SLOVE
! i -.Mi.segi
m m»
fe*fc>». vi»-
list ljudstvu t poak in
b> p* futpwta Bfo»ak-s Hi »«5 : kom to^a f» Id k.
« B« vrv
kje «vplt&ni
&i amsl!a m p&tags «J B*radaa vrsti««,
te *« «istim»« «cknrt, jo » fa, 4v*»wit m k a&Mt 39 k
Wsrsti m âo <a«iS« ep4.kâ»îi.
Stev. 40.
V Maribora, âne 6. oktobra 1904.
Tečaj XXXVIII.
Zakaj smo propali v mariborskem volil, okolišu?
Iz mariborskega okraja.
Volitve za deželni zbor so končane. Slovenci mariborskega volilnega okraja ne moremo z izidom biti zadovoljni. Ne pomaga nam sicer po volitvah nobeno javkarje, kajti »po smrti je pokora prepozna« Ali poglejmo vendar, kateri so glavni vzroki našegi propada?
Poglavitni vzrok je gotovo med drugimi ta, da se je naš kandidat g, Thaler postavil še le zadnji trenutek, take, da se ou ni mogel vsem volilcem predstaviti in jim razviti svojega programa. S tem, da so vcdilni naSi krogi tako dolgo odlašali s kandidatom, se je zamudil najlepši čas za vspeSno agitacijo, kajti agitacija na zadnii čas pač ne doseže v*akikrat takih vspehov kot bi se želelo. Dočim so nasprotni agitatorji in hoj«kači že zarana razpenjali mreže za svojega kandidata, smo mi z žalostjo morali opazovati, kako gre nemčurjem pšenica v klasje. Želeti bi bilo, da se v prihodnje ne odlaša tako dolgo z izbero kandidata!
Druga krivda našega poraza se sme pripisovati naSi lenobi in brezbrižnosti ob času, ko so bili razpoloženi volilni imeniki. V mejem okrožju, kjer delujem, se v nobeni občini, bodisi narodni ali nemakutar-ski, od naSe strani ni pravočasno reklamiralo. Zato so se pripetili slučaji, da se je v jedni občini, kjer županuje hud nemčur, izpustilo kar celih 40% narodnih volilcev. Marsikateremu se bo zdelo to pretirano, a je žslibog — nam v sramoto — resnično. Pa ne samo v občinah, kjer gospodarijo nem-skutarji, temveč tudi v narodnih občinah so se naSi volilci kar trumoma izpustili iz imenikov. V neki občini mariborskega okraja, kjer je naSinec sestavljal imeni«, se je celih 1B % naSih volilcev izpustilo kar nam e-noma in sicer zato, ker je baje glavarstvo poslalo premalo tiskovin in dotični ni mogel vsled tega »spraviti« vseh volilcev v imenik. Smešno, a Se bolj žalostno 1 Da se ta slučaj ni pripetil samo v jedni občini, je gotova stvar, o kateri sem se tudi sam prepričal. Ali so pa naSi tudi izpuščali iz imenikov nasprotnike? Ne! Za take nelepe čine smo Slovenci Se vedno prepošteni! Nemci in nem-škutarji pa, kjer so le mogli, so vpisali in vtikali v volilne imenike vse svoje somišljenike, so že potem bili volilci ali ne! Torej tudi s 1 e p a r i j a je pomagala nasprotnikom do zmage!
In kaka je bila agitacija na naši strani ? Po nekod je prišlo valed slabo razvite agitacije le 40—50% volilcev na volišče, tam pa, kjer smo le količkaj storili, spravili smo od 65—80%) P» še tudi več volilcev na volišče.
No, sedaj pa računimo! Vzemimo, da bi bili Slovenci povsod pravočasno reklamirali za naSince. Recimo, in to bodi najnižji račun, da smo z reklamacijo oteli povprečno 15 %
nsših volilcev m potem Se od doma ostalih volilcev vsaj 15% in tem Se slednjič pride-nimo 10% tistih, ki so nam jih nasprotniki ugrabili za Stigerja. S tem računom pridemo do zaključka, da bi Slovenei, če bi tako ali Se bolj delali kot naSi nasprotniki, lahko spravili za 35—40% naSih volilcev več na vo-liSče za našega kandidata, kot smo jih spravili sedaj. A ko bi bili Slovenci na ta način delovali ter vsi agitatorji in volilci storili svojo dolžnost dobil bi bil nas vrli kandidat g. Thaler od 5000 - 5800 «lasov pri prvi vo-ltvi ter bi cn mesto Lupiča prišel v ožjo volitev, pri kateri bi gotovo zmagal, ker bi se razmere v tem slučaju bile čisto na drugo stran obrnile.
Našim vodilnim krogom bi priporočal, da v prihodnje vpoStevajo te skromne moje misli. — Bog in narod!
Deželni zbor štajerski.
Gradec, 29. septem.
Deželni odbor je predložil deželnemu zboru poročilo glede predloga g. VoSnjaka zastran ustanovitve kmetijske Sole na Spod. Štajerskem s slovenskim poučnim jezikom. Deželni odbor je mnenja, da je taka šola — nepotrebna! Oh! To je nova zaušnica za štajerske Slovence. Slovenski dež. poslanci bedo znali na ta napad odgovoriti.
V drugem poročilu razpravlja deželni odbor o lanskem predlogu konservativnih poslancev, naj deželni zbor sklene na podlagi državne postave z dne 12. aprila 1902 zakon, da se na Štajerskem vpelje deželna kmetijska zadruga Deželni odbor pripoveduje, da je poizvedoval pri drugih deželnih odborih, kako sodijo o tej za kmetski stan pomembni postavi. Nobeden deželni odbor ni priporočil te kmetijske stanovske zadruge. Potemtakem tudi štajerski deželni odbor ne more priporočati, da se sklene tak zakon.
Volitve v razne odseke. Prej-Sna leta je štel finančni odsek 12 članov. Ker se je vsled letošnjih volitev pomnožilo Število poslancev za očem, se je po predlogu poslanca grofa Stiirgkha tudi pomožilo Število članov finančnega odseka od 12 na 15. Od teh treh novih članov pripade jeden Slovencem, jeden nemškim konservativcem in jeden socialnim demokratom. Izmed Slovencev sta se izvolila v finančni odsek dr. Ploj in Žičkar; izmed nemških konservativcev Wagner in Huber; socialni demokrati so dobili R e s e 1 n a. Število članov v naučnem odseku (12) je ostalo nespremenjeno in bo Slovence zastopal d r. D e č k o. V peticijski odsek (za prošnje) se je volilo kakor dosedaj, 7 članov. Izmed Slovencev je izvoljen R o š k a r. Deželni kulturni odsek (za ceste, vode itd ) je Stel dosedaj 9 udov ; letos jih bo Stel 12 Izmed Slovencev sta bila izvoljena dr. Jurtela in RoS. Odsek za občinske zadeve bo Stel tudi letos 9 čla-
nov. Izmed Slovencev se je izvolil dosedanji zastopnik dr. HraSovec. Železnični odsek Šteje 12 članov. Izmed Slovencev je izvoljen Ivan V o S ü j a k.
Prečitalo se je mnogo predlogov, med drugimi predlog g. R o b i č a in tovarišev za odpravo III. plačilnega razreda na ljudskih šolah, predlog Z i č k a r j a, Ploja in tovarišev za deželno podporo za občine v sevni-Ske i: in kozjanskem okraju, ki so po toči in vodi poškodovane; predlog R oš k ar ja in tovarišev za podporo onim občinam v mariborskem okraju, ki so po toči in p> viharju poškodovane; socialnih demokratov, da se namesto sedanjega krivičnega deielnozbor-skega volilnega reda vpelje nov volilni red za deželni zbor z enako, splošno, tajno in direktno volilno pravico itd. G. Roškar je prečital slovensko interpelacijo o zadevi J. JerovSeka pri Slov. Bistrici. Ko so slovenski deželni poslanci pred nekaterim' leti začeli brati slovenske interpelacije, so nemški poslanci strastno ugovarjali slednjič pa zbežali iz zbornice. Danes je bilo vse bolj mirno, le poslanec Walz je tiščal v svoje pristaše, naj se umaknejo iz zborniške sobane. Mnogo jih je tudi odšlo; a ne vsi. Sicer so nekaj godli in brbrali, a to je bilo vse. Le poslanec Schoiswohl je glasno ugovarjal. Značilno je to, da se »Grazer Volksblatt«, glasilo katoliške nemSke stranke, ki sicer priznava, da imamo Slovenci pravico, braniti svojo narodnost, grozno spodtika nad poskuSnjo, da hočemo res Slovenci tudi v deželni zbornici varovati svoje pravice. Naj nam torej katoliški Nemci pokažejo drugo pot, po kateri bi naj branili Slovenci svoje narodne pravice!
Nujni predlog poslancevZičkarja, dr. Ploja m tovarišev glede podpore potrebnih posestnikov v okrajih Sevnica in Kozje. Visoki deželni zbor! Meseca aprila in maja t. 1. je bilo v okrajih Sevnica in Kozje več občin, tako osobito Zabukovje, Bianca, Brezje Mrčna Sela in Veternik po silni toči hudo poškodovanih. V nekaterih občinah kakor Pilštanj in Dobje je silna ploha z njiv in vinogradov odnesla rodovitno zemljo. Na mnogih krajih so vsled toče drevesa razcepljena, žito se je moralo, preden je dozorelo, pokositi, vinogradi so postali nerodovitni ne le za letos, temveč tudi za prihodnja leta. Ker je beda prizadetih izvanredno velika, predlagajo podpisani: »Posestnikom, ki se nahajajo vsled naštetih uim v bedi, naj se podeli iz deželnih sredstev potrebna podpora V Gradcu, 27. sept. 1904. — Žičkar itd.
Deželni poslanec Kočevar je v dežel, zboru interpeliral c. kr. namestnika zaradi dolgočasnega uradovanja v slučajih prisiljenega usmrtenja domačih živalij ter glede iz-plače po postavi določene odškodnine poškodovanim posestnikom.
Deželni poslanec Kočevar je dne 29. septem. vlož 1 prošnje (peticije) za odpravo III. plačilnega razreda za učitelje na ljudskih
Šolah, vposlane mu od občine Stara cesta pri Ljutomeru, od učiteljstva Sv. Jurij na Stavnici in od okrajnega odbora ormoškega.
V	seji dne 28 sept. je interpeliral posl. dr. Jurtela zaradi uravnave Drave v ptujskem okraju.
V	eeji dne 30. sept. je utemeljeval posl. d r. P t o j svoj predlog zaradi kmetskih zadrug, posl. Ž i č k a r je predlagal uravnavo Sctle.
Klub slovenskih poslancev v deželnem zboru se je sestavil ter izvoiil poslanca Robiča za predsedn-ka, dr. Ploja za podpredsednika ia dr. Hrašovee za tajnika.
V	seji dne 1. okt. je govoril poslanec dr. Ploj o deželni zavarovalnici za živino.

Rusko-japonska vojna.
Na suhem.
NovejSa poročila poročajo, da Japonci ne zasledujejo več Rusov, ampak da se hočejo utaboriti v svojih dosedanjih stališčih severno od Ljaojana! Vzrok temu je, da so Japonci preslabi za prodiranje in da vsled »ime tudi ne morejo. Ca je ta vest resnična, pokazala bo prihodnost. Rusi so opetovano s kozaki napadali japonske predne straže ter jih pr magali. Vzeli so jim živež voze s strel-jivcm pa razstrelili.
Ker po vojaških predpisih en poveijnik težko poveljuje več kakor 120.000 mož, sklenil je ruski car, ustanoviti tri armade. Jedni bo poveljnik Kuropatkin, drugi Grippenberg, tretji Linevič; vrhovni poveljnik vseh treh pa bo Kuropatkin. Odkar je otvorjena železnica o-koli Bajkalskega jezera, (dczdaj so morali vlase prevoziti z ladijo čez jezero) je možno spraviti vsak mesec 35.000 vojakov v Vzhodno Azijo. Po novem letu bo ime! Kuropatkin 12 vojev iu 7 konjeniških divizij. Pri nekem obedu, katerega je napravil Kuropatkic na čast odlikovanim častnikom, je baje rekel: »Zaupajte mi in umikajte se popolnem«, za- i upno, dokler ne izvabimo Japoncev v ravnino, kjer jih bomo porazili.« Iz tega se zdaj sklepa, da je Kuropatkin določil za odločilno bitko ravnino severno od TienHna, 80 klm severno i vzhodno od Mukdena. Če se le ne bodo ti j sklepi zopet izkazali kot neresnični.
Na morju.
Pri napadih na Port Artur je imelo j brodovje Toga in Kamimure, kakor se poroča iz uradnega vira, sledeče izgube: Tri japonske ; ladije, in sicer dva torpedna lovca in en pa-robrod, so zadeli ob mine, ki so j;h polcždi i Rusi in se potopile. Istega dne so tudi granate iz obrežnih baterij močno poškodovale neko japonsko križarko tipa »Niitaka.« Dve ruski ladiji pod poveljstvom poročnika Nebol-Sina ste po ljutem boju ujeli veliko japonsko torpedovko, ki je skuSala polagati mine ob obrežju v bližini portarturSkih utrdb. Ta tor-psdovka se uvrsti, čim se popravijo njene poškodbe, med rusko portarturSko brodovje.
Port Artur.
Da bi Japonci izpolnili svoje prerokovanje o padcu Port Arturja koncem meseca septembra, so t veliko silo sredi minulega meseca naskokovali osem dni trdnjavo. Prve vesti o teh napadih so poročale, da so z velikimi žrtvami pribojevali nekaj malih nižjih utrb, katere so pa morali kmalo zapustiti, ker so bile preveč izpostavljene ognju velikih / topov na viijih glavnih utrdbah Naskoke na suhem je podpiralo tudi brodovje Toge in Kamimura. Vse naskoke pa so Rusi hrabro odbili. Oblegajoča armada se je že pripravila na prezimovtnje, k8r svedoči, da ne misli na zavzetje trdnjave to jesen. Ša več žrtev kaker ruske krogle zahteva pri Japoncih bolezen beri-beri. Ena cela divizija je postala vsled te bolezni nesposobna za boj. Vzrok te bolezni tiči baje v zavživanju riža, ki je že dolgo časa kuhan, in od katerega se večinoma žive vojaki. Francoski listi piScjo, da Šteje posadka v Port Arturju 28.000 mož, 4000
mornarjev in 3000 civilistov, ki so prostovoljno stopili v vrste braniteljev. Pismo, ki je došlc 25 m. m. iz Port Arturja, pravi, da je posadka popolnoma prepričana, da ji bo mogoče odbiti vse japonsko napade. Siovancm sovražni listi pa že pišejo mpssce o cbupnem položaju posadke ter te vesti vedno ponavljajo. Z ozirom na to javlja poročevalec ruskega lista »Biržavih Vjedomosti« iz C, lat: »Po doceia zanesljivih por 'čilih, ki som jih dobil, so vse te vesti izmišljene V resnici so Japonci imeli pri zadnjih napadih ogromne izgube in so bili povsod odbiti. Njihove izgubo povzročene po minah so tako straSne, da od 26. m. m. sem niso ponovili svojih napadov.
opisi
Sv. Lovrenc nad Mariborom Pr.Sel bode kmalu čas občinskih volitev za tržko občino. Treba bo torej domoljubom malo bolj stopiti na noga kakor pri deždnozborski volitvi, pri kateri so naši posilincmci napeli vse svoje grmanske žiie ss svojega luteran-skega prijatelja Štigerja. Nekateri tukajsni prihajači so kaker besni od same strasti do grmanstva letali okreg, da so lovili glasove za svojega toliko čislanega Štigerja. To so posebno take vrste Ijudju, kateri so k nam privandrali in so rojeni od slovenskih sta« riSev Pravih Nemcev ne najdeš tukaj toliko kakor je prstov na roki, razun tovarniških delavcev. Te vrste ljudje so potem naSi »gospodarji«, ki žive edino le od slovenskega kmeta in delavca. Teh ljudi nikar ne poslu-šajmo, akoravno bodo prišli ob času volitve v ovčji obleki k nam in nas skušali omamiti z obljubami, vinom, pivom itd. Pokažimo tem ljudem vrata, volimo pa take mošt», ki bodo skrhali tudi za hiagor naroda slovenskega. Slovenci, na dani
Poročila o volitvah.
Mariborski volilni okoliš V tem
okolišu so glasovali posamezni sodmjski okraji tako-le: Maribor (mesto): St. 1073, Th. 137, L. 10, H. 1318, raztresenih 8; Maribor okraj: St. 1872, Tb. 2114 L. 15, H 1097, raztresenih 21; Slov. Bistrica: St. 976, Th. 934, L. 1, H. 31, raztresenih 21; Arvež: St. 508, Th. 50, L 403, H. 15, raztresenih 5; Mamberg: St. 415, Tb. 408. H 269, raztresenih 12; Ivnik: St. 218, Th. 1, L. 1042, H. 459, raztresenih 11; Cmurek in Radgona: St. 1212. Th 99, L 3321, H. 18. raztresenih 16
Sv. Ilj v Slov. gor. Zadnje deželno-zberske volitve so pokazale, na kako troh'ji-vih nogah sloni Sentiljsko »nemštvo.« V celi župniji so spravili borno Stevilce 40 »Nemcev« za ŠUgerja, dočim je dobil naš ksndidat g Thaler blizu 400 glasov. Isto razmerje je bilo tudi pri ožji volitvi. Malo je bilo med nami izdajalcev. Vrli Slovenci Sentiljskih občin ostanite tudi v bodoče zvesti Bogu in domovini! — NaSa »Mlad. Zveza« je izgubila dva najboljša uda. Avgusta nas je zapustil tajnik Žžek, ter je odiSel v Maribor; a 1. oktobra pa se je poslovil cd nas vrli mladenič Veko-slav Klampfer, ki je odiSel k orožnikom. IJ-pamo, da ostaneta oba tudi nadalje naSim mislim zvesta.
Sv. Jakob v Slov. gor. Polegel je vihar in boj je utihnil; čas se pomika zopet enakomerno po svoji mokri poti naprej. Človek bi mislil, da v tem osamljenem kotu ne bo besnel ta boj, pa sovražniki slovenskega naroda skrbe povsod za to. Velike zasluge v tem oziru imajo naS zviti predstojnik Grega in njegovi valpeti Kramberger, Tinč iz Ho-derSnice, Kos i. dr. Pri prvi volitvi dne 20. sept. se jim je račun zmeSal, kajti od kakih 200 oddanih glasov je dobil njihov »kmečki« in »slovenski« kandidat Stiger le 20 glasov. Drugače je bilo pri ožji volitvi. Nasprotniki so najprej skuSah volilce zbegati s tem, da so raznaSali okrog novico, da prideta v ožjo volitev Stiger in Hilari, ne pa Lopič. Skoro
do zadnjega niso volilci vedeli, pri čem da so. Še več! Njegovi somišljeniki so dobili nove glasovnice že večinoma popisane, slovenski vclilci pa jih nekateri sploh niso dobili. Na dan ožja volitve je bila udeležba precej slaba. Pri dvojnsm vhodu v volilno hiSo sta stala dva agitatorja in vsiljevala volilcem St'gerjeve glasovnice, čeS, da se v volilnem lokalu ne dobe, čeravno jih je imel g. volilni komisar zadosti na razpolago. Tako skrajno predrzno in nepostavno se smejo obnaSati le nemskutsrji in »Štajerčijanci», saj se bojda tukaj »nc gre za vero, pač pa za mero«. In res se jim je posrečilo, da so z bžjo in zvijačo Stigerjanci volilce premotili in zmagali s 3 glasovi večine. Zato so bili gotovo od Stigerja samega pohvaljeni! Dober tek jim! Ni se čuditi, da »Štajerc« poganja tukaj toliko nemskutarije, saj ni nobenega društva in nobenega narodnega življenja; kar je kedaj kilo, je zaspalo. Naj se vendar sedaj onim, ki imajo Se kaj srca za svojo slovensko domovino, odpro oči, saj so videli, kako brezobzirno jih izdajajo tudi tukaj narodni odpadniki, ki so, čujtel bili pred nekaj leti Se odločni narodnjaki. Dvignite nas torej, rojaki in buditelji, mi se pogrezamo, mi po-ginjamo...
Sv. Lovrenc v Slov. gor. V naši občini je g. »Wratschko«, enoglasno izvoljen.
V	Ptuji pa 397 glasno. Vendar imajo sedaj ptujskega 'Štajercs« Wratscbkijanci za 7000 metrov d«ljSe nosove. Te volitve so zopet ja«oo pokazale, kaj mi deželani lshko dosežemo, «ko vsi trezno mislimo. Lahko smo strah mestjauom, pa ne oni nam, ako se aavedamo. Živeli volilci!
Cirkovee. Bil je mir v naši fari, bistvenih razločkov, ki povzročajo trajne razdore, n; bilo med nami, dokler ni začel uvajati v praktično življenje »Štajerčevega« duha trgovec Stam, fl naprednjak po nenormalnih nazorih ptujskih kramarjev in njih glasila. Dogodki o priliki zadnjih volitev so onemogočili nadaljni mir, in sveeti si zmage nad žganjem, nj govimi in njegovega prodajalca pristaši sprejmemo vsiljen nam boj, kateri naj konečno onemogoči delovanje gospoda Stampfla. Sram te je, b;ti Cirkovljan, ko vidiš besneti in d v jati rjegove pristaše, večidel strazgenjske, deloma tudi šikolsko vaSčane. Tolaži te slad&a zavest, da je tudi v teh dveh vaseh Se marsikatero dobro zrno in da so ljudje v drugih vaseh popolnoma druge vrste. Čast tem napredujočim, ki v vsakem oziru nadkriijujejo Štampfla in njegovo gardo. Vas ni sram pred temi poštenjaki, vi Stampfhvi suinjt ? Kako ponosno zrejo ti zavedni kmetje v svet ia ti plaziš pred ljudmi, ki trepetajo za tvojimi krajcarji! Te ni sram pred toiariSi, ki te zaničljivo prezirajo kot izdajalca naroda in vere? Pravi Nemci se ti posmehujejo kot »zabitemu hlapca«, do zavednih Slovencev pa imajo spoštovanje. Ne bodite hlapci privan-drancev, katere vi sami živite s svojimi žulji! Ne pozabite resničnih besed: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! — Gospodu Stamj".flu pa za danes sledeče: Plačevali ste nekdaj žganje o priliki volitev v Cirkovcah, ustvarili ste napetost do slovenskih duhovnikov, doktorjev, celo do zavednih kmetov, na vaSe povelje so se nabili po Strazgojnci in Šikoljah oni oklici za volitev »orehovskega Wračko-ta«, po nekem Po—ju ste kolportirali »Štajerca« itd. Kdo je sejal in Se see prepir? In veste, kaj da bo dotičnik žel? H koncu: So v Strazgojnici kramarije vaS monopol? Vederemo!
Iz slovenjebistriškiga okraja. Ravnokar minole volitve so nam razkrinkale marsikaterega domnevnega prijatelje našega naroda. Najmanje smo pa pričakovali v vrstah slovenskih učiteljev gledati narodne odpadnike.
V	Mostečno pri M*k<lah poslalo je okrajno glavarstvo kot volilnega komisarja g. Jožefa Svetlina, prejsnega makolskega nadučitelja. Ta mož, ki je pri vsaki priliki povdarjai svojo slovensko narodnost, je agitiral pri obeh zadnjih volitvah na vse kriplje za naSega najhujšega nasprotnika Štigerja, in sicer ne samo
v Mcsteč eic, ampak tudi v slovensko-narodnih Poljčanah. No da, gotovo si bo s takim postopan^m že zdaj pridobil pri ¡aemčurski stranki, ki bode kmalo zavladala v našem okrajnem Šolskem svetu, ono naklonjenost, katere nima pri zdajSaih Šolskih nemškh in slovenskih oblastih. Kakor preje v Makolah, ravno tako zdaj postopa v Poljčanah s svojimi učiteljskimi tovariši. Lansko leto je gč. učiteljico Ivan''o Kralj dolžil pri pristojni Šolski oblasti takih reči, da je morala tožiti, in je slednjič zim ga a tudi na celi črti. Pričakovalo se je, da mu bode ta skušnja dobra učiteljica, t*da kakor mačka ne preneha loviti miši, tako g. Svetlin ne neha preganjati neljubih mu učiteljev poljčanske šole. Najboljša in najbolj vestna učiteljica te Sole je splcSno spoštovana gč. Ana Osana, a morala je v kratkem času Svetlinovega bivanja v Poljčanah marsikaj brtkega prestati Ravnotako tudi g. Lorbek, ki je kot učitelj popolnoma na pravem mestu. Pač pa je nadučitelju ljub in drag g Poi&k, katerega pa poljčansko verno slovai sko ljudstvo tem manj mara, ker se je pokazal posebno pri teh volitvah očitnega nasprotnika ljudstva, med katerim živi. Mi ne bomo prej mirovali, dokler se g. Svetlin ali odstrani, ali ca temeljito poboljša.
Iz Spodnjih Poljčan. Akoravno so naši nasprotnici nspeli vse sile, je vendarle naša ob ima Brezje z veliko večino volila prvikrat g Th&lerja (Th. 61, St. 26 glasov), drugikrat g. Lopiča (L. 58, Št. 33). Kakor drugod, so tudi tukaj agitirali naSi nasprotniki in narodni izdajalci z neumno lrazo: »Sti-gerja poznamo, z»to le njega volimo, Thalerja m Lopiča pa Se nikdo videl ni!« Ni res, da bi Štigerja splošno poznali; o njem samo to vemo, da je bogat kramar, ki je sladek slovenskim kmetcm, kadar mu prinesejo svoje z žuljavimi rokami prislužene krcnce v šta-cuno, nadalje nsm je dobro znano, da ni prijatelj katoliške dubovSčine in slovenskega našega ljudstva, da podpira krivoversko gibanje v Slovenski Bistrici ter se poteguje za one, ki so sramotno zapustili in izdali svoj slovenski narod. Slovensko ljudstvo, spreglej vendarle enkrat in uči se razločevati resnične svoje prijatelje od zagrizenih svojih sovražnikov. Upitje: »Nemško, le nemško!« je le gola zvijača in past, v katero lovijo nezavedne ljudi. Upijmo mi tem glasneje: »Slovensko, le slovensko!« in kažimo se povsod zavedne Slovence, in kmalo bo cdklenk&lo tem naSim nasprotnikom, rešeni bomo iz njih krempljev in njih sužaosti ter si bomo z lastnim trudom pomagali k večjemu blagostanju! Vsa hvala pa onim možem, posebno g. Francu Gajšeku, gostilničarju, ki so se trudili za dobro slovensko in krščansko stvar!
Iz Stanovskega pri Poljčanah. Vedeli smo že davno, da je nas župan, g. Simon Koropec, n&s narodni nasprotnik in zvest prijatelj nekaterih poljčanskih gospodov; nismo pa vedeli, da je tudi hud sovražnik katoliških duhovnik v. Tudi on se je potegoval za Štigerja, kolikor je le mogel. Ko se mu je prigovarjalo od prijateljske strani, da naj se kot žapan slovenske in krščanske občine poteguje za naSe krščanske kandidate, je zavpil, da »farjev« nikdar ni maral in jih ne bo. Dobro, da ste se izdali, g. Koropec; odslej bomo vsaj vedeli, kje naj naročujemo svoje črevlje in pijemo vino! Pri občinskih volitvah, ki bi morale biti ta mesec, bodemo vse storili, da izvolimo same krščanske slovenske može, kakorSnih hvala Begu v naSi čisto slovenski občini ne manjka. Na delo torej, vrli slovenski kmetje, in kmalo bo odklenkalo Štigerjevima pristašema Kjropcu in Tonču!
Iz Pekla pri Poljčanah. Tudi tukaj so nam zdajšnje volitve razkrile naSe prijatelje in nasprotnike Spoznali smo, da je v naSi občini dovolj zavednih slovenskih kmetov, ki bodo pri prihodnjih občinskih volitvah napeli vse sile, da se odkrižamo nekaterih posilinemskih obč. odbornikov ter si izvolimo slovenske može. Čudimo se, da si upa sedanji župan in gostilničar g. Mahorič tsko postopati, kakor je postopal pri zdajSnih volitvah. Na
vso moč je delal za Štigerja in s tem pokazal, da je nas odločni nasprotnik. V njegovi gostilni najdeS najbolj zagrižene nemSke lu-teranske časopise n. pr. graSki »Tagblatt«, »Marburger Zeit.«, pa tudi opolzli nemški list s podobami. D ?omimo, če je priporočljivo za njegovo gostilno. Jako dr/no in naravnost žaljivo je postopal ob volit vi tukajšnji nemški krojač Fr. Somrner. Psoval je katoliške duhovnike, imenoval jih farje, črnuhe in še vse hujše, kar nas je sram, tukaj zapisati, in vendar je živel ta človek, ki ima navado tako ob vsaki priliki govoriti, do z laj tudi od dela, katerega so mu dajali ne samo naši ampak tudi okoliški duhovniki; še celo prejšni naš župnik č. g. Lenart, nadžupnik pri Sv. Martinu, mu daje obilo zasiuška O jako rad je hodil ta čudak okoli župniSč in zahajal v nje, kjer se mu je dobro postreglo; in vendar ni samo zdaj, ampak že tudi drugekrati zabavljal čez duhovnike. Priporočamo tukajšnega vrlega, in narodnega krojača, g. Ivana Volav-šek, ki si je pri zadnjih volitvah iztekel mnr go zaslug za slovensko in krščansko stvar.
Zimica pri Sv. Barbari. V našej občini Zimica je bilo 103 volilcsv. Udeležilo se jih je samo 60 Med temi je glasovalo 5s za Wratsehkota, 4 is dr. Mir. Ploja, 3 listki so ostali prazni. Ne vem kaj bo? Ali se i odo ti zapeljani možje morali dati z Wratsehkotom vred operirati, ali kali? Ali ne vidijo, kako strašno so psdii pri volitvi!
Iz Majšperga Zadnje dežeinozborske volitve so pokazale, da pri nas ljudje se niso tako ¡«telebani v onega orehovskega preroka, kakor si morebiti sam in njegovi zvesti pristaši to domišljujejo. Od vseh 76 volilcev, ki so prišli volit v naši majšperski občini, niti eden ni dal svojega glasa Wračkotu. Škoda samo to, da je večja polovica volilcev izostala od volitve, izgovarjajoč se z raznimi jesenskimi opravili. Temu je kriva mnogo neka zaspanost, nebrižnost in nevednost v političnem oziru, kajti v marsikatero priprosto glavo Se noče prav iti, čemu so volitve in čemu so nam poslanci. Da bi si tedaj očka Wračko tudi pri nas nekaj glasekov izvojevali, so izvoljeni otroci njegovega orehovskega kraljestva, namreč ptujski nemčurčki, poslali tukajšnjemu trgovcu nekaj lepakov, da bi je javno pred prodajalno nabil. Na teh lepakih, kakor znano, pristni otroci Štajerčevci široko-ustuo naštevajo razne zasluge in nezasluge svojega ljubega Wračkota, ter beračijo za njega glasove. Toda naš vrli trgovec, gospod SvarSnik, je kot moder mož hitro spoznal, da take budalosti ne spadajo na javen, am »k na tajen prostor. Vsa čast mu tedaj! Celo drngače pa je ravnal neki kramar in krčmar ob cesti blizu stoperske- majSparske meje. Ko so prišli tisti lepaki do njegove trgovine, ni jih odstranil, ampak kot kakšen preroški Ust javno pred svojo hišo nabil. Tako je stem agitiral za svojega in svojih somišljenikov obljubljenega Masija. Dobro, da dotični voli v stoperški občini in torej v naši ni mogel nič storiti Kdor pa bi hotel natanko izvedeti ime tega Štajercijanca, naj se ozre na napis njegove gostilne v Sveči vasi ob cesti. Dobro znan Neimenovan.
Iz ptujske okolice Prav iz srca se veselimo zmag*), dne 20. sept. vsi Slovenci, zlasti pa ptujski okoličani. Res je, kakor ste pisali, g. urednik, v zadnji štev. Slov. Go^p., da so ptujski nemškutarji letali okolu m iskali, kega bi vjeli v nemčurske kremplje. Žalibog, da imajo ti narodni odpadniki toliko pomagačev tudi v okolici. Brežani s svojim Stra3chilom na čelu so seveda vse storili, da bi se pokazali posilinsmee prve vrste; o koliko »žlahtnega« šnopseka je poteklo v znanih krčmah na Bregu, da bi gnal Wratschkotov mlin, a vse ni nič pomagalo! Občina Hajdina se je izmed vseh še najbolj postavila; velika zasluga pač gre vrlo narodnemu gostilničarju in veleposestniku Grahorju! 58 glasov je bilo oddanih za Ploja, 30 za Wrat«chkota; toraj je še tadi tu plevela dovolj! Žalostno pa se je postavila Slovenjaves s svojim županom
na čelu. Gospod urednik, veste, da ta občina ni vredna svojega lepega imena, naj se rajši imenuje: Nemčurska ves! Koliko so se trudili župan in pa zlasti hajdoški krč nar za svojega ljubljenca Wraschkota! Pač sramotno za sicer lepo Slovenjoves, da ne spozna grde nem-škutarje, ki jo par mcžiceljov Siri tako vztrajno! Slovenje vaški možje, ali bote Se dalje trobili v krotarsko namškutarski rog sebi v nečast in v sramoto celi okolici? Govori se tudi, da očetu županu doteka čas njegovega vladanja, a volitve Se niso razpisane. Se pač že trese županski stolec, in odtod tisti bojazljivi molk! SlovenjevsSsi in hajdinski možje, kvišku, ne delajte sramote celemu okraja, ne hlapčujte dalje ptujskim nemškutarjem in njih agontom! Zaupsmo, da bedo vrli narodni m žje — in takih je, hvala Bi gu, Se dokaj —, ki jih So ni zastrupila ptujska fcrota in ptujski Snops, stordi svojo dolžnost! Proč z nemšku-tarijr»!
Smiklavž pri Slov. Gradcu. Pač Se
prav tnalo je bilo slišati o našem kotu in misliti je bilo, da naš Šmiklavž spi spanje narodne mlačnosti, a kdo tako misli, se vara, ksjti zsdnja volitev je pokazala, kako so Šmi-klavžani narodno zavedni. Izmed 93 volilcev jih je prišlo volit 86, to je .skoraj 93% Izostale j;h je torej samo 7 in izmed teh j:h je imelo opravičen vzrek izostati 6; samo jeden ni imel nobenega povoda ostcti doma. Msnda je bil preponosan, da bi volil tudi z hlapci, akoravno je saai hlapec, če tudi vedno hoče le biti gospodar. Giasi so bili vsi veljavni in vsi za našega Roša. Da je vohtev tako sijajno izpadla, gre v prvi vrsti zasluga našemu g. županu, ki je vse storil, kar je mogei, v drugi vrsti pa tuli vstitn vrlim Smskia^škim velikem samim Torej živeli zavedni Šmikiavčani!
Velenje. Volitve so končane. Izpadle so za Slovence častno. Kmetje so z velikim navdušenjem prihiteli ter oddali g asove za našega kandidata F. Roša. A žal, vreme je bdo neugodno in začelo je deževati, kajti drugače bi bila udeležba Se mnogo večja. To je bilo pa veselje za nemškutarje, kateri so b li zelo razburjeni in razkačeni. Po glavi jim je blodila, kakor navadno, marsikatera neumna misel. »Ko bi le deževalo, močno naj dežuje in debela toča naj se vsuje.« »En rožni venec izmolim, če bi Slovenc ne mogli k volitvi in bi propali.« »I zohl abr fiir a Mess, benn nur regnen tat.« Tako so se pogovarjali tri.e nemčurji in lovili slovenske kmete, nagovarja je jih, naj nikar ne hodijo volit. A vkljub vsem agitacijskim sredstvom, vkljuc velikemu hujskanju nasprotnikov jim naši zavedni kmetje niso šli na limanice. Slava in čast jim! Seve nekateri so vsied narodne mlsčnosti ostali doma. Agitacija od nasprotne strani je bila velika. Neki mlečno-zobi pobalin, kateri je še za ušesi moker, je pripeijal na volišfe kar tri »falirane Štajer-čijance«. Temu fantalinu pa prav odkritosrčno svetujemo, naj agitacijo za nemškuta-rijo, za katero itak ni sposoben, opusti, sicer bomo ž njim drugače govorih. Sprehajaje se po trgu naletim na nekega gospoda — izdaja se vedno za Slovenca — ter ga vpraSam, če je že volil. »E kaj, brez mene bodo že naredili, al' je eden več, a' eden manj, to nič ne dene«, je odgovoril. Čuditi se temu sicer ni, saj zaspanost in bojazen prel nemčurji je v našem trgu pač Se velika.
Iz Dornove. Volitev deželnega poslanca za občino Pacinje in M«zgovci imela je sijajen izid: izmed 105 oddanih glasov dobil je dr Ploj 80 glasov, Wratschko 24 glasov, davkar Toplak v Ptuji pa 1 glas. K tej zmagi pripomogli so nam najbolj vrli Mezgovčtni, kateri so se na 4 vozovih z vihrajočo narodno zastavo pripeljali na volilnico v Pacinje, ter s tem pokazali, kako iskreno čutijo za narodni napredek. Celo starčki, ki imajo že čez 70 in 80 let, so prišli na volišče ter volili narodno! Hvala Vam lepa!
Dobrna pri Celju. Kakor smo že poročali, je bilo o priliki volitve novega deželnega poslanca vseb 180 glasov oddanih za g|

F. Roš-a. Odlikovali so se s svojo Številno navzočnostjo posebno Sv. JoSč <ni, kar jih spada pod dobrnsko občno. Daleč in v snegu prišli so na volišče. Čsst njim! Sploh so pa tudi drugi zavedni Dobrnčani prišli v polnem številu.
Javno vprašanje na vodstvo c. kr. okr. glavarstva v Brežicah. Ali Vam je, g okr. glavar, znano, kar se obče govori, kako je volilni komisar, Vaš pisar Antončič, v občini Bojsno postopal ? Vi s'e pri inštrukciji volilnih komisarjev strogo zabičavali nepristransko in postavno postopanje, je-li to veljalo samo za druge, za Vašega pisarja pa ne ? Prosimo pojasnila! Bojsničani, ali bi radi videli, da bi bila vaša občina za brežiški okraj novi Lemberg, kjer so tudi volili večinoma Wračka? To sramoto boste težko popravili, zlasti ker so vse občine v okolici, posebno še celo Kapela in Dobova tako zavedno volile. Slišite župan Sokler, pojdite rajši s svojimi »romo-nikami« piskat po gostilnah in gostijah, županstvo ni za vas; usmilite se ga občani pri prihodnji volitvi.
Razmerje glasov v mariborskem okraju: Krčevina pri Maribora: Thaler 11, Stige? 20, Hilari 22.
Razmerje glasov v p t u j s k e m okraja: Sv. Lenart v Slov. gor: Ploj 32, Vračko 63; Zamarkova Šetarjeva: P. 31, V. 19; Sp. in Zg. Zerjavce: P. 18, V. 56; So. in Zg. Porčič: P. 8, V. 42; Sv. Jurij ob Ščavnici: P. 34, V. 20; Negova: P. 9, V. 46; Murščak: P. 81, V. 4; Stara ves: P. 50, V. 28; Ivanj-šovci: P. 12, V. 22; Križovci: P. 48. V. 1; Očeslavci: P. 31, V. 27; Zbigovci: P. 9, V. 49; GaluSak: P. 9, V. 48; Stanetinci: P. 18, V 10; Trbegojnci: P. 33 V. 35; Slaptinci: P. 45, V 4; Vučia ves: P. 90; Mala Nedelja: P. 16, V. 34; CreSnjovci: P. 18, V. 68; IljaSovci: P. 50, V. 1; Veržej: P. 106, V. 2; Gornja Radgona: P. 29, V. 68; Logarovci: P. 88, V. 1; Orehovci: P. 4. V. 60; Police: P. 38, V. 62; Ivanjci: P. 9. V. 32; Ključa-rovci: P. 75, V. 5; Ščavnica: P 32, V. 68; (v ljutomerskem okraja je torej dobil P. 834 glasov, V. pa samo 695); Sv. Trojica v Siov. gor: P. 24, V. 34; Zg. Ročica: P. 13, V. 37; Osek: P. 11, V. 59.
Razmerje glasov v c e 1 j s k e m okraja: Rečica: Roš 285; Kokarje: R. 253; Bočna: R. 199; Gornjigrad: R. 113; Luče: R. 147; Solčava: R. 155; Petrovče: R. 106, Mlakar 49, trgovec Polanec 3, velepos. Ješovnik 3.
Razne stvari.
Iz iomailh krajev.
Imenovanje. Našega milost, bnezoškofa dr. Mihaela Napotnika je imenoval cesar za tajnega svetnika, ter so dobili s tem tudi naslov ekselenca.
S šole. Za učiteljico francoščine na meščanski soli v Ptuja je nastavljena gč. Hortenza Wradatsch, in za učitelja na ljudski Soli pri Sv. Duha na Ostrem vrhu je nastavljen gosp. Franc Sinigoj, učitelj od Sv. Križa na Primorskem.
S poŠte. Kraje Gornja Senarska, Spod. Senarska, Sp. Veranje, Zg. Veranje, Ročica, Osek, Zg. Porčič bo obhodil poštni pot od Sv. Trojice v Slov. gor. vsak teden trikrat in sicer v torek, četrtek in soboto. Poštni nabiralnik bo v Sp. Senarski in Oseku.
Poročil se je dne 17. septem. g. Slavko Brglez, posestnik in gospodarski pristav kneza Windischgraetz-a v Zičah, z gospico Hedviko Rosina, zdravnikovo hčerko v Lečah. Na mnoga letal
Politični shod se ie vršil zadnjo nedeljo, dne 2. oktobra v Šmarju pri Jelšah. Shoda je predsedoval župan okoliške občine g. D r o f e n i k. O političnem položaju na Spod. Štajerskem je govoril g. KoroSec iz Maribora. Podal je kratko zgodovino o pravnih razmerah našega kmetskega stana do
človeške družbe ter razlagal sedanjo ustavo. Pri volitvah naj volilci ne gledajo samo na stan kandidata, ampak na stranko, katera ga priporoča. Če bi volilci v šmsrskem okraja storili to že pri zadnjih volitvah, ne oddalo bi se toliko glasov za Wratschkota. Njega je kandidirala gosposka oomško-nacionalna stranka, ki kmetom, osobito spodaještajerskim, pi bila nikdar prijazna in pravična. Poslu-' šalci so z zanimanjem poslušali govcrnikova izvajanja. Pri občnem zboru se je izvolil predsednikom društva g Avg. Z o p f.
Mariborska sadna razstava. Ogledali smo si razstavo, katero je priredila dne 1. in 2. oktobra v Maribora sadjarska zadruga In želeli bi, da bi jo vsi tisti naši kmetovalci ogledali, kateri so tako radi podrepniki nemških pur-g ar je v. Takšna razstava bi imela biti namenjena v prvi vrsti poljedelcem. Ali na celi razstavi ni niti jeden kmet razstavil, saj tudi nikogar vabili niso. Pač pa so se šopirili tisti veliki posestniki, kateri bi morali lakote pomreti, če bi od sadjar je živeli. Tu smo čitali imena: grof Attems, grof Meran, vitez Rosmanit itd., h kmeta nikjer. In tako je vedno. Kmet jim je dober za pomagača pa za volilsko živinče, a kjer bi mu kaj koristiti mogli, ne mislijo nanj. Naj bi vsaj pa-tron Stiger, ki ¡8 tudi pri tej zadrugi, na kmeta mislil. Zato pa tistim ki bi se od same ponižnosti radi izpremenili v psičke, da bi nemškim purgarjem noge cblizavali, svetujemo, naj si gredo ogledat te gosposka nemške velikoposestnike pri njihovem delu. M rebiti vendar še katerega podrepnika kdaj pamet sreča!
V	Leiteršbergu pri Mariboru je ubil viničar čevljarja in muzikanta Janeza Felzer. Orožništvo je začelo takoj iskat zločinca. Ubiti je imel preklano glavo in zlomljeno roko. Čudno, d« so ravno v okolici mesta tako surovi ljudje, kamor že vendar sega nemška omika. Največ je temu krivo branje »Štajerca«, katerega Sirijo meščani med svojimi viničarji. Kakšen sad to obrodi, je dokaz surovost in brezbožaost nekaterih kalinov.
V	Slovenskih goricah že »beremo« ali »imamo trgate;« — prav za prav iščemo pojedine jagode! Slaba letina!
Umrl je v Brežicah, dne 28. m. m. Gustav del Cott, trgovec in načelnik ckr. zastopa. Rajni je bil hud nasprotnik našega naroda. — Umrl je v Spodnji Gorici pri Cirkovcah na Dravskem polju, dne 25. m. m. župan, posestnih in gostilničar M^tej Pleč-ner, v 36leta svoje starosti po kratki in mučni bolezni previden s sv. zakramenti. Rajni je bil priljubljen v svoji občini. Zapustil je po njem žalujočo ženo in tri nedorasle hčere. Vrli narodnjak naj v miru počiva!
Polička vas pri Jarenini ima zopet dva nova nemSka častna člana. V svoji zadnji seji je imenoval občinski odbor mariborskega župana Schmiedererja in pa znanega nemškega agitatorja nadučitelja Hotschla iz Št. Ilja za častDa občana. Baje oba zaradi mnogih zaslug! No, Schmiederer si je pridobil mnogo zaslug za ponemčevanje mariborske okolice. Te zasluge ma nihče ne more odrekati. Toda kakšne zasluge pa ima HStschl za to občino, tega pa ne vemo. Mogoče vedo to občinski odborniki!?
Odlikovan Slovenec. Adolf Kolman, finančni nadstražnik v Visoki v Bosni, doma na Planini, je dobil od d ,'želne vlade laskavo spričevalo za krepko in zvesto postopanje povodom požara neke hiSe, iz katere je rešil več oseb.
Sv. Jurij v Slov. gor. Povodom petdesetletnice mojega učiteljevanja mi je došlo od vseh strani toliko pismenih čestitk, da mi ni mogoče, se vsem posebej zahvaliti. Izrekam torej tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so se me pismeno spomnili, osobito visokorod-nemu c. kr. namestniškemu svetovalca gospoda grofu Attemsu, gospodu deželnemu poslancu in drugim ter sploh vsem prijateljem, tovarišem, znancem in sorodnikom. Vsem
skupaj, (udi onim, ki so mi ustmeno čestitali, še enkrat: prisrčna hvala za vso čast in ljubav, ki so mi jo o imenovani priliki izkazali. — Mat. Rajsp.
Iz Orehove pri Radgoni. Sad nem-Skutarskega »Štajerci»« že zori V nedeljo zjutraj, ko so šli ljudje k rani službi božji, je v Orehovi napadla »garda« te občine slovenskega fanta in ga hudo ranila z nožem.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Milo so peli dne 8 m. m. zvonovi farne cerkve in nepregledna vrsta ljudi pomikala se je proti miro-dvora, kamor smo spremljali k večnemu počitku Miciko Zadravec, kateri je smrt v najlepši cvetni dobi pretrgala nit življenja. Bila je od vsakega spoštovana in obče priljubljena. Ob njenem prezgodnjem grobu žalujejo sorodniki in znanci, kakor tudi vse njene tovaršice, želeč: Bodi ji žemljica lahka! — Pri Sv. Juriju ob Ščavnici so se dne 26. septembra vršile občinske volitve. V tretjem volilnem razredu so bili izvoljeni 4 narodnjaki ; v drugem 2 narodnjaka, 1 od nasprotne stranke; 3 so prišli na žrebanje. Ko je žreb odločil za narodnjaka, so jo Vračkijanci popihali, videči, da so narodnjaki s sedmimi adi v večini. Nato so Se v prvem razreda bili izvoljeni 4 narodnjaki. Izid je ta: 11 odločnih narodnjakov, 1 od nasprotne stranke, kteri pa ugovarja, če mu praviš, da bi bil Vrački-janec. Vračkijanci so vložili pritožbo proti volitvi.
Natančni teharski občinski tajnik.
Gospod urednik, ko sem 3*ii v sredo po de-želnozborski volitvi iz Calja skozi Teharje domov, bil sem ponosen, da sem Šentjurčan. In zakaj? No, pri nas, četudi ne morem vsega hvaliti, smo vsaj v tem na dobrem, da tigti, ki kaj plača, tudi kaj velja, kar pa v Celju in Teharjih ni — razumno, če je Slovenec. Brali ste gotovo, da so v Celju tako vestno sestavili volilni zapisnik, da so izpustili poleg velike množice slovenskih delavcev celo može, ki slišijo na ime doktor ali prcfssor in na Teharjih je izpustil nemodri tajnik, kakor mi je pripovedoval mej potom ondotni posestnik, trumo najboljših kmetov, n. pr.: Janez Vrhovšek, Martin GajSek, Ant. Škorjanc, Franc GajSek, Jož*! Vrhovšek, Fr. Vrečko, Jernej Resnik, Franc Dimec, Janez Štor, Martin Vrhovšek, Martin Žohar, Anton Dragar, Štefan Štante in drugi. Ko sem slišal imena teh mož, kojih nekateri volijo v drugem volilnem razredu, bil sem res osup-njen nad malomarnostjo ali nepazljivostjo tajnikovo in se nisem čudil ogorčenosti sprem-Ijevalčevi, ki se je poslovil z besedami: »Če je treba denarja, nas nikoli ne prezro. No, sedaj je tajnik, ki ga mi plačujemo, hudomušno nas prezrl in izpustil, mi pa bomo že gledali, da bomo kot zavedni slovenski možje poštenim potom njega izpustili.« Da pa bi vrli Teharčani to res storili in dosegli sebi v korist in čast, jim želim in sem tudi prepričan, da bodo, saj so pri zadnji volitvi v zvezi z zavednimi Lovrenčani zbog silnih zvijač pokazali, da se razun Boga nikogar ne boje, prišlo jih je namreč na volišče 162 za Fr. Roša, a le 131 za nasprotnika. Sosedje, le tako naprej!
Luče pri Ljubnem. Sklicujoč se na § 19 tisk. zakona zahteva podpisana Savinska podružnica SI. pl. dr. z ozirom na dopis »Luče pri Ljubnem«, objavljen dne 22. sept. t. 1. Stev. 38 str. 5 VaSega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da smo hoteli zabraniti postavljenje Marijinega kipa nad perijodičnim studencem v Lnčah, res pa je, da smo poročali c. kr. politični ekspozituri v Mozirja v smislu ukaza vis. c. kr. ministrstva za uk in bogočastje, z dne 2. maja 1903 št. 38 212 ex 1902 glede ohranitve naravnih tvorb in prirodnih lepot, da se namerava postaviti na perijodičnem studenca kapelica, kar se naj dovoli le po prejsnem ko-misijonalnem ogledu. Ni res, da smo poročali, da Be bode studenec pokvaril, ako se nad njim napravi v skali votlina; ni res, da smo
trdili, da je studenec naša last; ni res, da smo trdili, da je Igla v nevarnosti; ni res, da smo trdili da 83 je bati, da se bo presihajoči studenec odslej imenoval Marijin studenec, ampak res je, da teh »praznih in naravnost smešnih razlogov« v našem poročilu niti z eno besedico nismo omenili. Ni res, da smo vložili tožbo zoper g. Ignaca Zavclovšeka, veleposestnika v Okonini, ampak res je, da smo poročali, kar nam veleva zgoraj omenjeni ukaz. V Gornjemgradu, dne 1. oktobra 1904. — Fr. Kocbek, načelnik. Ign. Šijanec, tajnik.
Laško kopel cesarja Franc Jožef ovo je kupila go3pa Roza pl. Ther za 210.000 kron.
Vlak je povozil blizu postaje Sevnica ob Savi, dne 1. t. m. triletnega otroka želez-ničnega čuvaja Reberšaka.
Nove bankovce po 10 kron namerava izdati avstrijska banka. Novi bankovci ne bodo imeli več te oblike, ampak bodo slično kakor amerikanski bankovci, podolgovati.
Vinogradnike opozarjamo na razglas deželnega odbora zaradi oddaje trt, ki se nahaja med inserati. Naročila so odposlati dež. odboru do 31. oktobra t. 1.
Cerkven« «tv&rf.
Mili darovi za družbo vednega ie-ščenja. Braslovče 71 K 30 v, Slivnica pri Mariboru 55 K, C rkovci 23 K, Gotovlje 11 K, sv. Alojzij v Mariboru 10 K 3 v, Škale 16 K, Rogatec 100 K, Kamca 10 K, Zavrč 9 K 16 v, Sv. Barbara v Halozah 32 K 94 v, Leskovec 10 K, Sv. Trojica v H j ložah 4 K 20 v, Sv. Vid pri Ptuju 10 K, Sv. Frančišek na Stražah 13 K 28 v, Devica Marija v Puščavi 20 K, Sv. Peter pri Radgoni 59 K.
Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, v Soli in doma. Priredil Fr. Sal. Spindler. — Cona mehko vezani 60 vin , v platno z rudečo obrezo 1 K, v šagrinastem platnu z zlato obrezo 1 K 40 v. — Ravnokar je izšla pod tem naslovom zbirka cerkv. pesmi, ki bo brez dvoma našla radosten sprejem; obsega 81 najlepših pesmi, prirejenih za dvoglasno ljudsko petje — izvzemši par točk, za eno- ozir. triglasno petje. Ustrezala ne bo samo pri službi božji sploh, ampak še zlasti bo razveseliia Marijine družbe in vse mladinske zveze ter častilce presv. R. Telesa, za katere je posebej sestavljena cela vrsta pesmi. O lepi uredbi knjige in izredni njeni praktičnosti danes ne govorimo; omenjeno bodi le še, da v kratkem času izide — isto-tako zelo po ceni — »Spremljevanje k ljudski pesmarici« za organiste. — Knjiga se dobiva v prodajalnici »Kat. tiskov, društva« v Ljubljani po označenih cenah. Kdor pa naroči istotam vsaj 10 izvodov ter nemudoma plača, dobi broširano za 48 vin., v platnu vezano za 80 vin. in z zlato obrezo za 1 K 12 v. — Dobiva se tudi pri knjigo-tržcu Maksu Isling y Mariboru, gosposke ulice. Ako se vkljub tem nizkim cenam doseže kaj čistega dobička, dobi ga družba sv. Cirila in Metoda.
Petero mašuih pesmi za mešane glasove, uglasbil Ivan Ocvirk, tiskala Katoliška Tiskarna. Tisek je v elegantno opremljeni obliki. Pesmi so melodijozne, kar bo gotovo najbolj ugajalo gg. pevovodjem. Cena parti-turi in 4 glasovom 1 K 50 v. Dobe se pri skladatelju pri Sv. Juriju ob juž. žel.
Nova farna cerkev na Teharjih. Ni ga menda vprašanja, koje bi se na Teharjih tolikokrat slišalo kot vprašanje: »Ja, kdaj pa bomo začeli zidati cerkev ?« Da to vprašanje prihajn Teharčanom iz dna srca, je tako gotovo, kakor gotovo je bila sedaj uže na pol razdrta farna cerkev zadnji čas nedostojno bivališče vsemogočnemu Bogu, ki sedaj že štiri mesece prebiva v sicer mali, a snažni podružnici sv. Štefana. V stari cerkvi sedaj ni drugega kot še precej dobro ohranjene orgije, ki bi dobro služile ¿a kako večjo podružnico ali pa manjšo faro. Orgije še niso stare, imajo 1 manual ter 12 sprememb; vi-
soke so 5 m, široke 215 m in globoke 160 m. Morebitni kupec naj se kmalu, kmalu obrne na cerkveno predstojništvo. Dva altarja sta i imela portatil, v tri druge pa so bile vzidane ' male zelenkaste steklenice s sv. ostanki svet-jj nikov. V jedni teh steklenic je bila letnica MDCII. No, če Bog da in sreča junaška, sedanje podrtije ne bodo več videle bližajočega se novega leta 1905, ki bo vložilo že temeljni kamen novi, 39 m dolgi in 1410 m široki cerkvi, saj načrti so potrjeni, farani navdušeni, vprašanje glede prostora, ki se je toliko časa prerešetavalo, je rešeno in stranska kapela sv. Lucije, ki bi bila novi cerkvi le v spa-karijo, bo pa padla vsled dovoljenja višje oblasti.
Loka—-Zidanmost. Prav lepa slavnost se je vršila pri nas od 22. do 25. septembra. Praznovali smo tridnevnico v prcslavo 50 letnice razglasa Marijinega brezmadežnega spočetja, vodila sta njo dva č. g. misjonarja iz Celja. Ljudstva se je prav obilo udeležilo te izvanredne pobožnosti.
Društven* poročila.
Velika tombola s krasnim koncertom bo v nedeljo, dne 9. okt. t. 1. v restavraciji Narodnega doma v Mariboru na korist mariborske »Dijaške kuhinje.« Dobitki pri tomboli so mnogobrojni in dragoceni!'Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina prosta. Z ozirom na zelo plemeniti namen je pričakovati ogromne udeležbe vseh slojev iz mesta in okolice.
Kat. slov. izobraževalno društvo v Studenicah pri Mariboru priredi v nedeljo, j dne 9. oktobra vinsko trgatev v prostorih g. ! Šnuderla v Leitersbergu (v Peklu) s prav zani-f mivim vzporedom. Začetek je ob pol 3 uri popoldan. K obilni udeležbi vabi Odbor.
Družba sv. Mohorja naznanja: Dnč 3. oktobra bomo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali si bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrati: Škofije: 1. Tržaška, 2. Krška, 3 Goriška, 4 Razni kraji, 5 Amerika in Afrika, 6. Ljubljanska, 7. Lavantinska. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso«, pošljejo po nie na pošto ali železniško postajo, dt ne bode s»tn;fc reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in - apotrebne stroške. Postne stroške moraj" čast poverjenikom povrniti posamezni udje. 0?ie gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora.
Slavlje v Gornji Radgoni. Sveti Peter pri Radgoni. Dne 25. septembra smo obhajali v Gornji Radgoni velik naroden praznik, pravo manifestacijo za slovenski ži-velj na nemški meji — blagoslovljenje društvene zastave in desetletnico krret. bralnega društva. Nebo, ki se je že več tednov čmerno držalo, pokazalo nam je ta dan vedro lice, da so mogli od blizu in daleč prihiteti na slavnost naši rodoljubi. In res, prišli so: dvorni svetnik in poslanec dr. Miroslav Ploj z Dunaja, g. urednik Korošec iz Maribora, organizator slov. štajerske mladine Gomilšek od Sv. Benedikta, murski »Sokoli« iz Ljutomera, pevsko društvo iz Št. Jurija na Ščav-nici in od Kapele. Ob pol 10. uri prepoldne je bila že vsa velika cerkev natlačena. G. župnik Martin Osenjak nam je bbgoslovil v resnici krasno zastavo, katero diči na eni strani podoba slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda, na drugi sv. Petra. Slovenske trakove so poklonile zastavi domača dekleta in vrle Ljutomeržanke. Kumoval je dr. Ploj. Po blagoslovljenju je bilo zabijanje žrebljev v prapor med pomenljivimi izreki. Popoldne po večernicah je bila veselica v prostorih narodnjaka g. Škerleca. Velika dvorana je bila vsa krasno okinčana. Janez Pelcl, duša bralnega društva, je zaklical v pozdrav vsem
navzočim prisrčni: Dobro došli. Nato so nastopili kot govorniki: dr. Ploj, Korošec, Gomilšek, doktorand Slavič, dr. Kreft, dr. Chloupek, abit Žel, Stuhec in drugI Tudi naši priprosti mladeniči in dekleta so se zopet odlikovali po svojih izbornih govorih, kakor: Tončka Kovačič, Neža Zemljič, Jakob Kovačič, Ivan Roškar, I. Nemec, Peter Potočnik. Vsi so nas vnemali za naše ideale, za vero našo in dom naš, za izobrazbo, katero nam na kmetih nudijo le bralna društva. Burno je odobravalo občinstvo govore. Udeležba je bila nepričakovano velika. Slavnostna dvorana je bila veliko premajhna. Trumoma jo je oblegalo ljudstvo. Domača dekleta so delila med udeležnike iopke iz svežih cvetlic s slovenskimi trobcjnicami. čast jim!
Udje „spodnjestajerskega čebelarskega društva", kateri se pristopili v drugem pol!etju, in ki še niso dobili društvenega lista, ali ga niso dobili popolnoma sa celo leto, se prosijo, da blage volje potrpijo, v kratkem bo vse urejeno. Merodajni krogi namreč niso bili na to pripravljeni, da bi pristopilo toliko udov, za to jim je časnika zmanjkalo za 150 udov. Ko se bo list ponatisnil, se jim bo takoj zamuda popravila. Tako se mi je pisalo iz Ljubljane. — Toraj je vendar naše živahno čebelarsko gibanje nekaj izdalo. Le čvrsto in vztrajno naprej! — Iv. Jurančič pot. uč.
Izkaz.
Za novo mladeniško zastavo kmettfskega in bralnega društva v Gornji Radgoni so nadalje darovali gg: dr. Anton Majžer, profesor t Pazinu 10 K, Jakob Košar, župnik t Žičah 6 K, Emeran Šlander, oskrbnik admontskih posestev 6 K, Anton Kebler t LomanoSi 6 K, Alojzij Trstenjak, posestnik v Stavešincih 2 E, Janez Mttller 2.20 K, Jožef Slana 1.20 K, Jakob Gril 5 K posestniki v Šratovcib, Jakob Kavčič, c. kr. prof. v Mariboru 10 K, dr. Leo Kreft, zdravnik pri 8v. Juriju ob Sčavnici 4 K, Jožef HraSovee 4 K, Anton Osojnik 2 K, Lovrenc Zemljič 2 K, posestniki v Ore-hovcih, Pavel Nedok v Hercegošaku 2 K, Franc Irgo-lič v Crešnjevcih 1 K, dr. Miroslav Ploj, dvor. svetnik na Don«u'u 20 K, Oton Ploj, c. kr. bilježnik v Gornji Radgoni 20 K, si. dekliška zveza goriy«radgonska darovala za trak 42.50 K, Ljutomeržani gg.: dr. Karel Grossmann, odvetnik 5 K, dr. K. Chloupek, zdravnik 2 K, J. Vršič 60 v. I. Zacherl, učitelj 1 K, J. Sever 50 v, N. Vrabl 3 K, Janko Karba 1 K, Fr. Rožman 60 v, N. Postružnik 1 K, Mina Ivanjšič 1 K, N. Razlag 1 K, Jakob Raj h 80 v. — Skupaj K 161'50.
Za druibo sv. Cirila In Metoda so
darovali gostje na prirniciji č. g. o. Ludovika Raptaša v Bcnčanih pri Ljntomm po g Mat. Zem^jiču '26 K, Jože Lukovtgak na gostiji na Radenskem rrha 2 K.
Društvena naznanila.
Slov. krš5. društvo ,Domovina' v Gradca priredi drugo vinsko trgatev z raznovrstnimi zabavami v nedeljo, dne 16. vinotoka 1904 ob 4. uri popoldne v dvorani gostilne M. Pšeničnika »pri Avstrijskem dvorufc (Georgigasse na voglu Annenstrasse). Vstopnina pri blagajni 80 kr., v predkupu 20 kr. Vstopnice se dobijo v društvenih prostorih Stigergasse št. 2, L nadst.
Dekleta v Cezanjevcih prirede veselico % gledališko igro „Dve materi" dne 9. vinotoka v gostilni g. Iv. Slaviča na Kamenščaku ob 4. uri popoldne. Po predstavi prosta zabava s šaljivo pošto istotam. Vabi se k obilni udeležbi.
Shod hmeljarjev, kateri naj bi se vršil v nedeljo, dne 9. okt. v BraslovČah, preložil se je z istim dnevnim redom na nedeljo, dne SO. t. m.
Društvo „Gospodar" v Petrovčah ima svoj V. občai zbor v nedeljo, dne 9. vinotoka 1904, ob 8. uri popol. v prostorih gostilne „pri Šantlnu" v Petrovčah. Po zborovanju šaljiva panorama, šaljiva dražba in prosta zabava. Vmes udarjajo tamburaši.
Listnica ursdniitva. Gosp. I. Rožman v
Stari Novi vasi: Ko je bil došel vaš lep dopis, smo imeli že celo kopo drugih, kakor jih priobčujemo danes. Oprostite nam torej tokrat 1 Pozdravljeni! — Ra-doslavci pri Mali Nedelji: Oprostite, oboje prehudo ne za brlsčkaije, ampak — za naše porotne razmere. Nas razumite? Bodite pozdravljeni 1 — Raduše pri Starem trgu: Blagovolite nam bolj natanko poročati o namenih bralnega društva I — Mmogim dopisnikom: Vsled pomankanja prostora tokrat ni bilo mogoče. Rodoljubne pozdrave!
Loterijske ttovilke Trst 1. oktobra: 38, 77, 86, 71, 11. Line 1. oktobra: 34, 76, 22, 69, 27.
OIOOOOOOOOOOO
Proda se.
Stsmpiljo iz kavčuka, modele za pred-tiskarijo izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver t Maribora, gosposka ulica št. 15.	426 61—16
Lepo posestvo se proda, hiša s 4 sobami, pod celo hišo klet, gospodarsko poslopje in preša, lepe brajde, 2 in pol orala travnikov, 9 oralov lesa, 1 oral vinograda, poleg lep sadonosnik, domači mlin, hiša za vsako obrt, blizu Maribora in kolodvora ter cerkve ob koroški cesti. Naslov pove upravništvo.	660 4-4
Lepo posestvo, hiša s 2 sobama, zidani in obokani hlevi za konje in krave, škedenj in kolarnica, velik sadonosnik s košenino, velike vinske brajde, velik vrt, velik okol za svinje, velika rgi^a, 1 uro od Maribora, 10 m od cerkve, na lepem prostoru, se proda. Naslov pove upravništvo.	672 4—8
Koleselj, nov, lep, polkrit, s sedežom za kočijaža, za eno- in dvovprego, se po ceni proda. Jurij Stern, kovaški mojster v Mariboru, Fabriksgasse 20. 664 8-3
Novozidana hiša na vogalu, s 5 sobami, 3 kuhinje, klet pod celo hišo, studenec, perilnica, je za 4800 gld. na prodaj v Studencih pri Mariboru štev. 185. Izplačati je 1000 gld.	674 3—3
Dve hiši, skupaj spadajoči, se po nizki ceni prodasta v trgu Sevnica, z malim vrtom in lepim prostorom pred hišo. Obe hiši sta jako ugodni za kakega obrtnika (rokodelca). V pritličju večje hiše je stara kovačnica tik okrajne ceste pri vhodu v trg. K hiši spadata dve njivi, gozd in travnik v meri 8469 m,. Jedna njiva je lep stavben prostor. Cena 4800 K. Gotovega denarja je treba samo polovica, druga polovica ostane lahko na hiši. Natančneje pri upravništvu. 677 3—8
Mllin v najem s 3 tečajem in kašne stope, skozi celo leto dosti vode, v dobrem redu (stanu) s stanovanjem notri za eno osebo ali pa oženjem mlinar, poleg v hiši stanovanje, vrt in trata v uporabo, ob železnični progi Zidani most - Zagreb, 25 min. od velikega trga oddajen, pota za vožnjo na tri strani, se ugodno v po-3kušnjo začetkom na 1 leto odda. Vprašanja in natančneje pod imenom „Bodočnost št, 2." na upravništvo lista.
683 8—8
Enonadstropna hiša, novozidana, vili podobna, 12 let davka prosta, v Mariboru Lenaugasse, s 5 stanovanji, vodovodom, za vsako stranko kos vrta, se zaradi bolezni po ceni proda. Vpraša se pri hišniku Tegetthoffstrasse 51.
699 3-2
Novozidana hiša v Studencih pri Mariboru, obstoječ iz treh stanovanj, pe-rilnice, kleti, velik vrt za zelenjavo z lepimi brajdami, se po ceni proda. Izplačati je takoj 800 gld. Hiša je jako priročna. Naslov pove upravništvo lista.
680 3-8
Hiša s trgovino mešanega blaga, na dobrem prostoru ob glavni cesti, v bližini farne cerkve, se proda z blagom ali brez blaga zaradi bolezni. Hiša je pripravna za vsako obrt. Cena 1200 gld. Naslov pove upravništvo.	730 8—1
Nove sodo od 80 do 700 litrov prodaja sodarna Feliks Šchmidl v Mariboru.	636 7—6
V najem se da.
Gostilna, 4 orali njive in travnika, posebno pripravno za kolarja, ker ga ni v kraju, se da v najem. Vpraša se pri posestnici Neži Mejak v Slov. Bistrici. 716 8-1
Kupi se.
Gostilna s popolno koncesijo, mala trgovina in tobakarno, lepo zidana hiša z lepimi soDami, verando in kletmi, svinjski in kravji hlev, lep vrt in dober sa donosnik, kjer je dober promet in po letu izleti, na lepem kraju Spod. Štajer., blizu mesta in kolodvora, se po nizki ceni proda. Primerno tudi za penzijo-niste. Naslov pove upravništvo lista. 702 3—2
Novozidana hiša, enonadstropna, 9
sob, 8 kuhinj; štacuna, klet, vodovod do podstrešja in vrta, najemnina na mesec 74 gld. 44 kr., se proda Lenaugasse 25, Maribor, Magdalensko predmestje. 704 8—2
Gobe, lepe in suhe, kupuje za najboljšo ceno I. Sirk, Maribor, glavni trg. 686 3—8
Starine, vsake vrste, kupuje privatna oseba. Ponudbe na upravništvo. 716 8—1
Konjski in kravji rep, čisto opran, se kupuje po 1 gld. kilo, tudi kupujem kmetski lan po 25 kr. kilo. Florijan Ku-čanda, vrvar v Mozirja, Savinska dolina. 718 5-1
V najem se išče.
Gostilna, dobroidoča, z vsem potrebnim opremljena, blizu cerkve in ako mogoče v kakem uradniškem okraju, išče se do 1. novembra v najem. Naslov: Jožefa Walner, Sv. Lovrenc nad Mariborom.	663 8-8
Proste službe.
Deček, čvrst, pošten, zmožen slovenščine in nemščine, bi se rad priučil rokodelstva, kjer bi imel celo oskrbovanje. Ponudbe na uredništvo. 670 3—8
Občanski tajnik, izurjen, vešč slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, želi službo spremeniti. Naslov „Zvest št. 100" poste restante Št. Jurij ob juž. žel.	698 3-2
Učenca, iz dobre hiše, sprejme v tr-vino z mešanim blagom g. Kozmič v Gor. Radgoni.	695 8—2
Dva viničarja, vsak s 4 delavskimi močmi in majar brez otrok se sprejmejo pri Henriku Mallner v Rošpahu pri Mariboru.	700 2—1
Dva drvarja, katera znata tudi oglje kuhati, se sprejmeta na delo za dalje časa pri Blažu Urbas na Slemenu, pošta Selnica ob Dravi.	717 8—1
Bivši šolski sluga, z lepim spričevalom, želi zopet v službo stopiti in sicer kje n» deželi. Naslov pri upravništvu.	713 1—1
Zahvala.
Tužnim srcem se zahvaljujem častiti duhovščini, posebno čast. gosp. župniku Jožefu Weixel, kateri bo mojega moža	719 1—1
Jožefa Š t r a k 1
v njegovi dolgi bolezni večkrat obiskali in prevideli s sv. zakramenti za umirajoče, čast. gosp. bratu, župniku pri Sv. Petru niže Maribora, materi za strežbo, sestram in Svakom, gosp. nadučitelju in pevcem za nagrobnico, šolski mladeži, križevski in ključarovski požarni brambi, pridnim sosedom za tolažbo in vsem drugim, ki so mojega rajnega moža spremili k večnemu počitku. Bog Vam povrni stotero!
Žalujoča žena in otroci.
Izjava.
Jaz podpisani, Ivan Šker-janec, posestnik na Benetku, sod. okraj Ljutomer, obžalujem, da sem gosp. Martina Vrabel, posestnika in gostilničarja v Vidanovcih, sodn. okraj Ljutomer, žalil brez vsega povoda na njegovi časti in ga prosim za odpuščanje ter se mu zahvaljujem, da me ni naznanil pri c. kr. okr. sodniji v Ljutomeru.
Na Benetku, dne 25. septembra 1904. 714 i_i
Ivan Škerjanec s. r.
Oznanilo.
Naročila na amerikanske trte iz združenih državnih in deželnih nasadov za dobo 1904/5.
OJ stajer-ke dežele se bodo prodajale spomladi 1. 1905 naslednje množine amerikanskih trt in sicer:
1.	600.000 cepljonk (večjidel Sipon rumeni [Mosier gelb], laski rilček (WáUchriesling), burgundec beli (Burgunder weiss) žlahtnina rudeča in bela (Gutedel roth und weisi), silvanee zeleni (grüner Sylvaner), tramnica rudeča (Traminer roth), mali rizling (Klein-riesling), muSkatelec (MuSkateler), cepljenih na riparii portalis, viti» soloms in rupestrit montikola.
2.	400.000 komadov koreninske rozge od riparii portalis, vitis solonis in rupestris montícola.
3.	Mnogo ključkov imenovanih treh vrst.
Cena trt za 1000 komadov je sledeča:
I.	Cepljene tris za premožnejše posestnike 240 K, za ostale 160 kron.
II.	Amerikanske koreninske rozge za premožnejše posestnike 24 K, za ostale 16 K.
III.	Ključeki 10 K.
Naročila čez 1000 komadov cepljenih trt, 3000 komadov koreninskih rezgov ali kl^učekov od jedne stranke se bodo primeroma doSlim naročilom znižala.
Naročuje se lahko naravnost pri deželnem odboru ali pa pri občinskih uradih, kjer so nalaSč za to pripravljeni naročilni listki na razpdago. Naročila morajo dospeti na deželni odbor do 31. oktobra 1904.
Občinski uradi odpošljejo potem izpolnjene naročilne listke takoj deželnemu odboru.
Vs8, do konca oktobra doSla naročila se bodo zbrala in če ne bode za vse kupce zadosti trt, se bodo ista med nje primerno razdelila.
Ker se trte oddajajo samo Štajerskim posestnikom, morajo dotični, ki naroče naravnost pri deželnem odboru, priložiti naročila potrdilo občinskega urada, da so posestniki vinograda. Oni, ki tržijo s trtami, jih ne dobe.
Imenovane cene se računajo od nasadov in se mora dotična svota pri prejemu plačati, oziroma se pošljejo trte po železnici po povzetju. Zaboj in vozniki se zaračunijo za lastno ceno.
Pri vsakem naročilu se naj natanko naznani: 1. ime, kraj in stan naročeva'ca; 2. dotična občina, v kateri vinograd leži; 3 zahtevana vrsta itd.; 4. zadnja železnična postaja in poŠta, kamor se naj trte pošljejo.
Če je morebiti dotične zahtevane vrste zmanjkalo ali pa je ni v zadostni množini v zalogi, bode se z drugo, jednako vrsto nadomestila.
Po trte naj naročniki, če mogoče, sami pridejo, ali pa jih naj, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu pregledajo.
Pritožbe se morajo takoj vložiti pri vodstvu trtnarske šole, ker se na poznejše pritožbe ne bo ozira'o.
GRADEC, 15. sept. 1904.	712 l-l
Od dežel, odbora štajerskega.
Edmund grof Attems.
III I III I Mil I III I I I I I I I I
Slovenci!
darujte za
družbo Sv. Cirila in Metoda I
++4HHHHHH-++
Rarol Kociančič ž
kamnoseški mojster v Mariboru
SC" Schillerstrasse 25
se priporoča y izvrševanje vseh cerkvenih del, grobov, nagrobnih kamnov in stavbinakih del, podob in ornamentalno - kiparskih del, kakor tudi popravila na istih. — Vzorci in proračuni.
PfvVvTVTT ▼▼ ▼▼ ▼▼ ▼▼VVfV	VTf t f ▼▼▼
A. Jurca naslednik
ALOJ. SENCAR
špecerijska tr^orina
- v Ptuju.
Priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, ima tudi veliko zalogo Portlantovega cementa
(Judendorfer Portlant cement) po najuižji ceni. "90 Kupuje vedno vsako vrsto poljsklli pridelkov, namreč: pšenico, hajdino rž, koruzo. Vsake vrste fižola, suhe gobe, jajca, maslo, sveže, surovo maslo (puter), orehe, kostanje itd.	709 1—1
Vse to po najvišjih cenah!
Naznanilo.
Iz deželne sadjarske šole v Gleisdorfu pri Gradcu se bodo oddajale v jeseni 1904 oziroma spomladi 1905 sledeče spodaj navedene vrste jabolk in hrušek in sicer 24 500 komadov. Oddajala se bodo samo na štajerske kmete za znižano ceno 1 komad 70 vin. (izključno zavitka ia pošiljatve).
Na Gornje Štajersko se bodo oddajale od jabolk samo vrste 1, 2, 4, 11 in 12 od hrušek samo vrste 1, 2, 3 in 9.
Naročila se morajo doposlati deželnemu odboru štajerskemu do konca decembra 1904 Naročilu se mora priložiti potrdilo občinskega urada, da je naročnik kmetski posestnik v dotični občini če naročnik želi, da se mu drevesca že doposljejo jeseni t. 1., mora to odločno naznaniti ter naročilo doposlati do konca oktobra 1904, — Došlim naroČilom se bo po vrsti ugodilo dokler je kaj v zalogi.
Več kakor 120 komadov se ne bode oddalo na enega posestnika ter je vsak posestnik zavezan, vsaditi prejeta drevesca na svo jem posestvu. Drevesca se oddajajo same proti takojšnemu plačilu.
Seznamek jabolčnih in hruševih drevesc, ki se bodo oddajala v sadni perijodi 1904/5: Jabolka
1.	Karlamovski
2.	Kardinal
8. Grabensteiner
4. Ribston pepin
6. Belle Fleur rumeni
6.	Kanada reneta
7.	Baumanova reneta
8.	Prestolonasled. Rudolfa jabolke
9.	Londonski pepin
10.	Ananas reneta
11.	Bobovec (renski) veliki
12.	Štajerske mašancke
13.	Hubeijeve moštnice
14.	Damason
Hruške
1.	Dobra Lujiza Avranska
2.	Liegelnove maslenke
8. Dielove maslenke
4.	Sterkmanove maslenke
5.	Postrvne hruške
6.	Josipina Mohelska
7.	Hardenput zimske maslenke
8.	Manove zimske hruške
9 Weilerjeve moštnice
10.	Jelenove hruške
11.	Rounelt
Gradec, dne 8. septem. 1904.	681 s—s
I>ežel. odbor štajerski.
visoka	srednja	pritlikava
820	170	80
275	140	—
285	200	175
160	50	—
1415	460	375
650	3130	475
90	—	—
565	405	40
243	665	160
1050	950	865
1115	1000	—
2195	2620	—r
355	500	—
1000	316	105
45	850	165
85	215	60
50	315	250
50	100	80
75	70	115
8	40	120
20	75	460
80	780	205
150	825	—
25	140	—
95	85	—
Zdravje Je največje bogastvo!
sy. Marka.
Te glasovite in nen&dkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje • • • • bolezni. • • • •
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdrt-vijovsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosro pri želodčnih boleznih, ubl&žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lsčijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nja izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato se na< narnčujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Marto? trg št. 68, pol82 cerkve s?. Marta
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavliena na vsako pošto:
1	duoat (12 steklenic) 4 K. 4 ducate (48 steklenio) 14 60 H.
2	duoata (24 steklenio) 8 K. \ 5 ducatov (60 ateklen.) 17'— K.
3	ducate (36 steklenic 11 K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič. opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.	D4C Ustanovljena 1. 1360. "3M
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg st. 68, poleg cerkve sv. Marka. 646 io-< g| Zdravje je največje bogastvo!
ta. francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išjjas, odrevenelosti, protinn freumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak se, priporoča posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1-60 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankira.
Benedikt Merile, posest graščine Golič pri Konjicah, Sp. Štej. V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju _____________pri Martinu Žuster._526 52—50
Naznanilo.
711 1—1
Za polletni tečaj, ki se začne dne 2. januarja 1905 na deželni podkovski šoli v Gradcu, se bode podelilo na revne in uboge kovače deset deželnih Ustanov
po 100 K s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje tudi ustanove nekaterih okrajnih zastopov tudi po 100 K.
Pogoji so: starost najmanj 18 let, zdrav in telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudsko-šolska izobrazba in najmanj dveletno bavljenje s podko-vanjem.
Razven tega se mora vsak prošnjik z reverzom zavezati, da bo po dovršenem pouku najmanj tri leta izvrševal svoj obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, oziroma v okraju, v katerem je dobil ustanovo.
Prošnje se naj pošljejo deželnemu odboru v Gradcu z reverzom (zaveznim pismom), krstnim listom, domovnico, izučnim spričevalom, z zdravstvenim in šolskim spričevalom, potem delavsko knjižico, spričevalom o gmotnih razmerah in o nravnosti
JC do 15. novembra 1904. ~7BKj
Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili tečaja, naj se oglasijo v teku prvih treh dnij v začetku tečaja pri vodju. Seboj naj prinesejo dokazilo dovršene starosti 18 let, da so delali dve leti kot poma-gači in dobro dovršili ljudsko šolo, potem izučno spričevalo ter delavsko knjižico.
Gradec, dne 1. okt. 1904.
Deželni odbor štajerski.
4-i
CO CO
a>
>N
O
CO
. rt
o
C3Í L.
Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom
Karol
„pri solncu4'
žt. 10 Maribor
Worsche
,,pr-i solncu"
Maribor Herrengasse Nr. 10
katera priporoča slavn. občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi za moške ali ženske cbleke
v veliiii in lepi izberi, po izredno najnižji ceni. Snkno (štof) za celo moško obleko (suknja, hlače in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4o0, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in modno barvani kamgarni, lodni in vsake
12	vrste suknenega biag?.
Lepa, pristna volna za žensko obleko gld. 1.40, 1.80, 2 30 3.— in naprej do najfinejše vr«te v najnovejših modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za Bf. glai'0 od gld. —65, —.80, —.90, 1.—,
1.20, 1.40 in naprej do cajfii. 'Se m te. Velika zaloga perilnega blaga, druka, dobrega platna, gradlna za popelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgotovljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opravo in mnogo drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči.
ca , ,
o
CO
N<
CD
CO
a>
CD ■
Vsem posestnikom
vinogradov !
Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad vefi tisoč suho oepljenlh trt na prodaj in sicer cepljene na R. Portalis: 12.000 žlahtnina bela in rodeča.	10.000 Laiki rilček.
4.000 Silvanec zeleni.	4.000 Šipon rumeni.
4.000 Burgundec beli.	8.500 Nemški rizling.
1.500 Traminec, 600 Rulandec. 400 Kraljevina. Cepljene na Rup. Montikolo:
1.500 Laški rilček.	1000 Silvanec zeleni.
Prodajam le edino I. vrste dobro zaraščene in lepo vkoreninjene trte po 160 K tisoč komadov. Na vsakih 100 kom. cepljenih trt dam 20 komadov II. vrste brezplačno. To je na 1000 trt 200 kom. trt. Divjake od R. Portalis prodajam po 20 K tlacfi kom.
Kdor naroči najmanj 1000 kom. cepljenih trt, dobi jih 6*/o ceneje. Pri naročilu ni treba znamke za odgovor pridejati. Pri naročilu blagovolite poslati 20°/* are od naročene svote. Trte ae pošiljajo le v od trtne uil Oku-iene kraje. Naročila za v jesen odvzete trte sprejemam do 5. novembra t. 1. Naročila za spomlad pa dokler bo kaj zaloge.	703 8—2
Anton Slodnjak,
trtnar pri Sv. Lovrenen v Slov. gor. Pošta Jursinci pri Ptuju.
Anton Viher
mizarski mojster v Maribora Koroške oMce št. 31 16 19
absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradcu
se priporoča slavnemu občinstyu posebno velečagtiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj 1
Specialist v izdelovanju portal in parketnih tal.
Okiic.
G. k. okrajno sodišče Maribor daje na znanje, da je Katarina Senekovič, posestnica v Jarenini, možu Gracijanu Senekovič, posestniku ravnotam, zakonito oskrbovanje premoženja v smislu § 1238 obč. drž. zak sodno odpovedala
Maribor, dne 17. septembra 1904. 691 8-8
Za spomin vernih mrtvih
priporoča se ravnokar izišla
Missa pro defunctis
ad IV. voc. inacquales, ant una voce cum Organo. — Auctore M&tthaeo V urnik. Samozaložba, tisek Katol. Tiskarne. Ljubljana. Prodaja Katol. Bukvarna, Schwen-tnerjeva knjigarna ter skladatelj t Št. Vidu, Dolenjsko. 697 3—2
i za meSanu glasove. 696 3—2
Uglasbil Ivan Ocvirk.
C e n a partituri in 4 glasovom 1 K EO v. — Založil skladatelj pri Sv. Jnrijn ob jnž. žel.
Kakemu vpokojenemu vlč. g. ¿upnika se želi prodati "VI za 3800 K	698 8-2
h 1 š a 9
sto kcrakcv oddaljena od župne cerkve. Hiša ima 4 sob?, precejšno njivo, vrt, da se lahko v njem orje, hlev za govejo živino in svinje. veliko drvarnico in studenec.
Več o tem pove upravništvo tega lista
Štefan Kaufman
v Radgoni
priporoča svoje lepo pozlačene nagrobne
=| križe
po najnižji ceni.	694 5—2
Točna in solidna postrežba!
Sadno drevje
visokodebelnato, poludebelnato ter pritlično, različnih, priznano najboljših vrst jablan, hrušek, češp^jev in sliv, črešenj in višenj, priporoča za letošnjo jesensko saditev (začetkom oktobra) 684 2—2
Peter Korman, drevesnica v Cinžatu, pošta Fal ob kor. železnici.
Ceniki na zahtevaoje zastonj in franko
Kuverte
vsakojake vrste
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 r .
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
		
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. are dopolnilne in jih ohre-itnje po 4°/» ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljub-ljanska z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno moijo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.	Stanje hranil, vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zaklad nad 550.000 K. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu 3MP* zraven rotovža JME	Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoia se na zemljišča po 4'/«% na leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5*/# izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 92 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 88 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/« izposojenega kapitala. Pesaja se tudi na menice in na vrednostne papirjo in sicer po 4'/,"/« do 5•/,.
Izdajatslj in r.atoinik kat. tisk. društvo.	Odfovorai srsdnJk: Farda Leskratr.	TUk tiskam« »t. Cirila.
»Maiiji lie* Sna kft* prti«*« ,<!«« »«nt"