Kako do boljše prehrane med delom
1947- leta je bila ustanovlje-na delavnica za izdelavo mod-nih oblačil, ki je zapošlovala okoli 10 delavk. Danes je to vsem znani Kroj-krojaštvo mo-ških in ženskih oblek, perila, čepic in športnih potrebščin ter zastav, v katerem okoli 140 delavcev otalikuje prinešeno ali lastno blago.
»Povpraševanje po oblekah po meri je še vedno, kljub ve-liki izbiri konfekcijskega blaga, večje kot pa so naše zmoglji-vosti. Počasi bomo morali za-ladi omejenega cenika za naše usluge ukiniti tovrstno dejav-no«t. Za.veda.mo se, da bodo s tem prikrajšani številni seda-nji naročniki, npr. invalidi in drugi ljudje, ki imajo proble-me z oblačenjem, »nam je de-jal Anton žabjek, nekoč eden najboljših slovenskih nogomet-nih vratarjev, danes pa direk-tor Kroja.
Obleke po naročilu bodo iz-delovali le še zasebni obrtniki, kd pa s svojimi zmogljivostmi ne  bodo   mogli   zadostiti  pov-
praševanju. Eden od proble-mov, ki onemogočajo Krojev hitrejši razvoj, je tudi pomanj-kanje novejših strojev. Za nji-hov uvoz so potrebne devize, dovoljenja zanje pa ne dobi-jo. Ostane jira samo to, da svojo proizvodnjo razvijajo v glavnem. na račun svojega de-la.
»Ves svoj delovni čas prebi-jemo pretežno sede ob šival-nih strojih. Za normalno oprav-ljanje dela je potrebna med drugim tudi ustrezna prehra-na. Sedaj smo vključeni v obrat družbene prehrane v tiskarni Ljudska pravica. S ponudbo smo nezadovoljni saj se hra-nimo drago in neustrezno, do-bivamo namreč preveč kalorič-no in neustrezno hrano. Naši delavci so zainteresirani za prehod na bone, ki bi jih lah-ko po želji uporabili za nakup malice po la&toi izbiri. Pri tem ne bi bilo treba vsako-dnevno dodajati po starega ti-sočaka za obrok, kot moramo to početi danes. Kljub vsem tem našim željam pa menim, da bodo vsa naša prizadeva-nja pri mestnem svetu zveze sindikatov ostala brezuspeha,«
nam je ined drugim dejal o problemu, s katerim se ubada kolektiv, predsednik osnovne organizacije sindikata, Djevad Ademovid.
Interes naše družbe je, da bi vsak delavec dobil topli obrok, ob tem pa nikomur ne gre odrekati pravice, da upra-vičeno negoduje nad slabo oziroma neustrezno prehrano. Vsak ima pravico, da predla-ga in vpliva na kakovost in izbor jedi. Kako bodo rešili ta problem delavci Kroja pa je predvsem odvisno od njih sa-raih in njihove zavzetosti, če-prav vsekakor ne samo od njih!
Problemov je pri delu pov-sod precej, v obrtnih dejavno-stih, kot specifičnih pa še po-sebej, tako tudi v Kroju. To pa seveda ne pomeni, da so problemi prevladujoči. Bolj kot s samimi problemi se de-lavci Kroja ubadajo s tem, ka-ko zadostiti zahtevam in oku-som širokega kroga naročni-kov ter z vprašanjem izboljša-nja lastne kulturne, rekreacij-ske, samoupravne in družbeno-politične aktivnosti.
Milena Car Drlje