 velikih medenja- kov stane na primer 20 din. Srčki in drugi okrasni lect pa so tudi po 80 din. S tem je pač največ dela, pobarvamo jih najprej, potem pa pridejo še raznobarvni ornamenti iz snega (tolčen beljak) in podobno ." Kaj pa naslednik, ali bo nadaljeval z vašo obrtjo? to pa ne, sploh ga ne bova pustila v to obrt. Prevelika muka je tako garati celo življenje. Po cele dneve, ob nedeljah in praznikih vse ročno delo. Saj ne rečem, zaslužek še gre, pa kaj je denar proti zdravju in utrujenosti. Ce bi bilo to strojno delo bi še rekla ..." Takšen odgovor sem tudi sam pričakoval, kajti še med našim razgovorom nista imela toliko časa, da bi odložila delo. Vneto sta zavijala medenjake in vmes odgovarjala na vprašanja, tako da sem počasi že dobil občutek, kot da postajam tečen. No, pa sem zvedel precej zanimivega sem si dejal, pa srečno in hvala lepa, ,Je pač tako veste, delo nas žene", sem slišal, ko sem že stopil čez prag njune delavnice. M. Ozmec Zakonca Puž v svoji „medeni kuhinji" Foto: M. Ozmec Le delček iz bogate zaloge medenih izdelkov Foto: M. Ozmec Zakaj ni bilo plenic? V torek, 15. avgusta so bilenj^ tere katerih otroci so v varstv^, jaslih ptujskega vzgojnovarstveo^ ga zavoda presenečene, pa tm malce jezne, ker so ugotovile, da, omaricah za perilo ni bilo plen^ Za tiste, ki ne vedo — najmla^ otroci v jaslih dobe vso perilo j, obleko v jaslih, tako da jih morjj, matere in očetje zjutraj preoblcij, jasIiSka oblačila. To je seveda ve|[ ka prednost za ,,družinski pro^ čun", saj dobro vemo, koli^, oblačil umaže otrok v starosti ckJi mesecev pa tja do leta in pol, ko v pravzaprav uči sedeti, hoditi, jesti piti in govoriti. No, v torek sej pač zgodilo, da so bili v ptujski] jaslih brez plenic. Ker so mater negodovale in ker so se po Ptuj širili razni komentarji, smo obi skali ptujski vzgojnovarstveni zj vod in jih povprašali, kako je s ti rečjo. Prijazno so nam pojasnili, daj plenic zmanjkalo le m^ pol sedm in sedmo uro zjutraj, ko so otroj prihajali v jasli. Pri prvem obroki torej ir" /aitrku, pa ie bilo oleni za previjanje ze dovolj dovolj Zakaj je priSlo do tega neljubeg dogodka? Povedali moramo, da s je kaj takega zgodilo prvič in naj brž se več ne bo ponovilo. V jasli imajo namreč stroj za sušenje pit nic, ki se je pokvaril, v pon^eljel pa je ves dan deževalo. Tako s morali plenice sušiti v avli in n hodnikih, ker pač nimajo prim« nega prostora za sušenje. Sicer p v ptujskih jaslih ob takih primeri prosijo za pomoč jasli v Doma\ ali v Kidričevem. Zal se je neljub okvara stroja zgodila prav v čas dopustov, ko so brez šoferja, ekc nom, ki sicer tudi opravlja takšn poti, pa je moral poskrbeti i hrano, ker so trgovine ob tem čas zaprte. Tako skorajda res ni bil kaj ukrepati, čeprav ostaja še en možnost. Lahko bi imeli v zaloj papirnate plenice. Ob našem obisku v vrtcu smo i tudi omenili, pa so nam pojasnil da na to možnost ,,rezerve" dosli še niso pomislili, ker brez pleni niso ostali še nikoli. Prav gotov bodo sedaj poskrbeli tudi za tal šno rezervo. Toliko v pojasnilo govorican da celi dan v jaslih ni bilo plenk po stari navadi so ljudje spet nan dili iz muhe — slona! N.E Tudi Bori bo zaradi mostu prikrajšan za turiste Slikarska kolonija bo tudi letos gostovala na Boriu. Znano letovišče Bori je prikrajšano za turiste, dohodek, živahnost. Vsemu je vzrok borlski most, ki ga je odnesla voda. Vsako modrovanje je odveč. Receptor Janez Cuš je povedal, da se je obisk gostov močno zmanjšal, da obisk turistov ni porasel niti v največji sezoni (maj, junij, julij, avgust) in da vedo, da tudi v mrtvi sezoni (zimski čas) ne more biti navala. Mrtva sezona je go- stišče prizadela vsako leto, letos je udarec večji in tu- di izgube se bodo povečale. Kapaciteta gostišča Bori je 110 ležišč (55 jih je opremljenih s kopalnico in sanitarijami, ostala imajo samo toplo in mrzlo vodo). Zasedenost sob je minimalna, povprečno 20 ležišč (V sredo, 16. avgusta zasedenih 20 ležišč, v torek, 15. avgusta 40). Gostujejo predvsem starejši ljudje, ki si želijo nekaj miru, sedaj so na Borlu tudi lovci Italija- ni in je zasedenost v teh dneh večja. Mnogo si obeta- jo od ptujskega festivala (25. in 26. avgust) in od sli- karske kolonije ki bo začela z delom 24. avgusta. Si- cer sta meseca julij in avgust višek dopustov in je med gosti manj skupin, potovalnih agencij. Ugotav- ljajo tudi, da je bilo v lanskem mesecu maju kar za 280 tisoč dinarjev več prihodka kot v letošnjem maju in če upoštevamo pri tem še porast cen iz lanskega v letošnje leto, se lahko resnično primemo za glavo. Vendar pa to ne bo rešilo problema. Zmanjšali so tu- di kapaciteto gostinskih delavcev (za 8). GRAD BORL je stara zgradba. V gradu je kapela iz 16. stoletja in še vedno dobro ohranjena. Na desni strani gradu se nahaja bazen, ki je odprt vsak dan, park; s terase je lep razgled na Dravo in Ptujsko polje; žal pa letos turistov ob sobotah ne zabavajo ansambli, saj je tudi sobotni obisk gostov minimalen. Obisk se je zmanjšal za 50 oz. 60 če primerja- mo letošnjega z lanskim; res pa je, da je lansko leto segal most iz levega brega Drave na desnega, letos pa smo od desnega brega Drave do sredine reke. Besedilo in posnetek: N. Topolovec O delu kmetijske pospeševalnice Za sodobno kmetijstvo je nujno potrebno usmerjanje kmetij na specializirane panoge. Brez specia- lizacije si kmetijstva ne moremo več zamišljati, saj je le tak način go^odaijenja rentabilen. O usmerianju kmetijstva iia območju Ptuja, Destrnika in Trnov^e vasi, smo se pogovarjali z dobitnikom priznanja zadruzne zveze Slovenije za delo v zadružništvu, Antonom Reberni- škom. Njegovo delo se je začelo pri kmetijski zadrugi Juršinci, nato v Vitomarcih, zadmih 10 let pa dela na območju^ Ptuja. To območje je v glavnem živinorejsko in se usmeija v proizvodnjo mleka in rejo govejih pitancev. Nekatera območja pa usmerjajo v rejo oddojkov. O začetkih usmerjanja kmetij je Anton Rebernišek dejal: „Prvotno delo je bilo težko, ker nismo imeli kreditov za investi- ranje in obnavljanje kmetij, kar je nujno, da kmetije specializiramo na sodobno proizvodnjo. S kreditiranjem smo začeli v letu 1972, kmetijstvo je postopoma raslo, tako da zdaj letno kreditiramo na ptujskem območju 40 do 50 kmetij. Okrog 50% kreditov namenimo za kmetijske stroje, ostalo pa za gradnjo hlevov, obnovitev teh in drugo, Marijši del sredstev pa smo namenili za obnovo vinogradov na območju Ptuja in Destrnika." Ker na tem območju dela kot pospeševalec že vrsto let, si je pridobil tudi bogate izkušnje. Spoznal je, kako mora pristopiti k delu, da je uspeh cim boljši. Kmetom je treba stvari kar najbolj razložiti, saj vsaka napaka pri delu lahko povzroči veliko dodatnih stroškov. „Delo pri preusmerjanju in specializaciji kmetij je ^ težko," nadaljuje Anton Rebernišek, ,,ker vsaka specializirana kmetija z leti zastari in potrebne so nove investicije. Trenutno je na območju Ptuja 20 preusmerjenih kmetij, od tega 10 v proizvodnjo mleka, druge pa v kombinirano vejo, to je v proizvodnjo mleka in pitanje mlade, govedi. Ostale možnosti, ki se nam odpirajo na tem področju so vzreja plemen- skih svinj in oddojkov. ^ V svinjskem hlevu v Destrniku, bomo imeli 30 plemenskih svinj, kar bo vzpodbuda še ostalim, da pospešijo ta način proizvodnje. Na tem območju je pitanje oddojkov že tradicija, zato bi z moderniza- cijo^ lahko veliko pripomogli k olajšanju dela in povečanju dohodkov," Med drugim je še dejal, da so kmetje z modernizacijo in s kreditiranjem zadovoljni. Le dviganje cen negativno vpliva na preusmeijeno kmetijo, saj cene blaga, ki ga kmet proda ne rastejo vzporedno s cenami ostalega blaga. Besedilo in posnetek V. Tominc Anton Rebernišek, kmetijski pospeševalec in dobitnik priznanja zadružne zveze Slovenge. SO MOPEDISTI IN KOLESARJI RES PEŠCI Prehod za pešce... oznaka na cestišču, prometni znak in napis pešci levo. Vse je pripravljeno pravilno in je na pravih mestih samo ljudje nečesa ne razumejo. KAJ POMENI PREHOD ZA PEŠCE? Je to mesto kjer lahko prečkajo cesto ljudje, ki hodijo po nogah ali je to mesto kjer se ustavi kolesar ali mopedist in se zapelje čez cesto. Najbrž v Ptuju pomeni prehod ZA PEŠCE nekaj povsem svojstvenega. Lahko samo še čakamo, da se bodo tudi vozniki avtomobilov odločili za takšen ,,hec". 2e mesec dni opazujem ljudi, ki zavijajo levo na Trg mladinskih delovnih brigad, kar prepoveduje znak na mostu. Sicer pa je za pešce prehod v tej ali oni smeri dovoljen. In, če pač kolesa še nimajo strehe so tudi kolesarji PEŠCI. Neverjet- no, kaj vse si izmislimo. Kolesarji in mopedisti imate vsi vozniško dovoljenje? Verjetno ne. No ja, tudi brez dovoljenja J nekateri vedo kaj pomeni preho za pešce. Saj ni samo to. Prometn> zapreka pred Blagovnico je tu(i ustvarila zanimiv prometni vrvf kolesarjev in mopedistov. NedoU' tega sem pred Blagovnico slišat predlog otrok: ,,Gremo vozi slalom med rožami" in nato ^ začeli. Zanimivo. Vozniki dvokoles izzivaj« Koga? Morda voznike avtomoft lov, da bi tudi oni prečkali cest prek prehodov za pešce, da ' začeli voziti po pločnikih (parkir* jo že). Morda pa tudi koga drug* ga — tiste, ki so za red v prome' odgovorni? Besedilo in posnetk' N. Topolov* Vsako jutro je slika ista: Če stopim s kolesa sem tudi jaz pešec. Zakaj bi šel preko prehoda peš? Saj nisem pešec. Z NOVIMI KMETIJSKIMI POVRŠINAMI DO VEČJE PROIZVODNJE Medtem ko sp v lanskem letu v dolini Ložnice uspeli usposobiti čez 300 hektarjev njiv, je Kmetijski kombinat kmetijske zadruge Slovenska Bistrica tudi v letošnjem letu nadaljeval z uresničevanjem začrtane naloge pri povečanju kmetijsko obdelovalnih površin, predvsem na zamočvirjenih predelih, ki jih je v občini Slovenska Bistrica še danes veliko. Med prvimi letošnjimi uspehi v prizadevanjih za pridobitev novih kmetijsko obdelovalnih površin so prav gotovo zaključna melioracijska dela na okoli 185 hektaijih, dodej še neobdelanih površin v dolini Bistrice, ki jih načrtujejo zasejati še letošnjo jesen. Na območju občine Slov. Bistrica imajo trenutno na okoli 35.000 hektarjih zemljišč okrog 5000 hektarjev njiv, kar Je po ugotovitvah kmetijskih strokovnjakov občine, še veliko pod možnostmi, vendar pa je ovira predvsem pomanjkanje potrebnih finančnih sredstev, ki bijih morali vlagati v pridobivanje novih njivskih površin. Najmočnejši nosilec kmetijske proizvodnje v bistriški občini je Kmetijski kombinat KZ Slovenska Bistrica, kjer načrtujejo, da jim bo kljub težavam, s katerimi se vsakodnevno srečujejo pri uresničevanju razvojnega programa, uspek) do konca leta 1985 usposobiti za poljedelsko proizvodnjo še okoli 4000 hektarjev novih njiv, predvsem na območju dolin Bistrice, Polskave, Dravinje, Oplotnišnice, Ličnice in Ložnice. Viktor Horvat TEDNIK -24. avgust 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Iz obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Preprečiti širjenje svinjske icuge Kuge prašičev na našem območju ie vrsto let nismo imeli, (udi v Jugoslaviji ne beleiimo tovrstne bolezni. Za- radi tega smo bili vsi presenečeni. l(o smo bili obveščeni, da v sosednji Hrvatski, na območju Zaprašiča in Dubra- vice bolujejo prašiči v farmah in v zasebnem sektorju zaradi kuge. S pojavom kuge v Hrvatski je posredno ogrote- no tudi naše območje. Prav je, da o tej bolezni zvedo nekaj tudi naši živinorejci, zato smo zaprosili direktorja zavoda za veteri- narstvo in živinorejo Vladimirja Vrečka, da nam pove kaj kuga pomeni in kakšne ukrepe pripravlja veterinarska sluiba. Povzročitelj: ,,Bolezen povzroča povzročitelj, ki spada med vi- ruse — mikroorganizme, ki so tako majhni, da jih z navadnim mikroskopom ne moremo zaslediti. Virus je zelo trdoživ in mu tudi mraz ne škoduje, zato je v mesu (zmrzovalnih skrinjah) lahko živ tudi mesece in mesece in lahko z njim povzročamo bolezen. Najsigur- nejše obrambno sredstvo pred tem povzročiteljem je dvaodstotna lužina, ki jo pridobimo, če raztopimo lu- žni kamen. Lužina mora delovati vsaj eno urO, le ta- krat je virus zanesljivo uničen. Uničimo ga lahko tudi z dobrim kuhanjem in pečenjem mesa." OPOZORILO REJCEM: „Bolezen je zaradi ži- vahnosti prometa med kraji, republikami . . . lahko in hitro prenosljiva. Najpogostejši izvor bolezni je obo- lela žival, ki še ne kaže zaznavnih znakov bolezni, vendar ima v sebi že povzročitelje bolezni in jih kasne- je začne izločati. Neodporne živali, — tiste, ki proti kugi niso cepljene in mi jih nismo cepili — kaj hitro zbolijo za to boleznijo. Prašiči se okužijo navadno z okuženo hrano, včasih tudi od okuženega zraka." ZNAKI BOLEZNI: Prašiči so nekoliko bolj mirni, zaspani, če pa jih opazujemo pri hoji ugotavljamo značilno pijanost v zadnjem delu telesa. Prašiči imajo zmanjšan apetit, vendar še vedno žro, kar je bistvena razlika med rdečico in med svinjsko kugo. Pri rdečici prašiči takoj prenehajo žreti. Ce takemu prašiču me- rimo temperaturo ugotovimo, da je povišana na 41 ali 41 in pol stopinj Celzija, pred poginom pa temperatu- ra pade. (Normalna temperatura prašičev je 40 stopinj Celzija). Pri obolelih prašičih opazimo tudi vnetje očesnih veznic, oči so krmežljave, kasneje opazimo tudi gnojni izcedek. Prašiči so v začetku zaprti, kasne- je nastopi driska, ki je mnogokrat krvava. Pomodrijo tudi ušesa ali drugi telesni deli, ki po dolgotrajni bole- zni začno tudi odmirati. Prašiči so zaradi prašičje kuge tudi manj odporni proti drugim boleznim, ki jih sicer ne bi ogrožale. Pogost pojav vzporedne bolezni je pljučnica in je slika pljučnice močnejša kot vse druge bolezenske slike. Breje svinje zaradi bolezni zvržejo ali pa kotijo mrtve prašiče, oziroma so plodi mumificira- ni." NASVET REJCEM: ,,Omejevati je treba medse- bojne obiske v prašičjih hlevih. Na Hrvatskem tudi ne bi smeli kupovati prašičev. Zagotovilo veterinarske službe Hrvatske sicer je, da se bolezen ni širila izven prvih ugotovljenih žarišč, vendar pa poteče od okužbe do prvih zaznavnih znakov tudi deset dni in zato ne moremo trditi, da se bolezen ni razširila tudi na nova območja." UKREPI VETERINARSKE SLUZBE: „Naše klavnice kupujejo prašiče v sosednjih republikah. Za- to je potrebno poostriti razkuževanje kamionov, poo- strena mora biti kontrola prometa z živalmi, nadzor nad zaklanimi prašiči v klavnicah. Cepili smo prašiče v farmi na Turniščah, pa tudi vse v^je aglomeracije prašičev (kjer je več kot 10 plemenskih svinj ali več kot 50 pitancev)." OPOZORILO VSEM: ,,Varujte se nakupa mesa iz zasilnih zakolov ali iz zakolov, ki niso pod veterinar- sko sanitarno kontrolo (meso neznanega porekla), kajti meso je največkrat neposreden povzročitelj pra- šičje kuge. Tudi človek, podgane in ptice lahko prena- šajo oz. povzročajo bolezen." PRIPOROČILO VECJIM REJCEM PRASICEV: ,,Pred vhodom v svoje svinjake namestite razkužilne bariere (žagovina prepojena z lužino ali penasta gu- ma). Cim bolj zmanjšajte obiske iz svinjaka v svinjak, ne hodite po prašiče na okužena območja in se izogi- bajte obiskov v okuženih krajih. Posebej bi hotel po- vdariti, da dokončno diagnozo, ali je prašič resnično zbolel za kugo, lahko postavimo šele po preizkavi no- ginule živali in da to lahko ugotovi le strokovnjak. Za- to prijavljajte nepričakovane pogine prašičev veteri- narski službi in ta trupla ohranite za organizirani pre- voz na mesta živalskih trupel, kjer bomo vsa trupla tudi pregledali in ugotovili ali se je prašičja kuga pri nas že pojavila." Ce se bomo držali vseh navodil, ki jih je tovariš Vrečko predlagal, bomo gotovo prepr^ili kugo, — bolezen, ki je lahko v prašičereji tudi katastrofalna. N. Topolovec 80poletij Jožice Novaic Letos praznuje svoj visoki živ- ljenjski jubilej, 80. obletnico ži- vljenja, Jožica Novak iz Partizan- ske 1 v Slovenski Bistrici. Pred- vsem njeni najbližji ji še danes radi rečejo kar partizanska mamica. Rodila se je aprila 1898 v Pod- peči pri Preserju, v okolici Lju- bljane. Zgodnja izguba očeta, bilo ji je komaj 4 leta, je močno vpli- vala tudi na njen nadaljnji otroški razvoj, saj je morala šolske naloge združevati s težavami domačega, kmečkega opravila. Težka mladost jo je tudi napeljala, da se je za ta- kratne čase že zelo mlada, v 19. le- tu odločila za zakon. Z možem Jo- žetom sta se kmalu po poroki pre- selila v Slovensko Bistrico, kjer se je na zapečku njihove hiše, grelo kar osem otrok. Čeprav jim življenje ni bilo posuto s cvetjem pa sta z dobro voljo in prizadevnostjo gradila svojo družinsko srečo v skrbi za vzgojo otrok. Za Jožico Novak in za njeno družino so se pričeli težki trenutki že prve dni druge svetovne vojne, ko je bila njena 10-članska družina izseljena, julija 1941, v Slavonsko Požego. Najmlajšemu otroku je bilo takrat komaj 3 mesece. Po dveh mesecih so jih preselili v Mrkonič grad. Za starejšega sina Slavka je bil to tudi kraj odkoder je odšel v partizane. Padel je v bo- jih v Slovenskem Primorju. §e istega leta se je odločil stopiti po bratovih poteh tudi drugi sin Mir- ko. V kraju kjer so živeli se je povezal s partizanskim gibanjem in se jim kmalu tudi priključil. Komaj leto dni od vstopa v NOB pa je tudi drugi sin padel v kraju Glogovnica. Težkim trenutkom iz- seljeništva so se tako družini No- vak priključile še izgube sinov in bratov. Družina je ostala vse do osvoboditve v izseljeništvu, kjer so si s priložnostnimi deli služili drobce hrane za golo preživljanje. Po vrnitvi v Slovensko Bistrico je Jožica ostala doma, saj je bilo potrebno oskrbeti še nedorasle otroke, mož pa se je zaposlil. Kljub težavni življenjski poti sta zakonca Novak slavila leta 1969 zlato poroko. Kmalu za tem pa je Jožica izgubila moža, pa tudi otro- ci so tedaj že bili večinoma od doma. Tegobe življenja je tako na- daljevala sama, seveda ob pomoči otrok, ki se še sedaj radi vračajo k njej. Medtem ko se je po vrnitvi iz in- ternacije aktivno vključevala v povojno izgradnjo domovine in pozneje tudi v družbenopolitično življenje kraja, kjer še danes pre- biva, sedaj budno spremlja razvoj in dogodke okoli sebe, zelo rada tudi šiva, goji rože, vsakodnevno pa prebere brez očal tudi časopise. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Jožica se pogosto spominja svojih dveh padlih sinov Eden izmed osnovnih programov sestavlje- ne organizacije združenega dela Gorenje je tudi zelena tehnika. Nosilec tega programa v okvini Gorenja oziroma skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje, reprodukcijske celote Dom, je tovarna Gorenje - Muta. V ta program pa se zraven tovarne Gorenje-Fecro Slovenj Gradec vključujejo tudi druge delovne organizacije v okviru Gorenja, da bi nudili tržišču kompleksno tehnologijo. Lani je bila na Mu ti prva manifestacija „Sreča v zelenju in cvetju" prva razstava izdelkov programa zelene tehnike Gorenja, predstavljeni pa so bili tudi razvojni načrti, katerih osnovno vodilo je želja, da bi Gorenje čimprej lahko zadovoljilo potrebe vseh skupin porabnikov izdelkov programa zelene tehnike, in sicer kmetov, sadjarjev, gojiteljev okrasnega grmičevja ter živilske industrije. Na letošnji drugi razstavi izdelkov programa zelene tehnike na Muti, od 26. avgusta do 3. septembra, bodo prikazane številne novosti, ki zaokrožujejo ta program Gorenja. Predstavljene bodo možnosti za sodobnejše gospodatjenje na kmetijah, vključno mini farme za proizvodnjo mleka in mesa ter zadnja novost - oprema za proizvodnjo sirov v okviru manjših obratov. Tako je podana možnost za razvoj in organiziranje lastne proizvodnje na kmetijah, ki se bodo odločile za ureditev mini fa mi. Na ogled bodo nadalje novi dosežki pri izpopolnitin programa kmetijske mehani- zacije, ki naj omogoči kmetom kar najbolj racionalno obdelavo tal V „paket" za vrtičkarje in male vrtnarje pa letos vključujejo tudi agrokemična sredstva in semena. Seveda pa mora ,,Sreča v zelenju in cvetju", kot povdarja geslo manifestacije na Muti, pomeniti tudi srečo in napredek sleherne delovne organizacije kot sestavni del razvoja kraja in ljudi, ki v tej delovni organizaciji ustvarjajo. In prav tovarna Gorenje - Muta je ena tistih delovnih organizacij, ki je lahko drugim za vzor v prizadevanjih za lepši jutri in višji standard delavcev in krajanov. Osnova za to so proizvodi tovarne, njen program, ki tesno povezuje tovarno z vasjo in mestom. V še vedno naravnem okolju ob Bistrici, pod obronki Pohorja in Kozjaka, bo predstavila tovarna Gorenje-Muta najenostavnejša orodja za urejanje vrtičkov in vrtov, večnamenski traktor Rex - combi ~ univerzal s priključki pa, za mnoge, najbolj zapleten izdelek - mini farmo. Delavci tovarne Gorenje - Muta ne živijo za „Srečo v zelenju in cvetju " samo teden dni, živijo vsak dan, skozi vse leto, z vsakim izdelkom, v vsaki akciji pri urejanju kraja. Skratka na vsakem koraku, ki pomeni lepši in boljši jutri za prebivalce krajevnih skupnosti, kjer živijo delavci tovarne Gorenje - Muta, pa tudi za celotno občino Radlje ob Dravi. Tovarna Gorenje - Muta ni samo proizvajalec dobršnega dela proizvodnega programa zelene tehnike, pač pa tudi oblikovalec teh proizvodov ter svetovalec več desettisočim jugoslovanskim kmetovalcem, pa tudi prvim kupcem njihovih izdelkov na tujem. Letošnja manifestacija „Sreča v zelenju in cvetju", druga razstava izdelkov programa zelene tehnike Gorenja, bo novo priznanje delu in uspehom kolektiva tovarne Gorenja - Muta, ki ob tej priložnosti odpira novo tovarno za proizvodnjo kmetijske mehani- zacije, prav tako pa tudi Gorenju in reprodukcijski celoti. Dom za dosežene uspehe pri dosedanjem razvoju programa zelene tehnike. Razstava, programa zelene tehnike Gorenje na Muti bo odprta od 26. avgusta do 3. septembra vsak dan od 9. do 19. ure. Ob 1L uri bodo demonstracije kmetijske mehani- zacije, od 1L30 do 13. ure pa si bo mogoče ogledati proizvodnjo v temeljnih organizacijah združenega dela tovarne Gorenje - Muta. Prihodnjo nedeljo, 3. septembra pa bo ob 15. uri na Muti parada cvetja. Dobrodošli na Muti na manifestaciji ,,Sreča v zelenju in cvetju"! ICV Poleg dobre glasbe tudi zabava Na letošnjo jubilejno festivalsko prireditev domače zabavne glasbe, ki se bo začela že jutri so se skrbno pripravili tudi ptujski gostinci. Prič^ujejo povečan obisk v svojih lokalSi, k^ti kdo si po poslušanju domačih viž ne bi privoščil še domače speciaUtete in pristne kappce. Zaradi tega bodo gostindci obrati odprti še izven obič^nega delovnega časa. Poleg tega pa pripravlj^o v soboto 26. avgusta letos že tre^ič zapored fistivalsko noč, kjer ne bo manjkalo zabave, saj bodo poleg posebnega ansambla skrbeli za dobro poču^e in razpoloženje tudi nekateri ansambli, ki bodo sodelovali v programu desetega festivda DZG. Prireditev bo pred hotelom Petovio, tako da bo prostora za vse, ki se bodo želeli zabavati dovolj. Treba je le še upati na lepo vreme! BV 6 - IZ naSih krajev 24. avgust 1978- XEDNIK Povorka s plesalci, godci in pevci je krenila na letni prireditveni prostor. Številnemu občinstvu sta se predstavili tudi pionirska in članska sicupina iz Markovec Slovesno ob 4fNetnici folklore vMarkovc^ Folklorna skupina Anton Štra- fela iz Markovec je minulo nedeljo nadvse slovesno proslavila 40-let- nico ušesnega dela na področju ohranjevanja izvirnih folklornih plesov, narodnih noš in drugega bogastva s tega področja, ki smo ga prav po zaslugi nekaterih neumornih delavcev Franca in Silve Kolarič, Jožeta Štrafela, Terezije Maroh, Janeza Horvata, Franca Kodriča in drugih - ohranili do današnjih dni. Markove ani so poleg ljudskih plesov, ponesli v svet že bogate pustne in ženitvovanjske obič^e, ki so se ohranili na tem območju Ptujskega polja. Za vse gostujoče folklorne skupine, ki so prišle iz Trsta, Železne Kaple, Bistrice pri Limbušu, iz Beltinec, Cirkovc in za domače plesalce, so najprej ob 13. uri pripravili topel in prisrčen sprejem v prostorih osnovne šole, nato pa je nek^ po 14. uri krenila povorka nastopiočih na letni prireditveni prostor kjer se je zbralo več kot 2000 ljubiteljev folklore in domače-ljudske glasbe in pesmi, ki sojo predstavili godci Andrej Šmigoc in Martin Polanec iz Stojnc, Franc Laporšek in Maks Hernec iz Podlehnika ter pevke iz Zabovc in Stojnc. Slovesnost ob5. folklorni reviji v počastitev 40-letnice folklore v Markovcih, ki je potekala pod pokroviteljstvom občindce Zveze kulturnih organizacij Ptuj, je pričel Franc Kodrič - predsednik domače folklorne skupine, ki je zaželel številnim gostom in predstavnikom družbeno- jolitičnega življenja občine in cr^evne skupnosti Markovci dobro poču^e v njihovi sredi. Predsednik Folklornega društva Ptuj - Jože Štrafela, ki je bil tudi dolgoletni član markovške fol- klorne skupine, je nato obširno predstavil njeno delo in med drugim dejal, da je pred 40. leti - leta 1938, zbral Janez Feguš iz Nove vasi pri Markovcih prvič organizirano skupino korantov, picekov in oračev, ki so nastopili na folklornem festivalu v Maribo- ru. In to leto so si pri markovski folklori zapisali tudi kot začetek trdega, vendar pa vztr^nega in uspesnega dela. Štiri desetletja že pomenijo obdobje dveh rodov, zato je malo ostalo tistih, ki so pričeli s tem kulturnim poslanstvom. Skupina se iz leta v leto poml^uje in tudi v tem je velik prispevek k bogatitvi duhovne kulture posameznikov, ki jih je bilo v teh letih več kot 1000, ki so oblekli narodne noše, korantovo opravo in druge rekvizite ter pred stavkali izvirno folkloro Ptujskega polja doma in po svetu. Po pozdravu predstavnika druž- benopolitičnih organizacij in kr£yevne skupnosti Markovci - Jožeta Petroviča, je Franc Zadravec, predsednik OK SZDL Ptuj v svojih besedah, ki jih je narnenil v imenu družbeno- političnih organizacg in skupščine občine Ptuj, povdaril pomen organiziranega delovanja folklore v tem lepem kr^u na Ptujskem polju, ko je bila izredno visoka tudi narodnostna zavest sloven- skega kmeta in delavca, v času, ko je fašizem v Evropi n^bolj dvigal svojo glavo in je pretilo uničenje njegove kulture in samostojnega razvoja. Pohvalil je vsa dosedanja prizadevanja skupine ter ob koncu dejal: „Vaša folklorna skupina je dosegla pri svojem delu vidne uspehe. Številna priznanja in ^hvale, ki ste jih dobili na ■estivalih so le del tistega, kar so vam dali delovni ljudje in občani širom naše domovine, za vaše delo in prizadevanja. Zastopali ste svoj kraj, celotno občino in ne nazadnje predstavljali ste naš — slovenji narod. K tem priznanjem dodajam še priznanja in čestitke družbeno- političnih organizacij in skupščine občine Ptuj v prepričanju, da vam bodo dosedanji uspehi vzpodbuda za nadaljnje delo. Zahvala velja vsem članom folklorne skupine, posebna zahvala za delo pa vsem tistim neumornim učiteljem, vaditeljem in drugim organi - zatoijem dela v folklorni skupini, ki so štiri desetletja neumorno delovali, učili, organizirali in vas vzpodbujali k delu. K visokemu jubileju še enkrat iskrene če- stitke." Po nastopu vseh sodelujočih folklornih skupin ter Ijud^ih pevk in godcev so jim podarili še spomindce plakete in darila, za več kot 15-letno delo pa so ^ominske plakete dobili še Jože štrafela, Terezija Maroh, Franc Kolarič, Silva Kolarič, Janez Horvat, Franc Kodrič, Stane Stanič, Anton Purg, Martin Mikša, Folklorno društvo Ptuj Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj, Kr^evna skupnost Markovci in Radio-Tednik Ptuj. Kot zanimivost naj povem še to, da so se v praznovanje tega jubileja v Markovcih vključili tudi člani ptujskega aerokluba z nadletom letal in doskokom dveh padalcev, ki sta svoji padali usmerila točno na slavnostni oder. Ko govorimo o štiridesetletnem delu markovScih folkloristov seveda ne moremo mimo številnih posameznikov — le tem so se še posebej zahvalili, ker so kot organizatorji vložili mnogo svojega dela, znanja in prepričevalnih sposobnosti, da je danes, po štiridesetih letih folklorna skupina še vedno na višku svojih ustv^alnih dosežkov, da ji mlajša-pionirska skrbno sledi in da se v njej pripravljajo kadri, ki bodo cez leto ah dve u^ešno zamenjali ali dopolnili svoje starejše tovariše - plesalce. Za organizacijo nedeljskega večanja moramo tudi to pot čestitati vsem, ki so jo tako brezhibno izpeljali, saj so se Markovčani kot gostitelji tudi tokrat dobro izkazali. O tem priča tudi ličan publikacija o njihovem 40-letnem delu, ki so jo ob tej priložnosti izdali in značke. K jubileju tudi naše iskrene čestitke! mš foto: S. Kosi Spominsko plaketo je dobil tudi umetniški vodja markovdce folklore — Franc Kolarič. Stara šola prinaša novo življenje Prek 100 let stara osnovna šola v Zg. Polskavi je pred meseci dobila svojo zamenjavo, novo osnovno šolo v središču naselja. Prebivalci krajevne skupnosti Zg. Polskava te novosti niso prepustili naključju. 2e v času gradnje nove osnovne šole so razmišljali o koristnosti uporabe objekta stare šolske zgradbe. Po nekajkratnih razgovorih je vodstvu krajevne skupnosti Zg. Polskava uspelo najti pravo reši- tev. Odločili so, da bodo v njenih, nekoliko preurejenih prostorih, razvili temelje prve industrijske proizvodnje v KS. Za ta korak so pridobili partnerja Rudarski šolski center iz Velenja. Skupno so sklenili, da bodo v prostorih polskavske stare šole pričeli s proizvodnjo raznih okovij in pisarniške opreme. V Zg. Polskavi načrtujejo, da bo proizvodnja stekla poskusno že 10. oktobra letos. Ob tem pa je pomembno še spoznanje, da bo že na začetku ta obrat zaposloval okoli 30 ljudi, predvsem ženske delovne sile, ki v občini Slov. Bistrica težko najde zaposlitev. Rudarski šolski center iz Vele- nja, kot nosilec proizvodnje, že se- daj načrtuje nadaljnji razvoj tega obrata. Predvidevajo, da bodo v Zg. Polskavi že v letu 1979 zgradili večjo proizvodno dvorano, kjer bo zaposleno skupno okoli 150 ljudi. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Stara šolska zgradba bo dobila novo obleko SREČANJE GASILK Tudi v občini Ormož je v gasilska društva vključe- nih veliko žena. V nedeljo so v Ormožu pripravili srečanje pod skupnim naslovom 2ene v gasilstvu. Zbralo st je okoli 150 gasilk, ki so v svojih krajevnih skupnostih prikazale svoje delo v društvih. Ob tej priložnosti so gasilci iz Ormoža namenu predali tudi nov gasilski avto, ki je skupno i opremo stal blizu 300 tisoč dinarjev. Srečanje žensk gasilk in predajo avtomobila so popestrili v kulturnem progra- mu še plesalci folklorne skupine iz Obreža in člani pihalnega orkestra iz Središča ob Dravi. Takšnih sre- čanj bi v prihodnje moralo biti še več, kajti že- na—gasilka si želi vaje in drugih manifestacij v ok\j- ru prostovoljnega gasilstva. zk Na Gomili turistični praznik Mlatili žito in prazno slamo Na Gomili so v nedeljo popoldne obudili stare kmečke navade. Stari gomolski stolp se je kopal v soncu in prav nič star in poškodovan ni bil videti, čeprav je lesena konstrukcija potrebna temeljitega popravila. Skoraj vse Slovenske gorice so praznovale, na imenitnem prostoru pod Malo za šalo, malo za res: takšnega stepanja pa že dolgo nismo vkleli razglednim stolpom ob vinski trti, slivah, jablanah, gibanicah in vinu se je zbralo precej ljudi. Turistični praznik, ki ga na Gomili praznujejo vsako leto, je kulturno zabavna prireditev. Tako je nastopilo nekaj redtatorjev, juršinski kvartet in v osrednji točki prireditve so krajani prikazali nekaj starih običajev dela. Na pol resna, na pol šaljiva prireditev je domala pokazala vse Žagarji so se resno trudili značilnosti mlačve in žaganja lesa. Skupina krajanov je tako prikazala stepanje, mlačvo žita, škopanje in kot zanimivost nedeljskega popoldneva so krajani Gomile in drugih krajev prikazali star način žaganja hlodov. Ob priložnosti, ko so na Gomili praznovali tradicionalni turistični praznik so stolp na Gomili preletela letala ptujskega aerokluba in padal- ca, ki sta izkočila iz letala, Stanko Cuš in Janez Petrovič, sta prisotnim prinesla pozdrave ptujskega turističnega društva. Doskok padalcev je bil natančen, pozdravi iz zraka so prispeli iz zraka... Upajmo, da bodo prireditelji turističnega praznika letošnje oziroma prihodnje leto uresničili obljube in z izkupičkom prireditve popravili vsaj razgledni stolp, če že ne ceste! zk NOV GASILSKI AVTO Gasilci IZ Jabaln so v nedeljo predali namenu nov gasilski avto IMV 2000 D. Avto je oprem^en z gasilsko opremo in brizgalno. Slovesnosti ob predaji novega avtomobila so prisostvovali gasilci sosednjih društev in predstavniki občin^e gasilske zveze in požarne skupnosti občine Ptuj. Denarna sredstva za avto so prispevali gasilci, nekateri krajani, 15 0 tisoč dinaijev pa je kreditov. Prav gotovo bo nov gasilski avto jablanskim gasilcem dobro služil, k^ti za klasične oblike požara je skorajda idealen. V gasilskem centru Cirkovce imajo poleg fasilcev iz Jablan avto še gasilci iz , ikol in Mihove. zk foto: zk Za gasilski a^o je bilo potrebno zbrati 250 tisoč dinaijev. Na posnetku so domači gasilci iji predstavniki sosednih društev ter predstavniki občinske gasilsJvoboda Majšperk, saj z njegovim noških in dekliškim pevskim zbo- om večkrat skupno nastopajo na aznih koncertih ali svečanostih. Kot vsi podobni ansambli tudi fornado ne skriva želje po ;odobnejših instrumentih, žal pa lo pri tem vezani predvsem na astna sredstva, zato ostajajo želje ! okviru možnosti. To pa v nobe- lem primeru ne zmanjšuje ijihovega tesnega stika z mladimi )a tudi starejšimi ljubitelji glasbe )ovsod tam kjer se s svojimi nstrumenti pojavijo. Člani insambla ugotavljajo, da bodo udi v naprej ostali skupno, saj jih azen igranja veže tudi veliko )rijateljstvo, to pa je gotovo irbtenica medsebojnih srečanj in udi srečanj z ljubitelji njihove ;lasbe. Tornado na gradu Štatenberg. Besedilo in slika: Viktor Horvat Kolone avtomobilov v obe smeri Smo v času največjega turisti- čnega življenja, katerega neizogi- ben spremljevalec je tudi avtomobilski promet. Z njegovo gostoto se danes srečujemo prav vsi, če smo vozniki ali pešci. Naše ceste so dobesedno zasute z avtomobib. Da pa bi bila promet- na zmeda še večja, se na cestah srečujemo s številnimi kmetijskimi stroji, ki hitijo na delo ali z dela in so nam prav tako kot dober turizem, nujno potrebna. Na takšne in podobne prometne ovire smo že navajeni, nekoliko težje pa je, ko se znajdemo pred železniško zapornico, ki terja svoj čas in nemalokrat tudi preveč časa, ko je govora o propustnosti železniških prehodov. To je še posebno močno občutiti na prehodu v Pragerskem, o tem smo že večkrat pisali, že takrat ko je bil promet še manjši, pa vendar se prav nič ni premaknilo na bolje. Celo slabše je, saj se v teh poletnih dneh nabirajo na obeh straneh zapornic zelo prometne republiške ceste, ki povezuje Ptuj s Slovensko Bistrico in naprej do Ljubljane ij morja, več sto metrov dolge kolo, ne tovornjakov, kmetijskih strojev in še posebno osebnih vozil. Pred zapornicami oblikovanj kolone se nato, ko po več minutah čakanja le nadaljujejo svojo pot ne morejo razredčiti še dolgj kilometre za tem, saj je promet ij nasprotne smeri tako gost, da redkim, pa še ti vse prej kot varno prehitevajo, uspe pobegniti jj utrudljive, gotovo pa tudj zamudne vožnje v koloni. Prav zato ni odveč, da ob tem času ponovno opozorimo odgovorne in vse, ki bi lahko tudi v najmanjši meri pripomogli k rešitvi tega prometnega zamaška, da to končno tudi storijo mimo nepotrebnih velikih obljub. Ce ob takšnih situacijah govorimo tudi o gospodarski škodi, ki jo prinaša izgubljeni čas čakajočih, to ni iz trte zvito. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Kolone stoječih vozil so na Pragerskem že prava vsakdanjost. Obisk na kovinarski šoli Septembra bo šolski center za kovinsko stroko ,,Veljko Vlahovič" slavil 10-letnico odkar se je preselil iz starih prostorov v minoritskem samostanu, v nove prostore na Rajčevo ulico. Ker pa zgradba ni bila na novo zgrajena, jo je potrebno vsako leto obnavljati. Sola ima 7 učilnic, od tega pa so letos na novo prepleskali štiri učilnice, hodnike in kuhinjo. Z deli so pričeli v začetku počitnic in so ob koncu meseca jiiUja že končali, tako da so učilnice že pripravljene za pričetek pouka. Obnova je stala 70.000 dinarjev. Sredstva pa je črpala samo iz kovinarskega centra, iz sklada za investicijsko vzdrževanje. Sola razpolaga tudi z šolsko kuhinjo, v kateri se v šolskem času dnevno kuha okrog 200 toplih obrokov za učence in okrog 20 obrokov za delavce. Glede na to, da kuhinja ne dobiva nobene pomoči, je malica izredno poceni, saj znaša za učence s celoletno organizacijo pouka le 8 dinarjev. Zakaj tako poceni? Razliko za kritje stroškov kuhinje krije šola iz lastnih sred- stev. Ta sredstva pa enota pridobi s skrbnim gospodarjenjem, z delom učencev na učnih delovnih mestih in od nižjih osebnih dohodkov delavcev. Samo za kuhinjo je šola od 1. 1. 1978 pa do konca junija odštela 135.000 dinarjev. Naj povemo še to, da je šola za izobraževanje kovinarjev edina, ki učencem nudi malico in povrh tega še cenejšo. Za nekatere učence s periodično organizacijo pouka pa plačujejo malico delovne organizacije, s katerimi imajo učenci sklenjeno učno pogodbo. Ker gredo učenci iz te šole po končanem šolanju v neposredno proizvodnjo, si morajo vzporedno s teoretičnim znanjem pridobivati še praktične sposobnosti, zato šola razpolaga tudi z delavnicami, v katerih se odvija praktični del pouka. V njih se izobražujejo učenci s celoletno organizacijo pouka, teh je okrog 170 ter okrog 40 učencev prvih letnikov s periodično organizacijo pouka. Delavnice ne morejo sprejeti tako velikega števila učencev na enkrat, zato se praktični pouk odvija v dveh izmenah. Delavnice so tako neprekinjeno dnevno zasede- ne od sedmih zjutraj do devetnajstih. Sola razpolaga s starim strojnim parkom, vendar si prizadeva, da z razpoložljivimi sredstvi izpopolnjuje strojni park z novimi stroji. V tem letu so nabavili stružnico, varilni aparat in ostalo najpotrebnejše orodje. Vendar pa si učenci poleg teoretičnega pouka ne morejo pridobiti popolnega praktičnega znanja v šolskih delavnicah. Praktično znanje dopolnjujejo tudi med počitnicami. Učenci, ki imajo kadrovske štipendije iz organizacij združenega dela, opravljajo 120 urno počitniško prakso v njiho- vih delavnicah, medtem ko učenci brez štipendij, teh je okrog 56, to prakso opravljajo v šolskih delavnicah. Ti pa po končani počitni- ški praksi prejmejo tudi nagrado v višini 500 do 600 dinarjev. Poglejmo še, kakšen je vpis v prvi razred. Z novim šolskim letom bosta odprta dva nova oddelka po 36 učencev s celoletno organizacijo pouka. V tem šolskem letu bo to šolo obiskova- lo največ učencev do sedaj, saj bo na šoli odpr- tih kar šest oddelkov. V okviru poklicne kovinarske šole že vsa leta deluje tudi srednja tehnična šola strojne smeri, ki traja tri leta in dveletna delovodska strojna šola za izobraževanje odraslih. V tem šolskem letu bo deloval drugi razred srednje tehnične šole in prvi razred delovodske strojne šole. Ker se bo pouk čez teden dni že pričel, želimo vsem, ki bodo obiskovali to šolo veliko učnih uspehov! V. Tominc Dokument o razvoju telesne kulture v okviru praznovanja 10. obletnice ustanovitve nogometnega kluba ,,Pragersko 75" je posebni uredniški odbor izdal jubilejno številko športnega glasila, ki so ga imenovali ,,Naših deset let". V njem so prikazali številne motive iz življenja in dela članov ter kluba ,,Pragersko 75", kot tudi drugih športnih dosežkov sekcij in posameznih športnikov te krajevne skupnosti, za obdobje zadnjih deset let. Glasilo je izdalo vodstvo NK ,,Pragersko 75" v 200 izvodih in predstavlja edini strnjeni dokument razvoja telesne kulture, s posebnim poudarkom na nogometu v krajevni skupnosti Pragersko. Viktor Horvat LEP USPEH NAŠIH ŠAHISTK v Kiseljaku pri Sarajevu je bilo državno prvenstvo v šahu za pionirke in pionirje. Trajalo je od 21. julija do 2. avgusta. Pri dekle- tih so našo republiko zastopale Jasna Pavlin in Lidija Horvat, obe iz 0§ Juršinci, članici SK Izbira Ptuj in Majda Kovač iz Domanjševc. 16 pionirk je tekmovalo po Bergerjevem sistemu. Konkurenca je bila zelo močna, saj so bile kar 4 tekmovalke z na- slovi mojstrskih kandidatk, 5 tekmovalk s prvo kategorijo, 3 z drugo in 4 s tretjo kategorijo. V 15 kolih je Jasna Pavlin osvojila 9 točk in zasedla 7. mesto Lidija Horvat je z 8,5 točkami zasedla 8. mesto in M. Kovač s 7,5 točk 10 mesto. Prvo mesto je osvojila Valerija Gere (Vojvodina), ki je zbrala 12,5 točk, druga je bila Snježana Bažaj (Hrvatska), 12 točk, tretje mesto pa Biljana Veruš (Makedonija) z 11. točkami. . Športni pozdrav! Besedilo in posnetek: Slavka Cafuta Lidija Horvat, ena od najmlajših udeleženk na šamplonatu po zmagi nad Slobodanko Zelin (BiH) POKALVDRAŽENCE v spomin na tragično preminulega mladinca, je mladinski aktiv iz Apač na Dravskem polju organiziral špnartna tekmovanja v nogometu, šahu in namiznem tenisu. V vseh treh panogah so prvo mesto osvojili predstavniki mladinskega aktiva iz Draženc, drugi so bili predstavniki Apač, tretji pa predstavniki iz Zagojič. Za osvojeno prvo mesto je zmagovalna ekipa prejela prehodni pokal, za osvojeno prvo mesto v po- samezni športni panogi pa priznanje. Danilo Klajnšek Drugo kolo Iger brez meja Osnovna organizacija ZSMS Lo- vrenc na Dravskem polju je organi- zirala ,,lgre brez meja". Tudi pri Lovrencu so nenavadne igre zvzbu- dile veliko zanimanje tako pri ob- činstvu, kot tudi pri ekipah. Nasto- pilo je šest ekip, ki so se spopadale z najrazličnejšimi preprekami. Tako so morali tekmovalci pobi- rati krompir in ga nato če ovire pre- nesti na drugo stran; pri naslednji prepreki sta morala dva tekmovalca nositi svojo tovarišico iz ekipe, ki je imela na glavi čelado, na njej pa oster predmet s katerim je prebadala balone. Ob tem ji je iz balona priteklo nekaj vode, kar je bilo ,,prijetno". Tekmovalci so morali skakati in ob tem zadevati koš, potem so iskali predmete v sla- mi itd. Tudi pri Lovrencu so igre brez meja v celoti uspele. Na teh igrah pride do zbliževanja med posamez- nimi mladinskimi organizacijami, na svoj račun pa pridejo tudi gle- dalci, ki se ob spretnosti oz. ne- spretnosti tekmovalcev precej raz- vedrijo. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Tekmovalci so morali pokazati veliko mero spretnosti. Novo v KS Zavrč s tem naslovom hočem spomniti na želje, predvsem pa na referen- dum, ki je bil razpisan za obnovo cest v KS Zavrč. Mnogo se je govorilo in pisalo in kot je razvid- no, je takrat referendum uspel in to iz objektivnih razlogov, kajti njihove ceste so res potrebne obnove. Solidarnost naj bi prišla v srca tudi onih, ki ne živijo v tej KS. Vendar pa do tega ni prišlo, ker so po dogovoru kasneje sklenili, da se asfaltira cesta samo Gori- čak—Turški vrh. Vsakdo si prizadeva, da čim več vode priteče na njegov mlin, vendar socialistična solidarnost ne sme zatajiti. Krajani si morajo prizadevati s srčno voljo in le samo z dogovori uresničiti pravične težnje k boljšemu. Vsi narodi naše domovine težijo k temu, da v brat- stvu uživamo naše skupne sadove in da smo enakopravni, to mora- mo uveljaviti tudi v odnosih do krajevnih skupnosti. Iz prejšnjih dogovorov je razvidno, da se v KS Zavrč asfaltirajo ceste: Goričak—Dreno- vec in Goričak—Turški vrh. In danes, kljub temu, da je referendum uspel, nekako prihaja ' iz občinske skupnosti za ceste , program za modernizacijo cest le s polovično dotacijo. Kot vidimo, ; sredstva, ki jih vlaga skupnost za ' ceste niso mala, vendar pa zaradi ( pomanjkanja sredstev ne bo i uresničen plan, ki je bil prvotno i začrtan. 1 Dolžina predvidene i modernizacije je 6 km, vendar se I ta precej zmanjšuje v škodo — po ! želji nekaterih vodilnih krajanov ' za cesto Goričak—Drenovec (Kazimirova trgovina). Ravno \ tem grmu tiči zajec, zakaj so prišli vodilni krajani in delegati do nesoglasja. Menim, da mora prevladovati solidarnost in enakopravnost v vseh ozirih, n< glede koliko sredstev je in koliko se km ceste asfaltira. Torej, zaradi izpada sredstev, ki primanjkujejo, se krajani KS Zavrč vendar lahko ,,Salomon- sko" odločijo, kar je najboljše, da ne bo vroče krvi, ki je pa tudi upravičena. Po mojem je le ena rešitev in to: kolikor ga je — na.i gre na pol: pol. Vsi sestanki pri KS Zavrč so zelo viharni, in celo obtožujoči ene strani na drugo, vendar tega ni potrebno. Vsi, ki zavirajo logične sporazumevanje, morajo vedeti, da so tudi oni sami krajani svoje skupnosti in da le demokratičnost uspeva in zbližuje za boljši jutri. V tem primeru ne želim komentirati, kdo je kriv, kdo ni kriv, vendar kdorkoli je vzdrževa- lec teh cest je praktično v slabi luči, kje so cestarji? Vzdrževanje je na nuli, kljub temu, da gramoz leži ob cesti in po njem raste trava. Prizadevajmo si, da bodo še tako slabe ceste vsaj malo vzdrževane, kajti ne bi smeli dovoliti, da slabo razvite kraje brez turizma še bolj zapostavljamo. Le volja, solidarnost, zbliževa- nje med samimi krajani in drugim' naj bo v KS enakovredna. Tudi lokalna skupnost za ceste se mora prilagoditi in sodelovati s svojimi sredstvi po volji krajanov. Vse te besede naj bodo nedvomljivo sprejete in uspeh ne bo izostal v zadovoljstvo krajanov. Maks Liber „TI SI MA VRSTI" Mali Borut in muca ,,tina", sta si poletni dopustniški čas krojila po svoje. Dogovorila sta se o igranju skrivalnic. Muca se je premalo zavedala, da jo bo v njenem skrivališču izdal repek, s katerim je samoumevno migala, pa še precej dolg je, zato jo je Borut kaj hitro odkril. Morda pa je to naredila zanalašč, saj je vedela, da Borut nima tako izostrenega vonja kot ona. Sicer pa sta z Borutom vedno nerazdružna prijatelja, tako med igro kot med kosilom. Viktor Horvat ,,E muca, te že vidim.,.' TEDNIK -24. avgust 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 Pregled 25 let uspešnega dela Zadnje dni julija, dan pred tekmovanjem za padalski pokal Podlehnik 78, je izšla posebna številka revije KRILA, ki je v celoti posvečena 25-letnici Aerokluba Ptuj. Revija letalcev in ljubiteljev letalstva KRILA je glasilo Zveze letalskih organizacij Slovenije, vendar je julijsko številko uredil posebni uredniški odbor iz Ptuja, ki ga je vodil Alojz Gojčič, predsednik Aerokluba Ptuj. Prejeli so jo vsi redni naročniki, precejšnje število izvodov revije pa so prodali člani Aerokluba na našem območju. Revija KRILA na 68 straneh nudi bralcu celovit pregled 25-letnega dela in razvoja aerokluba kot celotc in posebej posameznih njegovih sekcij ter izjemnih uspehov tekmovalcev v poedinih disciplinah od modelarstva, padalstva, jadralstva do motornih poletov. Posebej zanimivi so sestavki o prvih začetkih razvoja športnega letalstva v Ptuju, spomladi leta 1936 na ptujski gimnaziji, kjer so dijaki ustanovili letalsko skupino, ki je delovala v okviru Aerokluba Maribor. Nič manj zanimiva pa nista sestavka o Veljku Stalcerju, ki je aprila 1941 kot pilot lovec aktivno sodeloval pri obrambi Beograda in o enem od pionirjev jugoslovanskega vojnega letalstva med NOB, Cirilu Vrabiču, rojaku iz Stoperc. Poleg tega je v reviji veliko fotografij, ki dokumentirajo sestavke in pregled dela, več strokovnih prispevkov članov ptujskega aerokluba, ne manjka pa tudi letalskega humorja. Za člane ptujskega aerokluba je ta posebna številka revije Krila prav gotovo dokument trajne vrednosti. FF Udeleženci kolesarskega trima ob postanku na Vidmu Kolesarski Irim upokojencev Na Zadružnem trgu v Ptuju smo se 10. avgusta 1978 že zjutraj ob pol osmih zbrali upokojenci z ob- močja Ptuja, na Turniščah pa so se nam pridružili še ostali. Tako smo skupno krenili v koloni proti Vidmu pri Ptuju, kjer smo se okrepčali in nadaljevali pot do Lancove vasi. Tudi tu se nam je prilegel kratek počitek, da smo lahko nadaljevali pot do Sel. V gostilni Svenšek smo imeli daljši postanek, tudi harmonikar ni manjkal. Bilo je plesa in petja, vse do poznega popoldneva, ko smo nadaljevali pot nazaj proti Ptuju. Tega kolesarskega trima se nas je udeležilo 34 članov društva upokojencev. Zelja vseh je bila, da bi take ali podobne ,,trimčke" organizirali še večkrat. Besedilo in posnetek: Alfred Bradač 200 let prvega vzpona na Triglav Osrednja proslava Letos mineva dvesto let odkar so štiije srčni ljubitelji gora iz Bohinja prvi stopili na na^vigi vrh Jugoslavije Triglav. V spomin na ta dogodek bo v soboto pri Aljaževem stolpu na vrhu I riglava spominska s-večanost, v nedeljo pa v Ribčevem lazu v Bohinju osrednja proslava. V soboto bo pri Aljaževem stolpu govoril predsednflc PZS Miha Potočnik, sodelovali pa bodo tudi pihalna godba iz Gorg in kvintet bratov Zupan iz Tržiča. Zvečer bodo na vrhovih zagoreli kresovi. V nedelo bo v Ribčevem lazu v Bohinju uvodoma govoril Edvard Kardelj, predsednik častnega odbora za proslavo 200 letnice, za tem bodo odkrili spomenik prvopristopnikom, govoril bo predsednik PZS, položili pa bodo tudi vence k spominskim ploščam na hišah prvopristopnikov. Osrednje proslave se bo udeležilo veliko število slovenskih planincev, med njimi tudi člani PD Ptuj. Organizatoiji, Planinska zveza Slovenije, PD Bohinj Srednja vas in PD Bohinjska Bistrica vas na proslavo vabijo, vendar so nam sporočili, da bodo nočitvene zmogljivosti planinskih postojank močno obremenjene. L k. ALUMiN1J-ZTE1:1(0:0) Na mednarodni nogometni tekmi med Aluminijem iz Kidri- čevega in madžarskim prvoligašem ZTE, sta se nasprotnika razšla z neodločenim rezultatom. Prvi del igre je potekal v preizkušanju nasprotnika, seveda so bili ne- koliko prikrajšani gledalci. Tekma pa se je polagoma razživela. Mladi nogometaši Aluminija so silovito krenili proti vratom ZTE. ustvarili so si nekaj zrelih priložnosti, vendar jih niso izkoristili. Gostje so iz hitrih protinapadov nekajkrat ogrozili domača vrata, toda do spremembe rezultata ni prišlo. Največjo priložnost za zadetek je imel domačin Bek, ki ni uspel re- alizirati enajstmetrovke. Tudi v drugem polčasu je bila igra zanimiva. Igralci obeh moštev so se Še posebej potrudili. Gledalci pa so jih nagradili z aplavzom, kot že lep čas nazaj ne. Iz hitrega protinapada so gostje povedli. Domačini pa so silovito napadali. Ustvarili so si nekaj priložnosti, vendar dobrega vratarja gostov niso uspeli premagati vse do odločnega strela Verdenika, ki je rezultat izenačil. Tekma je bila ves menjali zastavice in predali darila. Zelja obeh je, da bi stiki postali še tesnejši. Na stadionu Aluminija se je zbralo odrog 600 gledalcev Veliko jih je bilo IZ TGA „Bo^i^ Kidrič" Kidričevo. Pohvala gre bO NK Aluminija, ki je povabil tabornike mariborskega območja, prav tako pa razdelili vstopnice delavcem TGA. Ti se zavedajo, kaj je nekoč in kaj danes pomeni Aluminij. Ob strani stojijo svojemu klubu tudi v najtežjih trenutkih njegovega obstoja. Brez bojazni so lahko igralci Aluminija, saj imajo za seboj veliko število oboževalcev, ki so se pričeli polagoma vračati na sta- dion. Navijači sami so opazili, da se v Aluminiju dobro dela z vse- mi kategorijami in zato še bolj s srcem navijajo za Aluminij, v ka- terem igrajo oz. so igrali očetje in sinovi in v katerem še bodo igrale mlade nadarjene generacije. Besedilo in posnetek; Danilo Klajnšek Skupni posnetek Aluminija in madžarskega prvoligaša ZTE. Drava-Mura 2:0(2:0) Igralci nogometne sekcije Drava so se v okviru priprav na začetek tekmovanja v republiški nogo- metni ligi 5. selekcij v nedeljo v prijateljskem srečanju pomerili z Muro iz Murske Sobote. Igra je pokazala, da sta obe ekipi dobro pripravljeni. Trener Lenartič je na tem srečanju preskusil 15 igralcev, ki pridejo v poštev za prvo moštvo. Oba zadetka je dosegel Hvaleč, pomagal pa mu je Zgeč. Prihodnjo sredo bo v Ptuju zanimivo srečanje. Pomerila se bo- sta republiški ligaš iz SR Hrvatske MTČ iz Cakova in domača selekcija. Turnir v Veliki Nedelji Na turnirju v malem nogometu, ki so ga pripravili domači mladin- ci, je med petimi ekipami zmagala Gorišnica pred Budino in Ho- lermusom iz Ormoža. 1. k. Triglav z južne strani NOGOMET Tekmovalni sistem vSRS Na konferenci Nogometne zveze Slovence, ki je bila v nedelo, so po daljši razpravi potrdili tekmovalni sistem v naši republiki za sezono 1978/79 v kadetskili, mladincih in člandcih skupinah. Kadeti (tre^e selekcge) bodo tekmovali v desetih ligah po dvokrožnem sistemu, mladinci v štirih dcupinah po osem članov, člani pa v dveh lupinah po devet članov. V članskih skupinah bodo nastopile naslednje _ selekcije: Mura, Lendava, Drava, Železničar, Unior, Zasavje, Litga, Kladivar, Šmartno, Dolenjska, Slovan, Ilirija, Kamnik-Domžale, Kranj, Obala, Primoije, Vozila in Sežana. Z območja Medobčindce nogo- metne zveze Ptuj bodo v republiških ligah nastopale nasled- nje selekcge: pri kadetih — Boč, Dravinja, Apače, Pragersko, Alu- minij in Drava; pri mladincih - Drava, Aluming in Osankarica; pri članih pa selekcija Drave. Veliko kritičnega je bilo zapisano na račun Medobčinske nogometne zveze Ptuj in privati- zacqe nogometa v ptujski občini. Šlo je za sprejem Aluminga iz Kidričevega v republiško člandco ligo selekcg. Očitki so bili, da odgovorni niso obvestili Alumi- nija, kot zmagovalca občinske rekreacgske lige o možnosti nastopa dveh selekcij iz ene tekmovalne skupnosti v repubUški ligi. Za vstop pete, članske selekcge v republiško ligo je potreben piramidialni sistem, torej delo z mladimi od prve do četrte selekcije, potrebno število stro- kovnih kadrov in soglage telesnokultume skupnosti o zago- tovit\'i sredstev za piramido. V Alumingu so dobih soglage telesnokultume skupnosti občine Ptuj, vendar brez zagotovitve finančnih sredstev. Aluming ni sprejet v republiško ligo selekcg. Zak^? Odgovor je v kriterijih, ki jih je strokovna komisga Nogo- metne zveze Slovenge uporabila pri predlogu sprejema novih selekcg v član^o ligo. Ti določbo, obvezno soglage TKS za fiiramidiini sistem in njegovo inanciranje, na področju ene občine ne moreta biti dve piramidi nogometnih selekcg, v eni območni skupnosti ne moreta biti več kot dva nosilca vrhundcega nogometa, med te pa štejemo pete in šeste selekcije, obvezno je potrebno izpolnjevati določila pravilnika o strokovno pedagoškem delu kjer mora med 14 strokovnjaki biti 5 vsaj treneijev (za peto selekcgo trener prvega razreda) in 9 najmanj z nazivom inštruktor nogometa ter, da v športno-tekmovalni del ne more biti vključeno področje, ki v minuli sezoni ni imelo v tem sistemu svoje četrte selekcije. Ali je potreben še kakšen komentar? l.kotar Teniška šola za pionirje Teniški klub Ptuj pripravlja šolo tenisa za pionirje, ki so že ali pa želijo postati člani kluba. Z vsemi potrebnimi informacijami vas bodo seznanili 25. in 29. avgusta med 16. in 17. uro na igrišču v Ptujskih toplicah. Istočasno se lahko tudi že prijavite. Razpis za občinsko nogometno ligo Izvršni odbor Medobčinske nogometne zveze Ptuj je na predlog tekmovalne komisije potrdil tekmovalni sistem v občinah Slovenska Bistrica in Ptuj in vsem nogometnim kolektivom rekreacijskega dela tekmovanja poslal razpis. Posamezni klubi morajo prijave poslati do jutri, 25. avgusta. Medobčinski nogometni zvezi, ki ima sedež v športni dvorani v Ptuju. V sezoni 1978/79 bodo na območju občin Slovenska Bistrica in Ptuj dve ligi. V prvi, medobčinski, bodo najboljša moštva iz obeh občin, druga liga pa bo imela tri skupine in sicer eno v občini Slovenska Bistrica in dve v ptujski občini, razdeljene teritorialno. 1. k. w Športne igre delavcev Mercatorja Sestavljena organizacija združenega dela Mercator bo v letošnjem letu za svoje delavce organizirala prve letne športne igre z naslovom Mercatoriada '78. Izbirna tekmovanja v 21 športnih disciplinah tečejo ob območjih širom Slovenije. V tekmovanju sodeluje 240 ekip s 1200 tekmovalci, kar pomeni, da bo v igrah sodeloval skoraj vsak deseti delavec. Zaključna tekmovanja bodo 9. in 10. septembra v Ptuju. Tekmovalci se bodo pomerili v Ptujskih toplicah in drugih športnih objektih v Ptuju. Organizacija finalnega tekmovanja bo v rokah delovne organizacije Panonija Ptuj. zk Desetletje napredka v NK »Pragersko 75" Letos mineva deset let upornega dela in oblikovanja človeka tudi na športnem področju v krajevni skupnost Pragersko. Res je, da je bilo to začeto delovanje z mladimi dokaj enostransko, predvsem na nogometnih igriščih doma in v gosteh, kljub temu pa nič manj vredno z mnogimi drugi- mi oblikami izobraževanja mlade- ga človeka, v duhu športnika in tudi zavednega krajana v razvoju samoupravljanja. V primerjavi s podobnimi klubi, ki slavijo 20, 30 in več let let ta ju- bilej res ni velik, velika pa so nje- gova dejanja in doseženi delovni rezultati, saj je šlo skozi vrste nogometnega kluba ,,Prager- sko 75" doslej že več sto mladin- cev, pionirjev in članov, ki se da- nes aktivno vključujejo v mnogih društvih ali klubih severovzhodne Slovenije, precejšnje število med njimi pa je še danes ostalo zvesto svojemu klubu. Vse do pred dvema letoma je bil nogometni klub ,,Pragersko 75" edina športna organizacija v KS Pragersko, zato je bila njegova vloga v smeri oblikovanja mladega človeka-športnika toliko odgovor- nejša. Prav ta cilj pa so pri klubu vedno postavljali v ospredje, pred rezultati na zelenih poljanah nogo- metnih igrišč, čeprav tudi teh niso hoteli zanemarjati. To dokazuje tudi njihova uvrstitev v maribor- sko nogometno podzvezo, kjer so se povzpeli tudi na najvišjo stopni- co. Zmagovali pa so že tudi na mnogih občinskih in medobčinskih turnirjih. Ne samo na tekmovalnem, tudi na delovnem področju so v desetih letih obstoja veliko uspeli, Med največje dosežke pa uvrščajo ure- ditev nogometnega igrišča v kar so pred nedavnim vložili veliko prostovoljnih delovnih ur in tudi materialnih sredstev. Pri zagotav- ljanju fmančnih sredstev, name- njenih obnovi nogometnega igrišča so bili na prvem mestu TTKS Slovenska Bistrica in kolektiv ope- karne Pragersko. Ciani kluba so bili tudi med najbolj aktivnimi v času ustanovitve športnega društva v svojem kraju, kar jim je pred dvema letoma tudi povsem uspelo. V okviru tega društva danes deluje skupno z drugimi sekcijami, od- bojka, rokomet, košarka, namizni tenis in seveda NK ,,Prager- sko 75". Medtem ko je ob ustanovitvi klub štel komaj blizu 20 članov, se je do danes število članov povzpelo na blizu 70. Takšna številčnost članstva je prav gotovo samo rezultat dobrega in načrtnega dela vodstva. Rezultati pa so vidni tudi v doseženih uspehih na športnem področju, kjer so prav v le- tošnjem, jubilejnem letu zabeležili kar dva pomembna rezultata. Tako so bili pionirji prvaki mariborske nogometne podzveze, starejši pa pokalni zmagovalci ob- čine.Slov. Bistrica. Z doseženimi rezultati pa nika- kor niso dosegli zadnje stopnice njihove aktivnosti in želja na športnem in tudi akcijskem področju. Tako jim je prav sedaj ena od osnovnih nalog prizadeva- nje za dokončno zgraditev telova- dnice pri osnovni šoli Pragersko, ki je prav sedaj v gradnji in jo bodo predali svojemu namenu, predvidoma še v letošnjem letu. To pa bo nadaljnji korak, da bo v tej krajevni skupnosti postal bolj vse- stranski in Še bolj načrtnejši tudi rekreacijski šport. ,,Naš cilj je predvsem mno- žičnost in oblikovanje mladega človeka v dobrega športnika in tu- di družbenopolitičnega delavca ter samoupravljalca" je ob zaključku poudaril Erik Berčnik, sedanji predsednik sekcije NK ,,Prager- sko 75", ko je osvetlil na svečani seji kluba prehojeno pot in ocenil možnosti nadaljnjega razvoja športne rekreacije v KS Pragersko. Na nedavni svečani seji, posve- čeni 10. obletnici NK ,,Prager- sko 75" so najzaslužnejšim in dol- goletnim članom kluba podelili priznanja in diplome. Prejeli so jih: Roman Arnoš, Stanko Sabec, Janez Lubej, Stanko Pauman, Božo Petrovič, Vinko Breznik, Jo- že Lamberger, Erik Berčnik in An- ton Ketiš. Prek 30 članom so ob tej priložnosti podelili častna prizna- nja kluba. Posebna priznanja pa so prejeli še KS Pragersko, OO ZSMS Pragersko in STKS Slov. Bistrica, ki je bila tudi pokrovitelj vseh praznovanj v okviru desete obletnice delovanja tega kluba. Med tistimi, ki so prejeli častna priznanja pa so Še funkcionarji Ivan Roškar, Srečko Jurič in Otili- ja Repnik ter predsednik športnega društva Pragersko Viktor Suša. Predsednik NK Pragersko 75 Erik Berčnik. Letošnja ekipa NK Pragersko 75, ki nadaljuje tradicijo uspehov svojih prednikov. Besedilo in pojjnetka: Viktor Horvat 10-ZA RAZVEDRILO 24. avgust 1978- TEHNTU^ ■TEDNIK -24. avgust 1978 oglasi in objave - 11 v nedeljo, 27. avgusta, bodo na vseh MDA v Sloveniji za leto dni spet utihnile brigadirske pesmi. Zven krampov in lopat bo zame- njal živžav na srednjih in viSjih šo- lah, pa na delovnih mestih in dru- god. Delovno orodje bodo zamenjali učbeniki, brigadirsko naselje pa ljubi domek. Sklepna slovesnost ob zaključku letošnje republiške mladinske de- lovne akcije Slovenske gorice 78 bo v nedeljo, 27. avgusta ob 11. uri v brigadirskem naselju v Dornavi. Do tega trenutka nas ločijo le še trije dnevi, ki pa lahko prinesejo še marsikatero spremem- bo, doživetje. Sicer pa so brigadirji vseh treh brigad zadnje IV. izmene mladin- ske delovne akcije Slovenske gori- ce dokazali kaj zmorejo. Ce pregledamo njihovo uspešnost v prvi dekadi ugotovimo, da je od 124 brigadirjev IV. izmene pov- prečno sodelovalo na delovišču kar 106 brigadirjev. V tem času so opravili 6592 norma ur, od tega 4993 efektivnih ur. Na trasi izkopa jarka za primarni vodovod v smeri Gabernik—Mostje so izkopali 4237 kub. m zemlje, kar pomeni jarek v dolžini 978 m. V to je všteta tudi dolžina jarka za sekundarni vodovod v Dornavi, kjer je bilo do včeraj delovišče ene izmed brigad. Cevi so obtežili v dolžini 1083 m. Tako so dosegli povprečni de- lovni učinek 154,1 Dela na tra- si primarnega vodovoda Gaber- nik—Mostje in na trasi sekun- darnega vodovoda v Dornavi so tokrat potekale pod normalnimi delovnimi pogoji. Razen tega pa so brigadirji IV. izmene do sedaj sodelovali že na treh udarniških akcijah in to v Stopercah, Zetalah in Grajeni. En dan pa so priskočili na pomoč tudi brigadirjem na MDA Kozjansko 78. Tudi na področju interesnih de- javnosti so bili brigadirji IV. izme- ne dokaj uspešni. Za prvo dekado so ocene sledeče: kulturna dejav- nost 9,5; informiranje 8,4; šport 9,7; ocena idejnopolitičnega dela pa je prav tako uspešna. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so v prvi dekadi dosegle vse tri brigade naziv udarne, prav tako so bile vse tri brigade udarne na udarni dan. O njihovih končnih uspehih in o uspehih brigadirjev vseh štirih izmen celotne MDA SG 78 bomo podrobneje poročali po zaključku akcije. Brigadirji SREČNO NA MDA HALOZE '78! ZDRAVO! M. ozmec Zadnji metri jarka na trasi v Mostju bodo za brigadirji IV. izmene. Foto: M, Ozmec JUTRI ZAČETEK JUBILEJNEGA X. FESTIVALA Ptuj v znamenju domačih melodij Čeprav je v brošuri desetega festivala, ki je priložena tej številki in jo vsi redni naročniki Tednika dobijo brezplačno, podrobneje opisan program obeh delov jubilejnega desetega ptujskega festivala domače zabavne glasbe Slo- venije, ni odveč, da na kratko ponovimo pro- gram obeh festivalskih večerov. Začetek bo jutri zvečer, ob 19. uri na letnem prireditvenem prostoru. Po začetni slovesnosti bodo zadoneli zvoki domačih melodij 24 ansamblov te zvrsti glasbe, ki jim je dovolila nastop na festivalu posebna strokovna komisi- ja. Vsak ansambel bo tako kot je bil običaj do- slej nastopil z dvema prvič javno predvajanima melodijama, od katerih mora biti vsaj ena vo- kalna. Besedila so objavljena v brošuri. Med nastopom bo opravljenih tudi več nagradnih žrebanj in podelitev nagrad, ki so jih prispevale razne organizacije združenega dela. med njimi bo predvsem izstopala tovarna glas- bil Melodija iz Mengša. Občinstvo bo s posebnimi glasovnicami odločilo o treh ansamblih, ki se bodo uvrstili v finalni del. Za konec bo s posebnim programom nastopil še naš jubilant, ansambel Toneta Kmetca. V soboto zvečer se bo prav tako ob 19. uri začel finalni del festivala, v katerem se bo do 13 ansamblov, odvisno od odločitve strokovne komisije, potegovalo za Orfeja z liro in za osta- le razpisane nagrade. O treh nagradah bo s posebnimi glasovnicami odločalo občinstvo. Medtem ko se bodo komisije umaknile, da v miru ocenijo melodije, njihovo izvedbo in bese- dila ter preštejejo glasove občinstva, bodo nastopili še vsi tisti ansambli, ki so na doseda- njih ptujskih festivalih dobili prvo nagrado. Prijavljeni so štirje, ostah pa več ne obstajajo, ali pa so kje na gostovanju. Vmes bodo prav tako nagradna žrebanja, med obiskovalce, ki bodo izžrebani in bodo imeli veljavno vstopnico bo razdeljenih precej nagrad, med njimi bo tudi srečni dobitnik televizorja, ki ga prispeva TGO Gorenje iz Velenja. Za konec bodo poročale komisije, razdelili bodo nagrade in ansambli bodo ponovili nagrajene melodije. Revija STOP, ki je izvedla svojo akcijo za izbiro treh najbolj popularnih melodij slovenske narodne zabavne glasbe, pa bo izbranim ansamblom podelila malo, srednjo in veliko STOPOVO KROŠNJO. Upajmo, da bo tudi vreme naklonjeno jubilejnemu festivalu, zato bo obisk na desetem festivalu za vsakega obiskovalca pravo doži- vetje. FF Nastop malih folkloristov iz Železne Kaple Na nedeljski reviji folklornih skupin v Markovcih, ki so jo pripravih v počastitev 40-letnice folklore v tem kraju so ^ številnemu občinstvu predstavili tudi mali folkloristi iz Železne Kaple v zamejski Koroški. Z njimi je pionirdca folklorna skupina iz Markovec navezala prijateljske stike že leta 1973, 17. avgusta pred tremi leti pa so se najmlajši tudi pobratili. Janja Pičerko — pionirka iz Markovec jih je pred nede^skim nastopom takole pozdravila: „Pred dobrim letom smo vas obiskali v vašem domačem kraju - Železni Kapli v prelepi Koroški. Gostoljubno ste nas sprejeli in mi - pioniiji iz Markovec smo si takrat iskreno zaželeh, da bi se kmalu srečali v našem kraju, v Markovcih. Danes smo resnično srečni, ker vas lahko pozdravimo v naši ljubljeni deželi in vam vsaj za nek^ ur nudimo prisrčno gostoljutge, prgetno poču^e med nami in naj nas še dolgo združuje ritem starega slovenskega plesa, ki je sprem^al že naše skupne prednike pri delu in praznovanju. Naj nas združuje klena slovenska beseda." Obe najmlajši folklorni skupini med nastopajočimi v Markovcih sta si ob jubileju izmenjali tudi spominska darila. mš Mala Janja Pičeiko pozdravlja svoje vrstnike iz Železne Kaple Foto: S-Kosi Vabijo na ogled Samorastnikov" v okviru prireditev ob 70-letnici Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, bo 26. in 27. avgusta v Spodnjih Vinarah na avstrijskem Koroškem velika kulturna mani- festacija, pomembna ne le za koroške Slovence, temveč tudi za nas v matični domovini. Pripravili so uprizoritev Prežih- Mikelnovih ,,Samorastnikov" na prostem. Za prireditev je vse pri- pravljeno, zlasti prikupne so vstopnice, na katerih je upodobi- tev ,,Samorastnikov" po umetniški sliki koroškega slikarja Karla Vouka. Tako je upodobil Samorastnike Karel Vouk Posnetek scene, kjer bodo uprizorili Samorastnike Praznik KS Ormož 17. september je praznik krajevne skupnosti Ormož. Ker je čas praznovanja blizu so se v Ormožu sestali predstavniki krajevne skupnosti m pripravljalnega odbora in se dogovorili za potek celotnega praznovanja, ki bo potekalo v vsej krajevni skupnosti Ormož. Morda bi veljalo ob tej priložnosti razmisliti tudi o prazniku občine Ormož. zk Slovenska Bistrica Delo Maistrovih borcev Na področju občine Slov. Bistrica živi po zadnjih podatkih še 36 Maistrovih borcev, od tega je 10 starih nad 80 let. Združujejo se v posebnem občinskem odboru, kjer sprejemno tudi vsakoletne delovne programe, katere ob oslabljenem zdravju večine članov ter njihovim bogatim letom življenja, uspešno uresničujejo. Med njihove osnovne dejavnosti uvrščajo delovanje v nekaterih občinskih odborih, številni pa so prisotni tudi v aktivnostih krajevnih skupnosti, kjer prebivajo. V občinskem središču Slov. Bistrica se sestajajo na rednih letnih zborih, kjer sprejemajo programe dela za naslednje obdobje in ocengo pretekle rezultate. Sestajajo se tudi ob vseh pomembnejših praznikih. Obvezno se zbirajo tudi ob grobovih svojih vrstnikov, saj se z vsakim letom njihove članske vrste zmanjšujejo za 5 do 6 članov. Viktor Horvat SD Tumišče ob 25-letnici obstoja Strelska družina Turnišče je v počastitev 25. obletnice obstoja priredila tekmovanje z MK puško. Povabljene so bile vse strelske družine s ptujskega območja. Vsaka ekipa je štela pet članov. Ekipe so zasedle naslednja mesta: 1. SD Kidričevo, 2. SD Turnišče, 3. SD Agis, 4. SD Drava Med posamezniki so bili najboljši: 1. Kondrad Kramberger, 2. Jurij Lamut, 3. Slavko Gole. Ivan Gobec Franc Šetinc v Ptuju Svoj dopustniški čas je FRANC ŠETINC, sekretar predsedstva CK ZKS, med drugim izrabil tudi za obisk Ptuja in njegove okolice. Tako si je v torek, 22. avgusta dopoldne ogledal Ptuj, njegove znamenitosti, muzejske zbirke in tudi Ptujske toplice. Popoldne pa je Franc Šetinc obiskal še letališče v Moškanjcih, kjer so mu piloti ptujskega aerokluba omogočili, da sije ogledal Ptuj še »od zgoraj'. Zanimivost je še v tem, daje tovariš Šetinc tudi športni letalec in je na letališču v Mo^anjcih uspešno poletel z jadralnim letalom. F RODILE SO: Ta^ana Zupanič, Slovenja vas 36 - Andreja., Elizabeta Munda, Moškanjci 1/b - Petro., Ivana Kojc, Sedlašek 3 - Andreja., Ana Peteršič, Dornava l/a - Alenko., Vlasta Bezjak, Gorišnica 20 - Gregoija., Marija Vertačnik, Pla- car 15 - Jelko., Ana Medved, Lovrenc na Dravdcem polju 8/f - Matejo., Marija Horvat, Mihovci 71, - dečka.. Mimika Lah, Pongrce 8 - deklico., Kristina Zajšek, Ptuj, Potrčeva 42 - Tanjo., Jelka Dajčbauer, Ormož, Skolibrova 17 - Roberta., Slava Hutinski, Radovec 24 - Roberta., Kristina Mikolič, Kočice 19 - Damjana., Marija Ciglarič, Hranji- govci 30 - deklico., Kristina Princi, Podlože 40 - Boštjana., Ivanka Predikaka, Pleteije 37 - dečka., Štefanija Ptičar, Šemnica 74 Damiija., C\etka Zorko, Podgorci 30/a - dečka., Danica Osterc, Terbegovci 26 - Matejo., Silva Žalar, Trgovišče 27 - deklico., Marija Kaučič, Podgorci 39/a - deklico., Emilija Ma^ašič, Zagojiči 11 - dečka., Irena Pintarič, Velenje, Kersnikova 1 - dečka., Ana Zabavnik, Vodranci 32 — Draga., Ivanka Žumer, Hajdoše 66 - deklico.. Cvetka Muršec, Vičava, Cesta Olge Meglič 12 - Dejana., Jožica Zagoršek, Ptuj, Ob Studenčnici 1 - Mi^a., Ivanka Ferčec, Kozminci 27 - dečka., Anica Malek, Lancova vas 70 - dečka., Neža Čeh, Zg. Hajdina 109 - dečka., Marija Štumberger, Cirkulane 18 - dečka., Miujcta Pislak, Slape 20 - Janeza., Majjana I'erk, Rogoznica, Cesta 8. avgusta 25 Danijela., Ana Muršec, Medribnik 12 - deklico., Marta llergula. Cvetk ovci 28 Zorico., Majda Leben, Formin 15/b - dečka., Jožica Petek, Ptuj, Ziherlova ploščad 3 - Petro., Terezija Belec, Podlože 51 - Janeza., Nada Šneberger, Ptuj, Kajuhova 3 - Damjana., Dragica Zidarič, Pušcnci 21 Simono. POROKE: Rane Potočnik, Budina, Belša- kova 21 in Suzana Vnuk, Budina, Bclšakova 21., Janez Bezjak, Markovci 51 in Terezija Strelec, Markovci 8., Alojz Dobič, Bistrica 19 in Milena Šibila. Golnik 112., Vladimir Korbar, Ptuj, Gregorči- čev drev. 2 in Helena Završnik, Ptuj, Gregorčičev drev. 2., Ivan Kostanjevec. Nova vas pri Ptuju, Frasova 3 in Zdenka Pisek, Ptuj, Kajuhova 1., Stanko Habjanič, Zg. Pristava 51 in Milica Hliš, Popovci 14/a., Miroslav Karlo, Maribor, Dalmatinska 49 in Ana Mohorko, Dalmatinska 49., Igor Leber, Ptuj, Ziherlova ploščad 15 in Milojka Mere, Ptuj, Raičeva 7., Ivan Teskač, Zg. Jablane 17 in Stanislava Kompan, Sp. Polskava 130., Štefan Legak, Ptuj, Selška c. 44 in Marta Drevenšek, Ptuj, Ormoška 26., Ivan Strelec, Zg. Hajdina 78 in Marija Majcen, Zg. Hajdina 78., Stanislav Kokol, Dolane 19 in Kristina Ljubeč, Zabovci 61. UMRLI SO: Jožef Srpčič, Kidričevo 7, roj. 1909, umrl 14. 8. 1978., Dejan Muršec, Vičava, Cesta Olge Meglič 12, roj. 15. 8. 1978, umrl 15. 8. 1978., Neža Job, Sodinci 14, roj. 1923, umrla 17. 8. 1978., Marija VVeiss, roj. Fijan, Ptuj, Selška cesta 25, roj. 1903, umrla 20. 8. 1978., Marija Potočnik, roj. Cemivec, Kungota 59, roj. 1909, umrla 19. 8. 1978. TEONK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČOP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK nned proizvode, za katere se ne plačuje tenneljni davek od prometa proizvodov. IZSILJEVALA PREDNOST Huda prometna nesreča se je zgodila 14. avgusta ob 15.35 v Maistrovi uhci v Ptuju. Voznik motornega kolesa Vinko Anžel iz Kicaija je vozil po Raičevi ulici v smeri proti Grajeni. Iz smeri otroškega vrtca je v tistem trenutku nenadoma za- peljala na prednostno cesto voznica osebnega avtomobila Lidija Reberc iz Ptuja. Trčila je v Anžela in ga zbila po cestišču, zaradi česar je dobil hude telesne poškodbe in se zdravi v ptujski bolnišnici. Materialne .škode ni bilo. OBSTAL V HIŠI V torek, 15. avgusta je prišlo do hude prometne nesreče v naselju Ptujska gora. OkoU 18.30 je Z nožem zabodel očeta v ponede^ek okoli 18.30 je v Odrezah 104 pri Ormožu skoraj prišlo do družinske tragedge. 23-letni Zdravko Dogsa je z večjim nožem zabodel svojega očeta, 52-letnega Franca Dogso. Zdravkovega očeta so hitro prepeljali v bolnišnico, sina pa bo zaradi kaznivega dejanja obravna- val tožilec. Tudi teden od 14. do vključno 21. avgusta je na cestah ožjega območja ptujske občine minil brez hujših posledic. Miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov so v tem času zabeležili le 6 pretežno lažjih prometnih nesreč. Dve osebi sta bili v nesrečah huje, štiri pa lažje poškodovane. Glavni vzroki nesreč so bili tokrat izsiljevanje prednosti, neprevidna vožnja in neprevidnost otrok na cestišču. Skupna materialna škoda na vseh vozilih znaša 19.800 dinarjev. Anton Cuk, voznik kolesa z motorjem peljal proti Stogovcem po klancu navzdol. Vozil je z ugasnjenim motorjem, na vozilu pa ni imel zavor. Med vožnjo mu je padel klobuk z glave, kar ga je zmedlo in ko je prišel v ovinek je zapeljal s ceste, trčU v okno stanovanjske hiše ter ga razbil z glavo. V hiši je obležal v nezavesti, hudo poškodovan. Na vozilu je za okoli 1.500 din materiabie škode. VOZIL PO SREDI CESTE V nedeljo, 20. avgusta je prišlo do nesreče na lokalni cesti v Kungoti. Voznik motornega kole- sa Franc Cernešek iz Dobrove je s sopotnikom P. I. iz Trnič vozil iz Kungote proti Kidričevemu. Pri hiši št. 1 je začel voziti po sredini ceste in celo zapeljal na levo stran. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Lorber iz Maribora. Da bi se mu izognil je Lorber zavil na desno na travnik, kljub temu ga je zadel z levo polovico in ga zbil po cesti. Cernešek in P. I. sta oba bila lažje poškodovana. Materialne škode je za 10.000 dinaijev. vreme do nedelje 3. septembra 1978 Zadnji krajec bo v petek, 25. avgusta ob 13.14 Napoved: Zadnjič smo napo- vedali, da bodo izdatnejše padavine od 22. do 24. avgusta. Ta čas je potekel, zato sedaj laliko računamo na štiri dni lepega vremena. Ponovno po- slabšanje bo veijetno 29. avgusta, ki se bo končalo 1. septembra popoldne. Zato bi naj bilo v soboto 2. in v nedeljo, 3. septembra prav prijetno vreme, ne prevroče, a še dovolj toplo. Alojz Cestnik