SVOBODNA
LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 21
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 9 de junio - 9. junija 2011
SLAVA JUNAKOM!
Referendum jasno ,,proti"
JOŽE MARKEŽ.
na d'^^'ob-ra^sk^ p-^^sla^^ v n^d'elj'O 5. jiu^^^a 2i011 v Slovenski h^^^ v Bu^^os Aire^^)
Mesec junij poteka. Med nami je pozna jesen. Hladen zrak nas spremlja leto za letom, ko se zberemo v Slovenski hiši, da počastimo domobrance in vse žrtve vojne in revolucije na Slovenskem. To je dan, ko nase misli potujejo v preteklost, čez ocean, v domovino naših staršev, v daljno nesrečno pomlad junija 1945, odkar je minilo že 66 let.
Takrat se je dogajala največja tragedija slovenskega naroda v najtemnejši dobi naše polpretekle zgodovine, ko je brat moril brata in vsepovsod prelival nedolžno kri. Kočevski Rog, Teharje, Hrastnik, Huda jama, bodo za vedno naravne priče smrtne usode domobrancev, sinov zvestobe. Med leti 1941 in 1945 je bila vojna in revolucija. Slovenijo so si razdelili trije okupatorji: Nemci, Italijani in Madžari. Narod je trpel njihovo zlorabo in tudi smrtne maščevalnosti. To pa še ni bilo najhujše, kar ga je čakalo.
Notranja revolucija je bil neenak boj dveh svetov. Eden, podvržen zločinskim diktatom komunistične partije, brez Boga, brez vrednot, brez moralnih principov, zlasti brez srčne kulture.
Drugi svet pa je spoštoval in živel v krščanstvu, vezan na božje zapovedi in naravne vrednote.
Komunistom ni šlo za vojno in tudi ne, da bi se borili proti okupatorjem; imeli so drugačen načrt: preko revolucije doseči oblast.
Okupatorjem ni bila nujna potreba boj proti partizanom, saj so imeli pogodbe v višjih krogih, da si niso nasprotovali. Istočasno, se pa tudi niso prav zanimali za nedolžno prebivalstvo, to se pravi za varnost naroda. Tako so ljudje po vaseh in deželi ostali brez obrambe proti nasilju in ubijanju komunistov.
Po svetu in med družbo so ljudje, ki jim gre le za prevaro in s tem za dosego določenih koristi. Nekatere prevarajo za vedno, druge le za nekaj časa, ostale pa prav nič. Tako je tudi ravnala komunistična partija pod privlačnem imenom Osvobodilne fronte. Res je, da jim je pri nekaterih uspelo. Narod pa ni bil ves enak. Med tistimi, ki se niso pustili prevarati, je bil, poleg drugih vplivnih ljudi, tudi ljubljanski škof Gregorij Rožman, ki je hitro odkril masko OF in je svaril ljudi pred brezbožnim komunizmom, kot največjo nevarnostjo za krščanstvo in narod.
Ko je Hitler prelomil pogodbo s Stalinom in je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, je KP junija 1941 ustanovila OF in prevzela njeno vodstvo, pod lažjo, da gre za boj proti okupatorju. Takoj je začela pobijati vplivne može in fante v Ljubljani in na deželi, ker so bili njeni politični nasprotniki. Vsak, ki se jim je upiral, je bil umorjen. Tako je naraščal teror, partizani so z nasiljem ustrahovali ljudi, jim kradli in uničevali premoženje.
Slovenci so bili postavljeni pred izbiro: biti umorjeni kot izdajalci ali pa se jim oboroženi upreti. V poletju leta 1942 so bile ustanovljene Vaške straže, ki so imele samo obramben namen. Do takrat je bilo umorjenih že nad 1000 oseb. Med žrtvami je bilo tudi mnogo družin, to se pravi, da so tudi otroci umirali pod streli OF. Vaške straže so s svojo prisotnostjo omejile partizanske nočne napade in dosegle mirnejše življenje.
Po kapitulaciji Italije so partizani zasedali italijanske postojanke in se močno oborožili. Da bi imeli oporo, so se vaški stražarji zbrali na Turjaku. Partizanski napad je bil zaradi izdaje uspešen. Obljubili so amnestijo, a ker komunisti niso nikdar držali besede, so takoj postrelili ranjence, ostale ujetnike pa zvezane odpeljali v Kočevje in brez sodbe pobili nad 400 borcev.
Z namenom, da bi naprej branili življenja, domove in preživetje
(nad. na 2. strani)
Preteklo nedeljo 5. junija je v Sloveniji potekal trojni referendum. Kampanja pred njim je bila precej ostra, saj je na eni strani stala vlada, na drugi pa združena opozicija, ki je predvsem v vprašanju zakona pokojninske reforme imela še podporo sindikatov. Napovedi so jasno kazale, da bo pokojninski zakon zavrnjen, enako kot zakon o delu na črno. Nekaj dvoma pa je bilo glede zakona o arhivih, ki so mu pripisovali bolj ideološko naravo.
Končno so bili vsi trije zakoni odločno zavrnjeni. Največ glasov ,,proti" je prejel zakon o delu na črno: kar 75,54%. Zakonu o pokojninski reformi je nasprotovalo 72,18% volivcev. Proti zakonu o arhivih pa je glasovalo 71,01% udeležencev.
Ta poraz je gotovo hudo prizadel vlado. Vendar premier Borut Pahor nikakor ne misli na odstop ali na predčasne volitve. Zatrdil je, da bo vlada v vsem zagonom nadaljevala delo. ,,Spremembe so potrebne, ker ljudje s stanjem v družbi niso zadovoljni", je zatrdil. Pahor meni, da se je Slovenija, potem ko jo je leta 2008 nepripravljeno zajela recesija, izvlekla ven iz te recesije. „Namesto, da bi hišo, ki jo je to neurje zelo razmajalo, ta vlada samo prepleskala, da bi imel zunanji videz lepši odsev, smo se odločili, da na novo postavimo temelje. In ravnali smo prav." Dodal je, da je treba voljo ljudi, ki je bila dostikrat, večinoma, izražena proti spremembam razmer, s katerimi niso zadovoljni, razložiti z nekim splošnim nezadovoljstvom.
Nekoliko drugače meni vodja opozicije Janez Janša. Poudaril je, da v SDS pozdravljajo prepričljivo zavrnitev pokojninske reforme, zakona o preprečevanju dela na črno in novele zakona o arhivih. Opozoril pa je, da kljub temu ni čas za veselje, pač pa za zaskrbljenost, saj po njegovih besedah vlada ,,očitno ni razumela sporočila". ,,Še vedno mislijo, da so najboljši, in ta oblastniška aroganca ne pomeni nič dobrega," je dejal.
Po zavrnitvi pokojninske reforme se zdaj pojavlja vprašanje, kako naprej. Da je pokojninsko blagajno treba napolniti, je jasno vsakomur, ampak najti rešitev, ki bo splošno sprejemljiva, ne bo lahko. In kakšen odgovor ima vlada v rokavu? Po kolegiju pri predsedniku Pahorju kaže, da je možnosti več.
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je po referendumu dejal, da nesprejetje pokojninske reforme pomeni približno 220 milijonov evrov finančnih posledic letno. In ta sredstva bo po njegovih besedah treba poiskati v javnih financah, državnem in občinskih proračunih. Dodatnih sredstev pa po njegovih besedah ni mogoče zagotoviti s povečevanjem davkov.
Vlada bo torej, kot kaže pripravila interventni zakon, vendar prvak SDS Janez Janša poudarja, da bo interventni zakon, ki ga predlaga vlada brez vsake legitimnosti, lahko ponovno predmet referenduma na zahtevo sindikatov javnega sektorja in jeseni se lahko ta nedelja zgolj ponovi, poudarja prvak SDS.
IN V ARGENTINI?
Volili smo tudi nekateri državljani na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu. Volišče je bilo odprto od 9. do 17. ure. V tem času se je glasovanja udeležilo 191 volilnih upravičencev (vseh državljanov je v Argentini 4192).
Rezultati so bili sledeči. Zakon o delu na črno: neveljavnih,1; ZA,19; PROTI,171.
Zakon o arhivih: neveljavnih,1; ZA,18; PROTI, 172.
Zakon o pokojninski reformi: neveljavnih, 0; ZA:18; PROTI,173.
Tako je bil izid splošno 90% proti in 10% za. Zanimivo pa je, da se je glasovanja udeležilo komaj 4,5% volilnih upravičencev, kar je najnižja udeležba, odkar imamo Slovenci v Argentini volilno pravico.
V Kočevskem Rogu
Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila preteklo nedeljo ob 11. uri tradicionalna obletna maša za žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje je vodil prelat Janez Gril. Spominska slovesnost se je nadaljevala s programom, ki ga pripravlja Nova slovenska zaveza.
Slovesnosti se je udeležilo več kot 3 tisoč ljudi, med njimi tudi nekateri politiki. Prelat novomeške škofije Janez Gril je v nagovoru med mašo poudaril, da se ne sme nikoli več ponoviti to, kar se je dogajalo na slovenskih skrivnih moriščih. Kljub bolečinam pa se stvari po njegovih besedah spreminjajo na bolje. Velike preizkušnje in trpljenje slovenskega naroda, ki so ga povzročile totalitarne ideologije in svetovna morija, prinašajo duhovne sadove. Kot primer je navedel lansko razglasitev Alojzija Grozdeta za blaženega. Kri mučencev je seme novih kristjanov. Ne pozabimo tega in ne dopustimo, da bi nam kdor koli vzel upanje, ki prinaša življenje, je še dejal prelat Gril.
V Kočevski Rog že več kot dve desetletji prihajajo svojci pobitih, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške. To je kraj spomina, kamor romajo in kjer molijo za spravo v našem narodu.
,,Prva stvar, o kateri je treba govoriti, ko govorimo o Kočevskem rogu in vabimo ljudi na ta kraj, je usmiljenje," je v oddaji Moja zgodba povedal Justin Stanovnik iz Nove slovenske zaveze in opozoril, da danes ta pojem izginja.
„Namesto usmiljenja sedaj vsi govorijo o solidarnosti. Solidarnost pa je nekaj povsem drugega. Solidarnost je politični pojem. Jaz sem lahko solidaren celo z ljudmi, do katerih ne čutim ničesar. Usmiljenje pa je izraz duha."
Na spominske slovesnosti v Kočevski Rog bi morali bo besedah Justina Stanovnika hoditi tudi zato, da ti pobiti ne bi bili tako zgodovinsko sami.
„Hoditi moramo toliko časa, toliko let, desetletij, da bodo nazadnje začeli hoditi za nami tudi tisti, ki so Kočevski Rog uprizorili. Ne osebno, seveda, tistih ni več, ampak njihovi vnuki, pravnuki, ki bodo le končno v sebi imeli srce, ki bo tako čisto, da se ne bodo več mogli upirati klicu tega kraja."
Kočevski Rog je kraj našega zgodovinskega spomina. ,,Če hočemo povedati, kaj smo bili, potem moramo iti na ta kraj. Ljudje v Kočevskem Rogu lahko doživijo ne samo, kaj so posamezniki, ampak tudi kaj so kot narod, kaj se je z nami zgodilo kot z narodom," je še povedal Justin Stanovnik.
Tudi Slovenci v Buenos Airesu smo se spomnili naših pobitih. Poročilo bomo objavili v prihodnji številki. Na uvodnem mestu pa prinašamo slavnostni govor.
Dan molitve in posta za domovino
Ob 20. obletnici slovenske državnosti in v hudi krizi, ki jo doživljamo v naši domovini, so se posamezniki, molitvene in druge skupine skupaj z nekaterimi župnijami odločili pripraviti dan molitve in posta ob zaključku devetdnevnice za domovino. Pobudo so predstavili slovenskim škofom, ki so jih pri tem podprli. Tej pobudi so se pridružili tudi pravoslavni in evangeličanski bratje. K temu vabimo tudi vse rojake, doma in po svetu.
V	Stari zavezi se je izraelsko ljudstvo pogosto zateklo k postu in se s tem rešilo pred velikimi nevarnostmi in propadom. Tudi v novejši zgodovini se je že marsikdaj izkazalo, da sta molitev in post začela reševati probleme, ki so bili težko rešljivi. Molitev in post namreč globoko posežeta v misel in delovanje ljudi, da se zopet usmerijo k sebi, se vidijo v svoji duhovni resničnosti in se v želji po osvoboditvi začnejo boriti z mnogimi slepimi navezanostmi in vklenjenostmi ter usmerijo pogled na tisto, kar je bistveno, kar želi Bog.
Ko molimo v soglasju z Božjo voljo, vemo, da to, za kar smo prosili, že imamo. Spremenjenje se zgodi tedaj, ko molimo. Potem to prejmemo ob primernem času. To velja za osebne in družbene potrebe. Z našimi molitvami moremo ustvarjati ugodno družbeno okolje za našo skupno rast.
V	sredo, 22. junija bo dan namenjen molitvi in postu ob kruhu in vodi. Ponekod se bodo združili v molitveno navezo skozi ves dan, drugje nekaj ur. S prošnjo za domovino bomo nadaljevali še do sobote, ko je Dan državnosti. Molimo za domovino!
Stran 2			9. junija 2011 • SVOBODNA SLOVENIJA
			
VTISI IZ SLOVENIJE			IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI
Dvajsetletnice
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Prijazno vabilo iz Buenos Airesa je sporočalo o razstavi v Narodni in univerzitetni knjižnici. Že samo to, da so se združili daljni spomini na razne osebe in kraje, je bil dober povod, da se v četrtek, 2. junija, pridružim kar številnim udeležencem, ki so prišli na slovesno odprtje v NUK. Naj omenim prisotnost bivšega predsednika vlade RS dr. Andreja Bajuka z gospo, bivše ministrice Mojce Kucler Dolinar in predsednika Muzejskega društva Škofja Loka mag. Aleksandra Igličarja.
Živimo v letu dvajsetletnic, veselih in žalostnih. Dvajset let slovenske osamosvojitve, dvajset let razstave v Ljubljani slikarke Bare Remec, pa tudi dvajset let njene smrti. Ob tej priliki pa je Helena Janežič pripravila razstavo z ilustrator-skimi deli Bare Remec.
V razstavni dvorani NUK si jih je možno ogledati do 2. julija.
Odprtje je bilo na vrhu impozantnega Plečnikovega stopnišča. Prve besede je spregovorila ravnateljica NUK Mateja Komel Snoj, glasbeni uvod pa je prišel izpod veščih prstov pianista Ivana Vombergarja v obliki Guasta-vinovih in Chopinovih del.
Med prisotnimi so bili redki, ki so slikarko poznali osebno, zato so bile dobrodošle besede akademika in pisatelja Zorka Simčiča. Zelo nazorno jo je predstavil in prikazal kot samostojno, skromno, odločno in dobrosrčno osebo, ki si je znala utreti pot tudi v argentinskih umetniških krogih. Ivanova sestra Mojca, ki jima je Bara Remec bila stara teta, pa jo je orisala skozi družinske otroške spomine, ki so prijetno dopolnjevali Simčičevo predstavitev.
Akad. Zorko Simčič, ravnateljica NUK Mateja Komel Snoj in avtorica razstave Helena Tomažič.
Spredaj Mojca in Ivan Vombergar
Razstavo je pripravila Helena Tomažič. Sestavljena je v treh sklopih: ilustracije v knjižnih, revijalnih in priložnostnih tiskovinah v predvojnem, medvojnem in povojnem času. V dvorani se vrti tudi dokumentarec, ki ga je o njej pred leti posnel mariborski studio RTV Slovenije. Bogata je tudi zloženka z nekaterimi deli ter spremno besedo avtorice razstave in arh. Jureta Vombergarja. Predstavljena je bila tudi monografija o njenih taboriščnih skicah, ki je pred kratkim izšla v Buenos Airesu. Vse to so si prisotni ogledali in v prijetnem pogovoru komentirali.
GB
Za enajstimi pregradami
V založbi Družina je te dni izšla posebna knjiga. Posvečena je enemu izmed najbolj groznih povojnih morišč. Knjiga ,,Huda jama. Skrito za enajstimi pregradami" po besedah enega od avtorjev, zgodovinarja dr. Mitje Ferenca, obsega vse doslej znano o Hudi jami, prav tako pa predstavlja protest proti državi. Knjigo so predstavili v Cankarjevem domu. Predstavitev pa je pospremilo tudi predvajanje dokumentarnega filma o enajstih pregradah, za katerimi se je skrivala ,,bela koprena".
Pod knjigo Huda jama - Skrito za enajstimi pregradami sta se poleg zgodovinarja dr. Ferenca, ki je vodil evi-
dentiranje prikritih grobišč, podpisala še vodja akcije Sprava Pavel Jamnik ter vodja rudarskih del v Hudi jami Mehmedalija Alič. Knjiga obsega 280 strani, v njej pa je več kot 300 fotografij, tabel, skic in kart. Po besedah avtorjev je v njem predstavljen potek raziskave z vsemi izsledki. Zdaj, ko je raziskave konec, je po mnenju Ferenca njihova dolžnost, da javnosti izsledke prikažejo in „opozorijo na določene stvari".
Dr. Ferenc, ki je bil od ustanovitve Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč njen član, pa je ob predstavitvi izrazil ogorčenje, da se je vlada odločila zaustaviti
dela v rudniku. ,,Zavedamo se, da bo z ustavitvijo del v rudniku marsikaj odšlo v pozabo. Vsi trije smo bili razočarani, ker smo želeli narediti vse, kar je bilo v naši moči, da bi vse žrtve dostojno pokopali. Pri tem žal nismo bili uspešni. Tako je ta knjiga v nekem smislu tudi prikaz našega poraza in hkrati protest proti odločitvam države, ki so bile sprejete mimo stroke." Vsi trije pisci so tudi menja, da je vladina odločitev, da izkopa posmrtnih žrtev iz jaška ne bo več, napačna. ,,Po našem mnenju bo zopet zlorabljena civilizacijska pravica, da bi žrtve imele grob," so poudarili.
SLAVA JUNAKOM!
(nad. s 1. strani)
je bilo v Ljubljani ustanovljeno Slovensko domobranstvo, prva slovenska vojska pod slovensko zastavo, grbom kranjskega orla in slovenskim poveljstvom. Do maja 1945 so branili Slovenijo pred komunističnimi napadi. Partizani so se ogibali spopadov z njimi in so pobijali le se zahrbtno. V glavnem so se pa partizanske enote skrivale v gozdovih.
V	zadnji zmagi so domobranci 10. maja 1945 pregnali partizane z dravskega mostu in tako odprli pot tisočem civilistov in domobranskim enotam na Vetrinjsko polje. Kar je bilo že omenjeno, da se Tito ni boril proti Nemcem, je prosil za pomoč Stalina. Tako je Rdeča armada prodrla z juga skozi Srbijo in se ustavila v slovenskem Prekmurju, saj ni imela več nemškega odpora.
Begunski umik je imel dva razloga. V Sloveniji je zavladal komunistični totalitarizem, režim ki je potem uničeval Slovenijo skozi desetletja. Maščevalni načrt partije s političnimi nasprotniki je bil jasen. Drugi razlog pa so bila nasilja sovjetskih vojakov nad prebivalstvom, tako da se je 30 tisoč Slovencev umaknilo na Koroško in delno na italijansko mejo.
Umik naj bi bil le začasen. Prepričani so bili, da se bodo vrnili, vendar jim je usoda namenila druga pota.
V	tej narodni nesreči ni manjkalo izdajalca in to vlogo so uresničili Angleži. Oni so bili pravi izdajalci. Britanska armada je vrnila nad 12 tisoč razoroženih, nepremaganih domobrancev iz Vetrinja na slovenska tla in s tem omogočila genocid bratomorne partizanske roke.
Lansko leto oktobra meseca je bila na Britanskem darovana spravna sveta maša, kot priznanje za odgovornost in morebitno krivdo, ki jim teži vest, saj so izročili njim zaupne domobrance, da se je lahko zločin izvršil. Trpeči, nečloveško mučeni tik pred smrtjo v jamah, so plemeniti fantje še zadnjikrat potrdili zvestobo Bogu in Domovini, Stvarnika prosili odpuščanje za morilce in se pogumno poslavljali, predani v Božje usmiljenje in ponovno združitev nad zvezdami.
Kaj lahko naredimo mi, argentinski Slovenci, potomci, mladike junaških korenin? Veliko! Nikdar jih ne smemo pozabiti, moramo jim biti hvaležni, ponosno pričevati, da so se darovali za iste vrednote, ki jih mi gojimo tukaj, pa čeprav že skoraj 70 let po tej tragediji, saj te vrednote so večne.
Kot sin in nečak domobrancev pa pričakujem od mlade, dvajsetletne Republike Slovenije, da bo imela voljo sprijazniti se z zgodovino in sprejeti resnico, ki je le ena. Narod in država, ki ne priznavata pretekle zmote in ne spoštujeta žrtev o katerih govore gozdovi in dejstva, bo težko živela srečno sedanjost, kaj šele prihodnost.
V	Sloveniji je pa še vse preveč mračno. Pred tedni je predsednik Turk praznoval obletnico ustanovitve OF in to še v datumski pomoti. Naj zavajanje novih ljudi s starimi lažnimi pojmi preneha. Kdo more resno zagovarjati ravnanje, način in delo OF? Na tisoče in tisoče trupel po grobiščih vse Slovenije priča, da je tako zagovarjanje nemogoče. Človek mora misliti, da kri ni voda, da je včasih strup, ker med morilci so bili tudi svojci.
V	Rogu pa še vedno gosta megla taji resnico in ne dovoli, da bi ta prišla na dan. Upanje pa ni izgubljeno! Prišel bo čas, ko jim bo vrnjena čast, priznanje in dostojanstvo, in s tem bo pravica izbrisala krivico.
Slava vsem junakom, vsem padlim, slava domobrancem!
Obzorje se jasni. Kar nekaj novosti smo srečali pretekle dni in seznam kandidatov je skoraj dokončan. Pa tudi za tiste, ki še manjkajo, ni večjih dvomov. Sedaj se bodo vsi trudili le, da prepričajo narod, da so oni najboljša alternativa.
Zelo spretno. Nekaj je treba prepoznati Rihardu Alfonsinu, sinu prvega predsednika zadnjega demokratičnega obdobja: spreten je. In še druga: kot stvaren mož, nima večjih ideoloških predsodkov, ko gre za gradnjo strukture, ki naj ga povede do vladne palače. Njegovi stvarnosti lahko pripišemo dejstvo, da je mirno sprejel odklon socialistov (Binnerja), da bi se pridružili povezavi radikalov. Njegovi spretnosti pa, da je za tovariša na podpredsedniškem kandidatnem mestu izbral pero-nističnega ekonomista. Tako bo formula Alfonsín-Gonzá-lez Fraga. V provinci pa bo na čelu povezave mož federalnega peronizma Francisco De Narváez, ki je že enkrat v provinci premagal Kirchnerja in Sciolija. Napoved, da se bo González Fra-ga boril za podpredsedniško mesto je presenetila javnost, po drugi strani pa zelo pomirila tiste, ki so dvomili o Alfonsinovih vladnih sposobnostih. Znal je izbrati moža, ki formuli poveri ekonomsko sposobnost. Baje je pri tej sestavi imel prste vmes tudi bivši gospodarski minister Lavagna. Dejstvo povezave z De Narvaezom v provinci pa je čista Alfon-sinova iznajdba in koristi obema. Rdečelasec bo imel na razpolago močno strukturo radikalne stranke, Al-fonsín pa si bo zagotovil, če že ne zmage v provinci, vsaj vredno količino glasov v prvem volilnem okrožju v državi, ki predstavlja dobro tretjino vseh možnih volivcev. Da pokažejo enoten nastop, so se na zborovanju v Cordobi s predsedniškim kandidatom pokazali vsi radikalni veljaki, tudi propadli predkandidati: Cobos, Agu-ad Mestre, Sanz, ^
Kako sedaj kaže. Čeprav še ni uradno objavila svoje kandidature, je večina političnih opazovalcev prepričana, da bo gospa predsednica ponovno kandidirala na čelu vladne povezave. Prav tako večina meni, da bo v prvem krogu prispela na prvem mestu. Vprašanja se pojavijo po tej ugotovitvi. Posebni argentinski volilni sistem poveri končno zmago že kandidatu, ki bi v prvem krogu presegel 45% oddanih glasov. To v primeru gospe Cristine sicer ni nemogoče, a je, kljub vsej vladni propagandi, podporam in razsipanju državnega denarja, precej težko. A ima še drugo možnost: če preseže 40% (kar je delno verjetno) in je razlika z drugouvrščenim večja kot 10%, ji tudi takoj pripada
predsedniško mesto. In tukaj se zaplete. Preveč je kandidatov med razpršeno opozicijo, da bi Alfonsín, ki bo najbolj verjetno pristal na drugem mestu, zaostal manj kot 10% za gospo. Poglejmo. Duhalde skuša zbrati raztresene kose upornega peronizma in je za podpredsedniškega kandidata izbral Das Nevesa; uživa celo podporo ovene-lih demokristjanov. Rodriguez Saá vztraja na svoji kandidaturi. Binner se sicer še ni odločil, a kaže, da bo v raznih povezavah socialistov z levimi skupinami tudi kandidiral. Elisa Carrió trmasto vztraja. Potem pa imamo še vrsto levičarskih skupin, ki se morajo povezati, da bodo sploh mogle nastopiti po rešetu, ki ga predstavljajo primarne volitve. Macri pa se noče izreči, koga bo podpiral, dokler ne bo jasna usoda mestnih volitev, kjer ponovno kandidira za vodjo avtonomne mestne vlade. Kljub vsemu, se še ne vidi jasnega rezultata.
Kamni spotike. Kot smo omenili, gospa Cristina še ni izrekla končne besede. Po obisku Italije, kjer je „špricala" slavnostno parado ob 150 letnici italijanske enotnosti, se je vrnila z zagonom, a vztrajno igra skrivalnice v zadevi kandidature. A težave se vladi ne porajajo toliko zunaj, kot znotraj. Afera okoli bratov Schoklender in Mater majskega trga, kjer se je v fundaciji za gradnjo stanovanj odkrila grozna korupcija, kaže direktno na vlado in njeno nepazljivost v prej omenjenem razsipanju denarja. Hudobni jeziki trdijo, da je afero razkril/povzročil glavni tajnik CGT Hugo Moyano, ki čuti, da ga preganjajo in tako grozi, da bo razkril še drugo „umazano perilo". A nanj je nato padel upor dela lastnega sindikata, zaradi smrti delavca ki ga baje niso pravočasno in prav zdravili v socialni oskrbi sindikata. Moyano meni, da je ta udarec prišel s strani vlade. Tako poteka čas v medsebojnem nezaupanju in sabotiranju.
Trpeča družba. Medtem pa navadni državljani, daleč od strankarskih spletk in manevrov, trpeče prenašajo vsakdanje težave. Še vedno je pomanjkanje varnosti prva skrb, o kateri se pa v vladnih krogih ne govori. Sindikalni konflikti se tudi nadaljujejo, čeprav je večina že dosegla dogovor o povišicah plač. A zapletlo se je z učitelji v provinci Santa Cruz, ki stavkajo že 45 dni in blokirajo pota, ki vodijo do petrolejskih vrelcev. Nevarnost je, da bomo kmalu ostali brez goriv. In ko že omenjamo goriva je treba povedati, da se država nahaja v kritičnem stanju. Nekoč smo izvažali velike količine plina, sedaj uvoz dosega že 22% celotne porabe. Slabo kaže.
SLOVENCI V ARGENTINI
42. PEVSKO GLASBENI VEČER
Mladina IMA talent!
Prijetna večerna toplina nas je spremljala v soboto 14. maja v Slovensko hišo. Že so nas sprejeli razni zvoki kitar, orgel in
Debitantka Mikaela Malovrh
Nova množična skupina Zlatorock
petja, predujem enega najlepših mladinskih večerov leta. V dvorani se je kar čutilo veselo razpoloženje poslušalcev, ki so nestrpno čakali na odkritje letošnjih talentov. Pa tudi krasno pripravljen oder, ves v barvah, je še bolj pripomogel k pričakovanju.
Končno se je na odru pojavil napovedovalec večera, Damjan Ahlin, in pozdravil vse navzoče. Predstavil je tudi komisijo, ki naj bi 'ocenjevala' nastop vsakega talenta, in ki so jo sestavljali: znani angleški rock-pevec Mark Bregar (Marko Bregar), ruska operna pevka Nevenka Beličeva (Nevenka Belič), in concertino berlinske filharmonije Joseph Gunther Uberzanec (Jože Rožanec). Vsi trije so odlično odigrali svoje vloge, ter zelo primerno karakterizirali osebnost, katero so predstavljali.
Nato se je pričelo. Prva se je predstavila Florencia Hrovat, ki je s svojim nežnim glasom zapela The voice whithin (Christina Aguilera), Unchained melody (Elvis Presley) in Kje so tiste rožice (Manca Izmajlova). Vsakič bolj sigurna, dokazuje koliko se lahko leto za letom napreduje z vztrajnostjo, kar zna publika dobro prepoznati!
Nato se je pojavil na odru Marko Strubelj. Odlično je podal slovensko narodno, nato Una furtiva lacrima (iz Donizettijeve opere L'elisir ďamore), in La donna è mobile (iz Verdijeve Rigoletto). Iz srca smo uživali kvalitetno izvedbo pesmi in opernih arij, ter posrečeno interpretacijo njih besedil. Res čestitk vreden nastop, saj je nam vsem zelo približal krasen glasbeni stil, ki dandanes ni zelo posplošen!
Takoj za njim je zasedel klavir Matjaž Rožanec. Izvrstno je zaigral Chopinov Vals op. 69 št. 2 in Love of my life (Queen). Mladi glasbenik je očaral publiko s kvalitetnim igranjem in čustvenim podajanjem, ta pa je nagradila njegov talent in vztrajnost z močnim aplavzom!
Tudi Karina in Zofija Novak sta letos ponovno stopili na oder. Dvoglasno sta zapeli Čakam nate (Karina Novak), Mash up, in Cotton fields (Creedence Clearwater revival). Lepo je videti, da se v družini razvija in pospešuje pevski talent, saj je prav pesem ena izmed prvih združevalnih sil, pa tudi ena najlepših slovenskih odlik!
Prvi del večernega programa je zaključila Mikaela Malovrh, ki se je prvič predstavila na pevsko glasbenem večeru.
Prevzela nas je s sproščenostjo nastopa, prekrasnim glasom in odlično interpretacijo pesmi Moj svet (Nina Pušlar), You belong to me (Taylor Swift), in Change (Taylor Swift). Res nadebuden mladi talent, ki upamo, da se bo razvija še naprej, saj odlično kaže!
Pred odmorom pa so se, na presenečenje vseh, pojavile na odru dekleta, ki so lepo zaplesale, kar je dodalo še malo barvitosti temu že tako raznolikemu večeru. Sledil je kratek odmor, med katerim je bila na razpolago lahka večerja, da smo si zopet privezali dušo in se pokrepčali za drugi del programa.
Ta se je začel z novo skupino Zlatorock, ki jo sestavljajo mladi iz raznih domov: Klara Marinič, Branko Marinič, Karel Mehle, Marjan Mehle, Luka Kenda, Andrej Lenarčič, Luka Škulj in Dani Vasle. Odlično so podali What's up (4nonblon-des), Stand by me (Ben E. King), in Dobra vila (Tabu). Z zasedbo raznih inštrumentov in njih zanimivimi kombinacijami je ta množična skupina spremljala petje in dosegla visok
Matjaž Rožanec in njegov klavir
uspeh med publiko. Kaj vse se lahko doseže, ko se dobi skupaj toliko talentov katere združuje prijateljstvo in glasba!
Sledil je mladi kantavtor Marko Urbančič, ki je ob spremljavi klasične kitare odpel Tašča, ReKaida, in Tiranosaurio del rocanrol, katere je sam napisal in uglasbil. Zanimivo, kako vsak razvija glasbo na drugačen način: v njem se je kreativnost pokazala v ustvarjanju lastnih melodij in besedil!
Za njim so predstavili na odru še eno družinsko dvojko: 1999 Sandi in Andrej Žnidar. Dvoglasno in ob spremljavi kitar sta čudovito zapela Le mavrica (Siddharta), Road trippin' (Red Hot Chilli Peppers), in Fast as you can (Fiona Apple). Njuna glasova se zelo lepo ujemata, da pesmi ki jih izvajata še lepše zvenijo. Še en dokaz, kakšne uspehe se doseže, ko se v družini pospešuje pevski duh!
Na odru se je nato pojavila skupina Formato Vinilo, ki jo sestavljajo Branko Marinič, Emanuel Santelli, Axel Rios, Federico Cocca, Federico Brotzmann, in Diego Fernandez Marin. Skupno so izvedli lastna originala La forma in Nos quema por
Skupina Jane z addiction
dentro, ter Juntos a la par (Pappo), ki jo je v slovenščino prevedel Branko Marinič. Potom teh skladb so se izkazali kot skupina, ki zelo dobro deluje, kar je publika tudi rada priznala!
Kot zaključek večera pa smo vsi uživali s skupino Jane'z addiction, katero sestavljajo Tomi Kastelic, Andrej Ullúa, Sandi Žnidar in Luka Škulj, ki je za začetek predstave izbrala izreden 'look' barvastih lasulj. Izvrstno so odigrali One way or another (Blondie), Nekaj sladkega (Siddharta), in Certain Romance (Artic Monkeys). Mlada skupina je dokazala, da lahko pridejo do odličnih rezultatov ko skupno razvijajo talente!
Ob koncu je 'ocenjevalna komisija' prišla do zaključka, da ni le eden najboljši,
ampak da so	Posrečena 'ocenjevalna komisija'
vsi nastopajoči vredni pohvale, ker se je vsak odlično izkazal v svojem. Zato so podelili priznanja vsem, vsakemu po svoji odliki!
Pa je prišel do konca tudi ta večer ... koliko užitka nam je prinesel! Kako lepo je videti, da se toliko mladih še upa razviti božje darove, ki so jih prejeli! Iz srca čestitamo vsem, ki ste se letos predstavili, in vas spodbujamo, da se še naprej dobivate in vadite, saj je glasba res globoka dimenzija, ki osrečuje in obogati tiste, ki se z njo ukvarjajo. Zahvaljujemo se vam tudi, da ste nam dali možnost, da smo z vami uživali tudi mi!
Iskrene čestitke naj gredo tudi centralnemu odboru, ki je še enkrat dokazal, kako dobro skupinsko deluje. Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in izvedbi večera, predvsem Aleksu Šucu za pripravo luči, Pavlu Malovrhu in Eriku Oblaku za uravnavanje zvoka, Albertu Muhi za snemanje, in Klari Draksler za grafično oblikovanje programa. Res je bil zelo lepo pripravljen večer, v katerem smo vsi uživali. Upamo, da bo v bodoče še mnogo takih, saj vsako leto odidemo s prepričanjem, da se splača! Brez vsakega dvoma lahko rečemo, da slovenska mladina IMA talent!
Marjanka Grohar
Barvito pripravljen oder PGV
HLADNIKOV DOM
Slovenska vas se smeje
Številni vaški gledališko navdušeni publiki se dobro godi, saj je po nedavnem obisku pristavske skupine v nedeljo 29. maja gostoval v Hladniko-vem domu tudi Carapachayski Oder z veseloigro Lumpacius vagabund, ki jo je spisal avstrijski režiser in igralec Johann Nestroy.
Kot smo že brali v poročilu obletnice v Cara-pachayu, je igro režiral bivši vaški rojak Jože Jan, kateremu je oder Hladnikovega doma še iz otroških let več kot dobro poznan. Tokrat smo ga videli kot odličnega komedijanta, ki zna igrati res s celim telesom in je v vlogi krojaškega pomočnika Šivanke vzbujal smeh in dobro voljo pri odraslih in še zlasti pri otrocih. Sproščen Andrej Žnidar in vedno primeren Jure Komar sta z njim sestavljala trojko obrtniških pomočnikov, katerih dogodivščine so središče vse komedije. Da so se njihove zgodbe živahno odvijale so zaslužno pripomogli nosilci vseh pomožnih vlog in drugi sodelavci, ki jih ne bomo ponovno naštevali, zaslužijo pa vso pohvalo za nujno potrebni prispevek.
Igralski talent vseh nastopajočih je bil očitno močno podprt z nedvomno intenzivnim in napornim učenjem in vajo, s katerim je režiserju uspelo doseči kvaliteten produkt. Pa še dobro skupinsko razpoloženje je zato potrebno. Očitno je družba, ki sestavlja Carapachayski Oder, dosegla tako stopnjo povezave, da smemo od njih še marsikaj dobrega, lepega in koristnega pričakovati in da bodo svoje uspehe še naprej delili tudi po odrih drugih domov.
Gledališkim navdušencem pa se še v naprej dobro obeta, saj se je na izpraznjenem odru že začela sestavljati klasično francosko ambientirana scena, ker Gledališka skupina iz Slovenske vasi z režiserjem Markom Pallottom pripravlja Molierje-vega Namišljenega bolnika, katerega premiera bo to soboto 18. t.m.
F.S.
ROMAN PISATELJICE SLOVENSKEGA RODU
Karantanski medved
Cristina Loza ima slovensko kri po materini strani. Mamin dekliški priimek je Stonič, doma pa je bila ob reki Kolpi. Cristina živi v Córdo-bi, ima tri sinove in tri vnukinje, je avtorica romanov Malasangre, El revés de las Lágri-mas (s tem bila finalistka za nagrado Planeta 2004), in La Hora del Lobo, vse izdane pri založbi Eme-cé Planeta. La Hora del Lobo je bila tudi prevedena	v
italijanščino. Poleg
tega sodeluje pri časopisih, revijah, in antologijah. Čeprav ne obvlada jezika je že bila v Sloveniji in posebej obiskala materin rojstni kraj.
Pred dnevi je izšlo njeno zadnje delo: El Oso de Karantania - Karantanski medved. Zgodba, osnovana na resničnih dogodkih njenih prednikov, se začne v Sloveniji med prvo svetovno vojno in se nadaljuje potem v Ameriki, od tretjega desetletja 20 stoletja do naših časov. Vključila je Gregorčičeve in Gradnikove pesmi in v knjigi je marsikaj v izvirni slovenščini, tako kot faksimili pisem in drugo slovensko gradivo. Knjiga je zrcalo neke dežele, njene kulture, ljudi, in jo prikaže ne samo na geografskem položaju temveč tudi na čustvenem zemljevidu tistega kolektiva.
Verjetno bo kmalu predstavitev te knjige v Buenos Airesu, a še ni določen ne datum ne kraj.
Zanimivo, da se zopet pojavi delo, ki združuje Slovenijo in Argentino (Škatla brez kože lebdeča Eve Petrič ima tudi to posebnost, in prevedena v kastiljščino je na razpolago v vseh knjigarnah), in je že nekaj dni na prodajalnih mizah knjig v Argentini. In zopet delo ki omogoči spoznanje Slovenije in prisotnost Slovencev v Argentini. Bi bilo zanimivo prevesti ga v slovenščino? Odprto vprašanje.
Rok Fink
SLOVENSKI OSNOVNOŠOLSKI TEČAJI
Študijski dan učiteljev
V soboto 28. maja so se učitelji slovenskih tečajev iz Buenos Airesa zbrali v Slomškovem domu na študijskem dnevu. Udeležili so se ga res skoraj vsi učitelji iz Balantičeve, Baragove, Jurčičeve, Prešernove, Rožmanove in Slomškove šole.
Po skupni molitvi je v imenu Zedinjene Slovenije vse navzoče pozdravila šolska referentka ga. Alenka Prijatelj in
Množica učiteljic na študijskem dnevu
izročila pozdrave zadržanega predsednika g. Francija Žni-darja. Nakazala je namen srečanja: da se učitelji bolje spoznajo in da si izmenjajo svoje izkušnje v poučevanju v slovenskih sobotnih šolah.
Glavni govor je imela ga. dr. Katica Cukjati, rojena v Argentini, ki je hodila v naše šole, poučevala v Balantičevi šoli in že dolga leta poučuje tudi na srednješolskem tečaju, tako da res pozna in obvlada vso problematiko naših šol. Njeno predavanje o važnosti slovenskega jezika za naše učitelje je bilo tako bogato, da zasluži objavno v celoti, kar so po končanem dnevu prosile prav vse učiteljice. Besede so bile za starše in za učence, za osnovno šolo in za srednješolski tečaj in za vse vzgojitelje na sploh. Kaj pomeni biti učitelj? Kako so v preteklosti cenili učitelje in naš največji zgled je sam Jezus saj so ga tako imenovali njegovi učenci: Učitelj! Realno je opisala našo sedanjo problematiko, ko je sedaj že dosti učiteljic drugega in tretjega rodu rojenih v Argentini in niso obiskovale pravih slovenskih šol in tako se pozna to na znanju jezika. Tudi je nakazala problematiko skupnosti, ko smo si vsi znanci,
prijatelji in sorodniki in to dejstvo tudi otežkoča delo resnega učitelja. Na koncu je pa naredila pravo „izpraševanje vesti" vsem navzočim.
Gospa dr. Katica, v imenu vseh udeležencev še enkrat najlepša hvala za vse te bogate misli!
V imenu udeleženk letošnjega seminarja za učitelje v Sloveniji, je podala kratek povzetek gdč. Saši Podržaj iz Rožmanove šole. Predstavila je glasilo, ki so ga pripravile za konec seminarja in povedala, kako lahko uporabljajo vse pridobljeno znanje sedaj v svojih šolah.
Po kratkem odmoru, med katerim nas je pogostil odbor staršev Slomškove šole, so se učitelji razdelili po učnih skupinah in sicer: učitelji verouka pod vodstvom mnsg. dr. Jureta Rodeta in g. Francija Cukjatija; učiteljice vrtcev, prvega in drugega razreda, tretjega in četrtega, petega in šestega, sedmega in osmega razreda in tudi učitelji petja. Tam so obravnavali programe in način poučevanja, si izmenjavali izkušnje in učno gradivo, kako redovati in oceniti znanje, z namenom, da se doseže čim boljše uspehe v poučevanju. Na koncu so še podali kratka poročila o teh razgovorih s prošnjo, da bi se ta srečanja večkrat ponovila.
Šolski referat Zedinjene Slovenije se najlepše zahvaljuje dr.Katici Cukjati za tako bogate misli v svojem govoru in tudi odboru Slomškovega doma za prijazen sprejem in gostoljubje.
Istočasno so pa na tečaju ABC po slovensko - Jeg-
ličeva šola, gostili dve učiteljici: Eriko Šenk iz Jurčičeve šole in Gize o Grbec iz Baragove šole, ki tudi poučujeta špansko govoreče otroke, da sta prisostvovali učnemu dnevu v Jegličevi šoli, videli v praksi njihovo učno gradivo in prakso, da se tako poenotijo in izboljšajo tudi ti programi, ki bodo vedno bolj potrebni.
-a. -j.
Tudi v ABC so se srečali
Srednješolski tečaj v letu 2010
(2)
Objavljamo zaključek poročila ravnateljice prof. Nede Vesel Dolenc, na občnem zboru društva Zedinjena Slovenija v nedeljo 10. aprila v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
Glavna prireditev v letu je bilo praznovanje zlatega jubileja tečaja. Bil je pravi praznik zahvale in zvestobe. K slavju smo se zbrali v soboto 14. oktobra. Najprej je bila zahvalna sv. maša, ki jo je daroval msgr. dr. Jure Rode ob somaševanju Francija Cukjatija. Petje so imeli na skrbi abi-turienti pod vodstvom Marte Selan Brula, z orglami je spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar.
Sledilo je odkritje spominske plošče na stranski steni cerkve, pred stopnicami, ki vodijo v zgornje učilnice. Na njej stoji zapisano Slomškovo navodilo ,,Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ ki je vodilo vsemu delu na tečaju.
Pred vhodom v dvorano je bila obširna razstava slik vseh letnikov in izdanih almanahov, ki jo je pripravila prof. Mirjam Oblak s sodelavci.
V dvorani škofa dr. Gregorija Rož-mana je sledila akademija. Scenski prostor sta pripravila Andrejka Doli-nar Hrovat in Andrej Golob. Program je oblikovala Monika Urbanija Ko-privnikar. Potek praznovanja je vodil Tone Mizerit. Po petju argentinske in slovenske himne so sledili pozdravi in čestitke ravnateljice prof. Nede Vesel Dolenc; ustanovitelja dr. Marka Kremžarja; predsednice ZS Alenke Jenko Godec; šolske referentke ZS Alenke Prijatelj; ravnatelja barjloškega tečaja Vojka Arka dr. Staneta Žužka in odpravnika poslov veleposlaništva RS Igorja Šefa, ki je ravnateljici izročil priznanje Urada RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu ob visokem jubileju. Bivša ravnateljica dr. Katica Cukjati je imela slavnostni govor.
Da ostane zgodovina zapisana za prihodnje rodove je tečaj izdal posebno brošuro - zbornik v kateri je zgoščena zgodovina Srednješolskega tečaja. Brošuro je predstavil arh. Jure Vombergar.
Brošuro so prejeli ravnatelji, bivši in sedanji profesorji tečaja in sodelavci v zahvalo za delo, ter voditeljice osnovnih šol, saj iz teh prihajajo učenci, ki vstopijo v 1. letnik. Obiskovalcem večera je bila na voljo na stojnici pri vhodu Slovenske hiše, kakor tudi lepo število spominčkov. Posebna priznanja so sprejeli profesorji, ki poučujejo oz. so poučevali na tečaju več kot 25 let. To so: dr. Marko Kremžar, ki je poučeval 50 let in je bil 13 let ravnatelj; prof. Neda Vesel Dolenc, ki poučuje 35 let in šteje že 15 let kot ravnateljica; Tine Debeljak, ki je poučeval 31 let; ter prof. Metka Mizerit, ki je spolnila 27 let poučevanja in je bila tri leta tudi ravnateljica.
V	kulturnem delu so bivši dijaki in dijaki 5. letnika podali na odru Dumo Otona Župančiča. Režijo je prevzel dr. Štefan Godec, petošolce pa je pripravila prof. Nevenka Godec Zu-panc. Odrski poklon se je zaključil s pesmijo ,,Bodi zdrava domovina" v izvedbi Mešanega pevskega zbora San Justo pod vodstvom prof. Andrej-ke Selan Vombergar. Vsi navzoči pa smo z izseljensko himno ,,Slovenija v svetu" zaključili večer v dvorani. Sledila je napitnica in prigrizek v izvedbi odbora staršev.
V	soboto 13. novembra je bila zaključna prireditev z zahvalno mašo v cerkvi Marije Pomagaj, ki jo
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Ne pozabimo preteklosti!
je daroval delegat msgr. dr. Jure Rode ob somaševanju gostov iz Slovenije: ribniški dekan Anton Bečan, Vlado Jaksetič, Drago Lavrič, Jože Urbanija.
Abiturienti so tudi prejeli diplome ter brošuro ob 50-letnici najboljši dijaki posameznih letnikov. Almanah pod naslovom ,,Pomlad življenja" je predstavila profesorica in razredničarka Metka Mizerit. Za konec so dijaki 1. letnika zapeli pesem na čast blaženemu Alojziju Grozdetu pod vodstvom Anice Mehle; abiturienti pa so recitirali „Elegija svojim rojakom", Franceta Prešerna pod vodstvom prof. Nevenke Godec Zupanc. Za zaključek je zadonela himna „Slovenija v svetu".
Kot že omenjeno, so se petošolci udeležili abiturientskega potovanja, ki ga je organiziralo Društvo Slovenija v svetu. Udeležili so se tudi poletne šole slovenskega jezika, ki jo organizira Filozofska fakulteta ljubljanske univerze. Udejstvovanje je štipendiral Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Abituriente so spremljali: Marija Ivana Tekavec, Miloš Mavrič in Alenka Žnidar.
Ravnateljica je zastopala tečaj na vseh uradnih prireditvah in sprejemih ter na Medorganizacijskem svetu.
Ob koncu še iskrena zahvala ,,Oz-nanilu" in tedniku „Svobodna Slovenija" za redno objavo koledarja in poročil o dejavnostih tečaja. Prav tako naša in moja osebna zahvala dipl. novinarju Tonetu Mizeritu, lic. Tonči Vesel in Marti Petelin za storitve in sodelovanje.
To je pregled delovanja Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v etu 2010, v letu, ko je tečaj slavil svoj zlati jubilej!
Ni nam prijetno misliti, govoriti in se spominjati nekaterih preteklih dogodkov. Vsi so vplivali na nas in so nam pustili pečat, ki ga nosimo s seboj po svetu in nam ga nihče ne izbriše. Zaradi njih smo mi izseljenci in je naša mladina rojena izven Slovenije. Preteklosti se ne sramujemo in se je ne moremo iznebiti. In je ne moremo izbrisati iz našega spomina.
Res je, da ne živimo iz tega, kar je za nami, čeprav ima vse svoj pomen. Je pa tudi res, da ni vse narejeno in popravljeno, če se ne vračamo in gledamo nazaj. Naša sprava je v svojem bistvu odvisna od priznanja resnice v polpreteklem času. Ni vse že popravljeno, če molčimo in se več ne spominjamo onih stvari.
Ni res, da je vse to že zgodovina in da zato ni pametno gledati nazaj. Ni res, da ni pametno spominjati se tistih dogodkov. Res je, da je preteklo od takrat že mnogo let, a to ne opravičuje, da je bilo takrat vse prav. Zgodovina mora povedati samo resnico, ki ni vedno na strani zmagovalca. Ne sme pa opravičevati slabih stvari, ki so se godile v tistem času.
Samo zgodovinska resnica bo mogla pripeljati naš čoln do upravičene sprave, ki je narodu potrebna. Ker pa resnica preveč bode v oči in jo je zelo težko priznati, če je to sploh mogoče, je narodna sprava še zelo, zelo daleč. Vprašanje je, če je sploh mogoča.
Vsak se resnice boji. A kdor jo prizna in sprejme, je velik človek, ki mu je sprava pri srcu in ljubi svoj narod.
In taki moramo biti ljudje, veliki ne po postavi, ampak po duhu. Če res ljubimo narod in on je tega vreden, nas bo samo resnica osvobodila, duhovi se bodo pomirili in vsakemu bomo lahko pogledali v oči. Obraz ne bo nekako prisiljen gledati v tla in ne v oči, kar je normalno celo pri živalih.
Preteklost je velike važnosti za narod, pa tudi za posameznika, ker nikdar ne izgubi veljave. Je kakor šola sedanjosti in pouk za prihodnost. Je kakor šolska knjiga, ki nas na svoj način popelje v življenje.
Zato se je ne bojmo, vzemimo jo v roke in se iz nje učimo vsega, kar potrebujemo v prihodnosti za naš obstoj.
Heliosov sklad
Helios in ministrstvo za okolje bosta v okviru Heli-osovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda letos obnovila šest vodnjakov.
Obnove bodo potekale v občinah Dol pri Ljubljani, Šmarješke Toplice, Gorenja vas, Vojnik in Muta, ki sta jih izbrala izmed 25 prijavljenih projektov. Pogodbe za obnovo izbranih vodnjakov so bile z omenjenimi občinami, katerim je bilo za obnovo vodnih virov razdeljenih 17.000 evrov, podpisane danes.
Glede na razpisne pogoje so bili izbrani vodni viri, ki bodo z obnovo in njegovo oživitvijo po pojasnilih Heliosa predstavljali za loka no okolje novo prostorsko vrednost in ohranjali bogastvo obstoječe kulturne in naravne dediščine. Prednost pri izbiri so imeli projekti, ki so vključevali idejno zasnovo lokalne vodne učne poti.
Tako bodo letos obnovili vodnjak na kmečkem turizmu Pr' Krač v Dolskem (2000 evrov), vodnjak v Gorenji vasi pri Šmarjeti (2600 evrov), vodnjak v Hotavljah (3200 evrov), vodnjak na trgu v Vojniku (4200 evrov) in vodnjak Forški štapuh na Sv. Jerneju nad Muto (5000 evrov).
Izmed prijavljenih zasnov vodnih učnih poti se bodo osnovne ali srednje šole potegovale za štiri nagrade po 1050 evrov. Na dokončanje in odprtje vodnjaka iz lanskega razpisa čakata še vodna vira v občinah Borovnica (vodnjak kapelica sv. Nikolaja na Pakem) in Tišina (župnijski vodnjak pri cerkvi).
Helios in ministrstvo že 14. leto zapored podpirata obnovo slovenskih krajevnih vodnjakov. V preteklih 13 letih so s finančno pomočjo Heliosovega sklada obnovili že 70 vodnjakov v 60 slovenskih občinah in nagradili 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti.
Heliosov sklad se financira od deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov na vodni osnovi znamk Bori, Ideal in Tessarol. Od vsakega prodanega litra okolju prijaznih premazov označenega z „ribico v soncu", gre za delovanje sklada 0,25 evra.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI RESUMEN DE ESTA EDICION
ŠTEVILKE EKONOMIJE
Bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju glede na predhodno trimesečjem realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni okrepil za 0,3 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala 2,1 odstotka, so objavili na Statističnem uradu RS. Glavno gonilo rasti BDP še naprej ostaja izvozno povpraševanje - izvoz blaga in storitev se je v prvih treh mesecih na letni ravni realno zvišal za 10,6 odstotka. Cene življenjskih potrebščin pa so se maja v primerjavi z aprilom v povprečju zvišale za 0,8 odstotka, na letni ravni pa je bila inflacija 2,2-odstotna.
Maja je bilo v Sloveniji registriranih 108.634 brezposelnih, kar je 2927 oseb oz. 2,6 odstotka manj kot aprila. Gre za največje znižanje brezposelnosti v letošnjem letu, je objavil Zavod RS za zaposlovanje. Glede na maj lani je bilo registriranih 10,4 odstotka več brezposelnih. Maja se je na novo prijavilo 6366 brezposelnih, kar je 2,4 odstotka več kot aprila in 6,2 odstotka manj kot maja lani.
ZAENKRAT ŠE VINJETE
Vlada s predlogom spremembe akcijskega načrta elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku za osebna vozila podaljšuje veljavnost vinjet do leta 2016. Po besedah ministra za promet Patricka Vlačiča se lahko elektronsko cestninjenje sicer uvede kadarkoli do tega leta.
IZ SLOVENIJE V INDIJO?
Cilj Adrie Airways v pogovorih z indijskimi letalskimi prevozniki je doseči dogovor o komercialnem sodelovanju. Največje zanimanje za to je doslej pokazal Air India, sporazum o sodelovanju pa je že v pripravi, je v pogovoru za Večer povedal izvršni direktor edinega slovenskega letalskega prevoznika Robert Vuga.
NAJVEČJA SLOVENSKA PODJETJA
Na vrh seznama največjih podjetij v Sloveniji v letu 2010 po ustvarjenih celotnih prihodkih se je uvrstila družba Petrol s skoraj 2,5 mi ijarde evrov prihodkov. Sledita mu Mercator z 1,7 milijarde evrov in Revoz z 1,3 milijarde evrov celotnih prihodkov, je razvidno s seznama, ki ga je objavil časnik Delo.
MED DESETIMI NA SVETU
Ameriški tednik Newsweek je slovensko umetnico Marjetico Potrč uvrstil na lestvico desetih najpomembnejših sodobnih umetnikov na svetu. Medtem ko so se njena prva večja dela ukvarjala s telesom v prostoru in razmerjem gledalca do kipa, je postopoma začela vključevati vse več neposrednih referenc na družbene in historične okoliščine ter koncepte. Vedno bolj jo je zanimal fenomen mesta kot zapletenega in mnogoplastne-ga prostorskega in družbenega organizma.
PO SVETU
PREDČASNE VOLITVE
Zadolžena Portugalska se po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah obrača v desno. Socialisti dosedanjega premierja Joseja Socratesa, ki ni uspel z varčevalnimi ukrepi, so na volitvah doživeli hud poraz. Slavili so desnosredinski socialdemokrati, ki bodo imeli v 230-članskem parlamentu 105 sedežev. Vodja stranke Pedro Passos Coelho bo naredil vse, da bo Portugalska spoštovala zahteve Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije, ki sta državi obljubila finančno pomoč. Socrates pa je sprejel odgovornost za slab rezultat stranke.
PAKISTAN
V Pakistanu, natančneje na plemenskem območju Južni Vaziristan, ki so ga ZDA označile za središče teroristične mreže Al Kaida, so ameriška brezpilotna letala ubila najmanj 20 ljudi. Tako so sporočili pakistanski predstavniki, ki poročajo, da so uničeni vozilo in dva objekta domnevnih skrajnežev. Med žrtvami naj bi bili pripadniki talibanskega poveljnika Maulvija Nazarja in več tujcev. To je že drugi večji napad Američanov na tem območju, potem ko so letala v petek ubila domnevnega bin Ladno-vega naslednika Kašmirija.
PRVIČ PRED HAAŠKIM SODIŠČEM
Nekdanji poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladič se v petek pred sodniki haaškega sodišča ni želel izreči o krivdi. Po branju obtožnice je dejal, da gre za gnusne obtožbe, za katere ni še nikoli slišal. Pozneje je še dodal, da je med vojno v Bosni in Hercegovini samo branil svoje ljudi in svojo državo. Zdaj ima na voljo mesec dni časa, da se izreče ^o krivdi. Naslednji nastop pred sodiščem bo 4. julija. Če se do takrat ne bo izrekel o krivdi, bo to namesto njega storilo sodišče. V tem primeru bo sporočilo, da se ne počuti krivega. Ko je Mladič začel govoriti o svojem zdravju, je bil prenos s sodišča za javnost prekinjen.
STRELJANJE NA PROTESTNIKE
Izraelske varnostne sile so s streljanjem razgnale več sto
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Spominski večer Slovenske kulturne akcije za desetletnico smrti dr. Antona Novačana je bil v soboto 3. 6. v dvorani Bullrich, ki sta jo za to priliko lepo okrasila Celjana ga. in g. Petriček s kipom pesnika, ki ga je napravil kipar Ahčin in je last g. Petrička. ^
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Antona Novljana in njegove žene Helene roj. Nabergoj v Slovenski vasi se je pretekli teden rodil sin. Srečnim staršem naše čestitke.
Miramar. V družini štajerskega rojaka Friderika Vajnbergarja in njegove žene ge. Elevterije Suarez, se je rodil sinček, ki je bil 25. maja t.l. krščen na ime Ivan Karol. Krstil ga je župnik Anton Žagar.
RAMOS MEJIA
Vesela novica 5. junija so Slovenci v Ramos Mejia prevzeli v svojo last prostore bodočega Slov. doma. Vse rojake iskreno vabimo, da si ogledajo v soboto popoldne te prostore v ulici Castelli 50. Lahko prinesejo s seboj tudi krampe in lopate.
SAN MARTIN
Misijonski krožek ,,Baraga" je bil ustanovljen v nedeljo v San Martinu. Ustanovni sestanek se je vršil po maši v prostorih Slovenskega doma. Vodil ga je Lojze Rezelj, ki je v nagovoru povedal pomen in namen delovanja tega krožka. Krožek bosta vodila Frido Breznik in Gabrijel Petkovšek.
SLOVENSKA VAS
Vikarijsko žegnanje
Po prazniku vikarijske patrone Marije Kraljice 30. maja se je vršilo vsakoletno žegnanje. Že v petek in soboto se je opazilo priprave okrog cerkve in Slovenskega doma.
Ob 8.45 so rojaki ob streljanju možnarjev sprejeli pomožnega škofa iz Lomas de Zamora msgr. Aleksandra Shella. Pred cerkvijo ga je pozdravil vikar rev. Janez Petek CM. Ob njegovem vhodu v cerkve pa je mogočno zadonela pozdravna pesem s kora. Med škofovo sv. mašo in še potem v dvorani je dovršeno prepeval domači pevski zbor pod vodstvom Mirka Spacapana.
Po cerkveni slovesnosti je bil v Slovenskem domu pripravljen nadpastirju sprejem pri pogrnjenih mizah. Pripravili so ga slovenski in argentinski verniki skupno. ^
MAR DEL PLATA
Ob poti, ki pelje v Balcarce, se na 21 km. nahaja majhno, toda zelo zavedno slovensko naselje. Na praznik 25. maja sta tamkajšnji narodno zavedni družini g. Komjanca in g. Tušarja s sodelovanjem ge. Strukljeve iz Mar del Plate pripravili na prostranem in lepo urejenem vrtu pred hišo g. Komjanca krasno uspeli asado, na katerem se je zbralo najmanj 100 Slovencev, večinoma iz Mar del Plate in se precejšnje število prijateljev Argentincev.
Svobodna Slovenija, 8. junija 1961 - št. 23
palestinskih protestnikov, ki so se v bližini sirsko-izraelske meje zbrali ob obletnici arabskega poraza v 6-dnevni arabsko-izraelski vojni leta 1967. Po navedbah arabskih medijev so življenje izgubile štiri osebe. Do nasilja je prišlo tudi v bližini Ramale.
DOGOVOR O GRŠKI POMOČI
Vlade držav članic območja z evrom so dosegle okvirni dogovor o novem paketu finančne pomoči za Grčijo. K temu naj bi okrog 30 milijard evrov prispevali tudi zasebni upniki države, piše časnik Wall Street Journal, ki se sklicuje na neimenovane visoke predstavnike iz držav z evrom. Vlade držav z evrom bodo upnike pozvale k zamenjavi dolžniških instrumentov, katerih ročnost kmalu poteče, za tiste z daljšo ročnostjo.
RESULTADO NEGATIVO
El domingo 5 de junio, los ciudadanos eslovenos participaron de los tres referéndums. Tanto en Eslovenia como en la Argentina el "NO" fue, en los tres casos, la opinión dominante de quienes sufragaron. En Eslovenia la posición contraria, en cada uno de los temas, superó el 70 por ciento. En la Argentina, más del 90 por ciento de los que se acercaron a la embajada eslovena votó en contra. (Pág. 1)
BARA REMEC
En la Biblioteca nacional y universitaria de Ljubljana se abrió al público una exposición de la artista, fallecida hace 20 aňos, Bara Remec. La misma se compone de ilustracio-nes de libros, revistas y otros anuncios impresos en la pre-guerra, guerra y posguerra. El escritor y académico Zorko Simčič presentó a Bara Remec como una persona modesta, de buen corazón, que fue capaz de allanar el camino en los círculos artísticos de la Argentina. Los recuerdos de la infancia, relatados por Mojca Vombergar (Bara era su tía abuela), complementaron la presentación. La exposición estará abierta hasta el 2 de julio. (Pág. 2)
TALENTO DEL MEJOR
Los jóvenes de todos los centros eslovenos de Buenos Aires tuvieron su noche para mostrar a los demás, los talentos musicales que desarrollan como solistas o en distintas bandas. El 14 de mayo, en el centro esloveno capitalino el público estaba expectante de descubrir nuevos diamantes y disfrutar con las joyas ya conocidas. Aquí el listado de los que se animaron y se presentaron sobre el escenario, con algunos de los comentarios de la cronista. La voz suave de Florencia Hrovat sirvió de apertura al desplie-gue de talento. Marko ©trubelj se destacó en la interpreta-ción clásica. Matjaž Rožanec estuvo excelente en el piano; Karina y Zofija Novak, mostraron lo bueno que es desarrol-lar en familia el talento del canto. Con la frescura de la debutante Mikaela Malovrh y su hermosa voz se cerró la primera parte. Momento de bandas. El grupo Zlatorock mostró lo que se puede lograr cuando se combinan la amistad y la música. El cantautor Marko Urbančič, junto a su fiel guitarra, también fue de la partida. Otro dúo familiar fue 1999 Sandi y Andrej Žnidar; sus voces se complementan muy bien. A continuación estuvo sobre el escenario el grupo Formato Vinilo. El cierre fue de jane'z addiction, que tocaron de forma excelente. Sin lugar a dudas, podemos decir, que los jóvenes eslovenos tienen talento y todos recibieron las felicitaciones del público. jA seguir desarrol-lando este don! (Pág. 3)
NUEVA NOVELA
La escritora Cristina Loza, descendiente de eslovenos por parte materna, publicó varias novelas todas de editorial Emecé. Entre ellas está "Malasangre", "El revés de las lágrimas" (fue finalista del premio Planeta 2004) y "La hora del lobo" (fue traducida al italiano). Su último libro de más de 400 páginas se titula "El oso de Karantania" y se basa en hechos verídicos de sus familiares. Comienza en la Eslovenia de antes de la primera guerra mundial y continúa en la Argentina de 1930 hasta nuestros días. La autora cordobesa incluyó algunos facsimiles en esloveno. (Pág. 3)
JORNADAS DOCENTES
El sábado 28 de mayo los maestros de los cursos de idioma esloveno de Buenos Aires, bajo la órbita de Eslovenia Unida, tuvieron su jornada docente en el Centro esloveno de Ramos Mejia. Casi todos se hicieron presentes y pusieron en común sus experiencias. La encargada de educación de Eslovenia Unida, Alenka Prijatelj saludó a los reunidos y explicó el objetivo del encuentro: que los educadores se conozcan mejor y compartan su experiencia en la enseňanza en los cursos eslovenos de los días sábados. Las palabras centrales estuvieron a cargo de la Dra. Katica Cukjati. Luego se realizaron grupos, según los grados que cada uno enseňa; también hubo grupos para la catequesis y el canto. Hacia el cierre se realizó la puesta en común de cada grupo y se expresó el deseo de repetir encuentros de este tipo. Al mismo tiempo, los docentes de los cursos de ABC en esloveno para niňos, se reunieron en Jegličeva šola y compartieron un dia de clases, para conocer los métodos, herramientas didácticas y tratar de unificar los contenidos. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar /
Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com
Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Jože Markež, Marjanka Grohar, Martin Sušnik, Rok Fink, Alenka Prijatelj, Lucijana Hribar Podržaj, Paula Grbec, Neda Vesel Dolenc. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj
H. Yrigoyen 2682 L. 5-San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec-Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl-Zobozdrav-nica-Splošna odontologija-Belgrano 123, 6. nadstr. "4"-Ramos Mejía-Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados-odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznic-Odvetnica-Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402-Tel. 4382-1148-15-4088-5844-mariana.poznic@gmail.com Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2°D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. 5. Justo: Perú 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar.-Sucesiones-Contratos-Familia-Co-mercial-Laboral-Civil-Jubilaciones-Pensiones. Martes y viernes de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejía. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
8. junij 2011
1 EVRO 1,47 US dolar 1 EVRO 1,43 KAD dolar 1 EVRO 6,09 ARG peso
OSEBNE NOVICE
Smrt
V Martin Coronado je umrl Ivan Žagar (83); v Mendozi pa je 3. junija umrl Jože Raholin (80).
Naj počivata v miru!
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
Že dvajset let imamo Slovenci svojo državo, zato bomo skupaj slavili
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 25. junija 2011 v Slovenski hiši v Buenos Airesu
ob 19. uri sv. maša za vse pokojne in žive slovenske javne delavce. ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani s podelitvijo priznanj Zedinjene Slovenije, kulturnim delom in prijateljsko večerjo.
Vstopnice po $ 70.- so v predprodaji v Slovenski hiši in pri predsednikih vseh slovenskih Domov. Pravočasno lahko rezervirate nakaznice tudi na tel: 4636-0841
Skupaj proslavimo slovensko državnost!
OBVESTILA
SLOVENSKI NOGOMET
ČETRTEK, 9. junija:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 19.30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 11. junija:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Poslovilni večer RASTi XL NEDELJA, 12. junija:
Domobranska proslava, po sv. maši v Našem domu v San Justu.
Domobranska proslava, po sv. maši v Hladnikovem domu.
Domobranska proslava, po sv. maši v Slomškovem domu.
Domobranska proslava, po sv. maši v Slovenskem domu v San Martinu. ČETRTEK, 16. junija:
ZSMŽ San Martin lepo vabi na svoj mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govorila bo ga. Mimi Marinček: „Spomini na vojna leta na Bloški Planoti". Vsi lepo vabljeni! SOBOTA, 18. junija:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
Igra „Namišljeni bolnik", ob 19.30 uri v Hladnikovem domu.
NEDELJA, 19. junija:
Igra „Namišljeni bolnik", ob 18. uri v Hladnikovem domu.
PONEDELJEK, 20. junija:
MTO ob 10. uri v Našem domu v San Justu. SOBOTA, 25. junija:
Praznik slovenske državnosti v Slovenski hiši. NEDELJA, 26. junija: Procesija sv. Rešnjega Telesa SOBOTA, 2. julija:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
,,Café Concert" v Slomškovem domu. NEDELJA, 3. julija:
Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. julija:
Srebrna sv. maša g. Tonija Bidovca v Slomškovem domu
SOBOTA, 16. julija:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
Zmagali na otokih
Slovenski nogometaši so nalogo na Ferskih otokih opravili pričakovano. Osvojili so pomembne tri točke, ki jih ohranjajo v boju za Euro 2012. Čeprav je bilo igrišče, na katerem so črte risali še 15 minut pred tekmo, težko, mehko in razmočeno, to izbrancev Matjaža Keka ni preveč zmotilo. Kljub temu, da so večino tekme igrali z igralcem manj, so brez prevelike ,,drame" tekmo pripeljali do želenega razpleta.
Pred tisoč gledalci so za Slovenijo igrali: S^ Handanovič, Brečko, Jokič, Cesar, Šuler, Birsa (od 47. Mavrič Rožič), Koren, Bačinovič, Iličič, Matavž (od 76. Matavž), Novakovič (od 55. Ljubijankič).
Kljub očitni kakovostni razliki pa so se Slovenci na slabi zelenici kar nekaj časa mučili z domačimi nogometaši. Prvo lepo priložnost na tekmi je zapravil Boštjan Cesar, ki je v deveti minuti z glavo meril le malce premalo natančno. Domači so prav tako pokazali, da so lahko nevarni, saj so prav Cesar in njegovi kolegi v obrambi imeli precej težav z gibljivima Joanom Edmundsnom in Christianom Lamhaugejem Holstom (ki je nekajkrat resno zapretil).
Prav slednji je v 24. minuti pobegnil slovenski obrambi, sam stekel proti Samirju Handanoviču, le malce pred kazenskim prostorom pa ga je s prekrškom zaustavil Marko Šuler. Kazen je bila jasna, glavni sodnik je slovenskemu branilcu pokazal neposreden rdeč karton.
Kljub igralcu manj je Slovenija povedla v 29. minuti, ko je po prostem strelu Valterja Birse žoga prišla do Tima Matavža, ta pa je z močnim strelom z desetih metrov žogo poslal v fersko mrežo. Matavž je deset minut zatem v dvoboju z domačimi branilci še padel v kazenskem prostoru domačih, vendar se sodnik ni odločil za najstrožjo kazen.
Le nekaj trenutkov po začetku drugega polčasa so Slovenci podvojili prednost. Po kotu, ki ga je izvedel Birsa, je z glavo žogo v svojo mrežo potisnil Rogvi Baldvinson in tako svoji ekipi praktično razblinil vse upe po kakšnem presenečenju.
Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je zmagoslavno začela kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu leta 2013 v Izraelu. Čeprav močno oslabljeni, so izbranci Tomaža Kavčiča v Šiauliaju z 1:0 premagali Litvo.
SLOVENCI IN ©PORT
ŽE DRUGIČ KLONILA V GRAND SLAMU
ralka Katarina Sre-Nenadom Zi-
bom
Slovenska teniška i; botnik je skupaj s Sr monjičem klonila v finalu mešanih dvojic na turnirju za grand slam v Parizu. Prva nosilca sta v finalu izgubila proti avstral-sko-ameriški navezi Casey Dellacqua -Scott Lipsky s 6:7 (6), 6:4 in 7:10.
TENIŠKI LESTVICI
Po odprtem prvenstvu Roland Garros v Franciji je na teniški lestvici ATP najboljši Slovenec Blaž Kavčič s 76. mestom dosegel nov mejnik. Grega Žemlja je ta teden zdrsnil na 167. mesto lestvice. Aljaž Bedene je 259., Janez Semrajc 440., Blaž Rola pa 468., medtem ko je Luka Gregorc izpadel iz petstoterice.
Na ženski lestvici WTA je Polona Hercog nazadovala za dve mesti in je 59. Maša Zec-Peškirič je na 195. mestu; sledijo ji Andreja Klepač na 264., Tadeja
Majerič na 306., Petra Rampre na 320., Dalila Jakupovič na 397. in Kolarjeva na 437.
POKVARJENI ČOLNI
Del slovenske slalomske reprezentance je z letalom odpotoval v Španijo, kjer bo na sporedu prva pomembnejša tekma sezone - evrop^sko prvenstvo. Ker čolnov niso mogli v Španijo prepeljati z letalom, je tekmovalcem prijazno na pomoč priskočila hrvaška reprezentanca in poleg čolnov svojih tekmovalcev v Španijo s kombijem peljala tudi slovenske. Zaradi izjemno močnega vetra pa je v Franciji prišlo do nesreče. Ob močnem sunku vetra je s strehe kombija namreč odtrgalo prtljažnik z naloženimi čolni, ki so zgrme-li na cesto in v bližnji jarek. Nekaj čolnov je popolnoma uničenih, druge pa čaka veliko popravila. Med poškodovanimi je tudi čoln branilca naslova evropskega prvaka Petra Kauzerja.