ObzorZdrN1997;31: 163-6 163 SPREMLJANJE RAZVOJA OSEBNOSTNIH LASTNOSTI IN STROKOVNO-ORGANIZACIJSKIH SPOSOBNOSTI MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV MONITORING THE DEVELOPMENT PERSONAL, PROFESSIONAL AND MANAGERIAL SKILLS OF NURSES Vida Purnat UDK{UDC 614.253.52:616-083 DESKRIPTORJI: sestre medicinsk;; osebnostni razvoj; nega bolnika proces-organizacija Izvleček - V članku ee predstavljen ocenjevalni list »Poročllo o izkazanih osebnostnih lastnosiih in strokovno-organizacijskih sposobnostih medicinskhh sester in zdravstvenhh tehnikov«, ki ga uporabljamo v Splošni bolnišnici Celje od leta 1995 dalje. Pomaga nam označiii posameznikove osebnostne lastnosti, posebej na strokovnem in delovnem področju. Kot ocenjevalni instrument nam pokaže, kaj je posameznik v bolnišnici kot izrazitem multidisciplinarnem okolju, v zdravstveni in negovalni ekipi, ter na strokovnem področju, kjer je v središču dogajanja bolnik oziroma varovanec, sposoben narediii in česa ne. Uvod Nove usmeritve v razvoju zdravstvene nege poudajajo štiri najpomembnejše na1oge: - lzvajanee in vodenje zdravstvene nege pri promociji zdravja, pri preprečevanju obo1enja, pri zdravjjenju, rehabilitaciji posameznikov, družin in skupnosti. - Poučevanje varovancev in zdravstvenega osebja. - Učinkovito sodelovanje v zdravstveni skupin.. - Razvoj prakse zdravstvene nege na osnovi kritične- ga mišljenaa in raziskovanja. Učni načrti zdravstvenih šol morajo izhajaii iz zakonsko določenhh pristojnosti medicinske sestre in poleg strokovnega izobraževanja usposobiti diplomanee za pravilno razumevanje pomena etike in poklicni status in njuna vpliva na strokovno delo. lzvajalci klinične prakse ter mentorji v zdravstvenih zavodih imamo na1ogo, da pomagamo zdravstvenemu tehniku oziroma medicinski sestri pri razvijanuu in utrjevanuu osebne in profesionalne identitete pri delu. Da bo naše delo uspešno, potrebujemo poleg strokovnih znanj za izvajanee nege in delovnih izkušenj tudi določene objekiivne pripomočke - merilne instrumente za spoznavanje uspešnosti našega vzgojno izo- DESCRIPTOR:: nurses; personality development; nursing process-organization and administration Abstract - The article presenss an assessment sheet titled »The report oj demontraeed persona,, proJessional and managerial skill oJmurses« oj different grades, which has been used at the Celje Regional Hospital since 1995. 1t is used to prepoint and describe the individua''s proJessional habits. As a praciical instrumen,, it shows what a nurse is and is not capable of contributing to the hospital as a multidisciplinary environment, to the nursing team and the proJessional sphere with the patient in it's center. braževalnega vp1iva na posameznika. Vsebina je odvisna od ciljev, kijih želimo ovrednoti.i. Ti naj delujejo vzgojno in usmerjaoo pri delu tako mentorja kot delavca, ki je subjekt ocenjevanja. Pri praktičnem deluje najpogosteje uporabljena metoda opazovanja. Opazovanje vedenja delavcev Vedenje človeka se lahko kaže z njegovo dejavnostjo ali nedejavnostjo (fizično) ter po zunanjih znakih: kako sprejema vzpodbuee iz okolja in kako sam izraža svoja občutenaa in misIi (psihično.. V delovnem okolju sta za uspešno vzpostavitev stika med mentorjem in delavcem izredno pomembii dve značilnosti: - delovna morala, se pravi osvojene norme človeka, ki jih vključuee v delo. Delovno moralo izrazimo z našim vrednotenjem dela (občutimo delo kot zadovoljstvo in želimo dosegaii čimboljše delovne rezultate ali pa nas delo samo obremenjuje in ga doživljamo kot prisilo za zagotovitev določene stopnje socialne varnosti oziroma le za oblikovanje ka- Vida Purnat, višja medicinska sestra, dipl. org. dela, Svetovalka za zdravstveno nego bolnika, Splošna bolnišnica Celje 164 ObzorZdrN1997;31 riere), z odnosi do drugih ljudi v delovnem okolju (bolnik,, varovanci, svojci bolnikov, sodelavc)) in - oblike izražana.. Pozitivne oblike izražanaa so vestnost, iniciativnost, discipliniranost, osebna odgovonost, solidarnost, spoštovanee drugih, pripravljenost pomagaii drugim in doslednost. Načrt opazovanja Načrt opazovanaa nas usmerja pri delu, definira vsebino merilnega instrumenta in metodo opazovanja. V njem natančno določimo: 1. Objekt opazovanja - je lahko posameznik ali skupina delavcev. Upoštevati moramo vsebino delovnih nalog delavca, njegova pooblastila, njegovo mesto v ekipi, strokovnost, izkušenott in stopnjo osebne odgovornosti pri delu. 2. Vsebino opazovanja - določimo, kaj bomo opazovali (opravljanee delovnih nalog, vključevanje v ekipno delo, disciplino pri delu, odnose do soljudi). 3. Mesto opazovanja - je 1ahko komuniciranje opazovanega delavca v delovnem oko1ju, njegovo sodelovanje v delovnih skupinah itn. 4. Čas opazovanja -je odvisen od vsebine in cilja opazovanja, metode dela in aktivnosti med opazovanjem in po zak1jučku le-tega. 5. Način opazovanja - odločimo se 1ahko za indivdualno a1i skupinsko opazovanje, neposredoo a1i s pomočjo sodelavcev. Načela opazovanja Da bo opazovanee uspešno, moramo upoštevati naslednja načela, ki pri izdelavi vprašalnikov določajo vrstni red vrednostnih 1astnosti: 1. Sistematičnost opazovanja. 2. Celovitost opazovanja. 3. Objektivnost opazovanja. 4. Registriranje rezultatov opazovanja. Ob upoštevanju sedaj veljavne delitve del v negovalni ekipi je zelo pomemboo tudi razvijanee ustvarja1nosti v miš1jenju in delu. Čeprav je ustvarjalnost v veliki meri v povezavi s stopnjo inteligentnosti posameznika, je potrebno krepiti ostale vplive, ki razvijajo in krepijo posameznikovo ustvarjalnost: - Pozitivno delovno okolje, v katerem posameznik doživlja uspehe in v katerem je ustvarja1nott vrednota. - Prepreči,i, da ustvarja1nott preide v posnemanje in prilagajanje. - Vzpodbujati vztrajnott pri delu. - Optimalno razvijaii sposobnosti povezovanja asociativnih pojmov z novim pojmom. Spremljanje razvoja osebnostnih lastnosti in strokovno organizacijskih sposobnosii pri zdravstvenih tehnikih in višjih medicinskih sestrah v splošni bolnišnici Celje Predstavttev ocenjevalnega lista 12. 1. 1995 smo na 15. seji Sveta za zdravstveno nego Splošne bolnišnice Celje sprejeii sklep, da za spremljanee razvoja negovalnega osebja, začnemo uporabljaii Ocenjevalne liste - Poročila o izkazanih osebnostnih lastnosiih in strokovno organizacijskih sposobnostih. Ocenjevalni list upoštev:: - uveljavljeno delitev dela v negovalni ekipi; - vsebine programov izobraževanja za izvajalce zdravstvene nege; - cilje novih usmeritev v izobraževanju za zdravstveno nego; - pristojnosti izvajalcev zdravstvene nege v bo1nišnični dejavnosti ter - pravilno razumevanje etike in poklicnega statusa in njunega vpliva na strokovno delo. Cilji, ki jih že1imo doseč,, so: - Imeti želimo ocenjevalni instrument za opazovanee vedenja izvajalcev zdravstvene nege, njihove delovne morale, ustvarjalnosti in sposobnosti reagiranja v pričakovanih in nepričakovanih situacijah in sprejemljivo izvajanee zdravstvene nege v izrazito mu1tidisciplinarnem okolju ter v zdravstveni in negovalni ekipi. - Spoznaii želimo, kaj je delavec sposoben narediti in česa ne. Kakšna je njegova stopnja odgovornosti za zdravstveno nego, ki jo izvaja? Kako razume pomen etike in poklicnega statusa in njun vpliv na njegovo strokovno delo? Kakšna so njegova teoreiična znanja in sposobnosti uporabe le-teh v praksi? Kako ima razvit čut za odgovornost pri izvajanju posredne in neposredee zdravstvene nege bolnika in varovancev? - Spoznanaa že1imo uporabiti za pozitivno vplivanee pri spreminjanju delovnih in osebnostnih lastnosii delavca ter mu omogočiti čim boljši in čim hitrejši osebni in strokovni razvoj ter nenazadnee strokovno napredovanje v bolnišnici in stroki. Vnaprej smo določili subjekte opazovanja (pripravniki, zdravstveni tehnik,, višje medicinske sestre, novo sprejeii delavc)) z upoštevanjem značaja delovnih nalog. Upoštevali smo tista nače1a opazovanaa vedenja delavca, ki pripomorejo k uspešnosti in pravilnosii opazovanaa (sistematičnost, celovitost in objektivnott opazovanaa ter registriranje rezultatov opazovanja.. Purnat V. Spremljanje razvoja osebnostnih lastnosti in strokovno-organizacijskih sposobnosti MS in ZT 165 Rezultati ocenjevanja do 30. 6.1996 v času od 1. 2.1995 V postopek sprem1janja in beleženja pri delu izkazanih strokovnih, delovnih in osebnostnih lastnosti je bilo zajetih 76 zdravstvenih tehnikov in 3 višje medicinske sestre. Vsi ocenjevalni listi niso bili vrnjeni v Službo za zdravstveno nego. Največ med njimije bilo delavcev, ki so se zaposlili za določen čas - 49, ostali pa so bili zaposleni za čas opravljanja pripravništva - 30. 1. Pri zdravstvenih tehnikih smo opazovali naslednje lastnosti: Vsebina vprašanja________________________ocena 1. Strokovna usposob1jenott________________________ 1.A. Vsa dela je opravil(a) strokovno neoporečno 10 Pri delu potrebuje občasna strokovna navodlla 5 Pri delu ga/jo je potrebno učiti pravilne Zdr. nege 2 1.B. Ne potrebuje navodil in nadzora 10 Je zanesljiv(a), vendar je potreben občasen nadzor 5 Potrebuje stalen nadzor, ker je še nezanes1jiv(a) 2 10 5 2 1.C. Delo opravi zelo spretno Večino nalog opravi spretno Delo opravi površno in nespretno 2. Prizadevnott in natančnott 2.A. Delo opravi vestno, natančno, z materiaii ravna skrbno in varčno. Negovalne pripomočke po uporabi očisti in pospravi _________10 2.B. Občasno potrebuje navodila, da opravi delo v celoti in natančno. Negovalne pripomočke večkrat pusti neočiščene na nepravem mestu. Večkrat porabi več materiala pri negi______________________________5_ 2.C. Pri delu ni motiviran(a). Delo konča v celoti po neposrednem opozorilu. Večkrat se izmakne delu. Z negovalnimi pripomočki ravna malomarno. Z materiaii ravna razsipno_______________________2 3. Odnos do bolnika_______________________________ 3.A. Z vsemi bolniki je zelo vljuden(a) in potrpežljiv (a) 10 Do bolnikov je skoraj vedno vljuden(a) 5 Do bolnikov je pogosto nevljuden(a)______________2 3.B. Prizadeva si, da sam(a) ugotovi želje in potrebe bolnika 10 Potrebam in željam bolnikov ustreže le po neposrednem navodilu 5 Klicu oziroma prošnji bolnika se odzove le, če ga/jo opozori sodelavca-sodelavec 2 4. Urejenost 4.A. Na delovnem mestu uporablja predpisano delovno obleko, osebna higiena in urejenost sta neoporečni 10 Na zunanjo urejenost ga(jo) je potrebno občasno opozarjaii 5 Na delovnem mestu ne uporablja predpisane delovne obleke, urejenost in osebna higiena sta kritični 2 4.B. Pri delu upošteva vse varnostne ukrepe, na delo se pripravi (bolnika, prostor, pripomočk,, sebe) 10 Večkrat zanemari potrebne varnostne ukrepe, na delo se ne priprav,, najpogosteje pozabi na pripravo: pripomočkov, bolnika, sebe______________________5_ Med delom zapušča bolnika, ker je bila priprava neustrezna 5. Delovna disciplina 5.A. Na delo ne zamuja Včasih zamuja na delo Pogosto zamuja na delo 5.B. Med delom ne odhaja iz enote Večkrat med delom odhaja iz enote Pogosto med delom odhaja iz enote 5.C. Z dela odhaja ob določeni uri Večkrat predčasno odhaja z dela Pogosto končuje delo predčasno 10 5 2 10 5 2 10 5 2 5.D. Opozorlla glede delovne discipline ne upošteva, prekrški so se večkrat ponovili 5 Na opozorlla reagira konfliktno in jih presliši________2 6. Seštevek točk: T.razred 25 točk 25-30T 31-35T 36-40T 41^5T 46-50T frekv. % 1 1,2 4 5,3 15 19,6 14 18,4 27 35,5 16 21 Doseženo število točk kaže, da bi lahko uvrstili ocenjevane delavce v srednje uspešno skupino: - zelo uspešni - srednje uspešni - malo uspešni 21% 72,5% 6,5% Ocena in analize 1. Rezultat strokovne usposobljenosti ocenjevanih delavcev je pričakovan, saj smo spremljali delo pripravnikov in delavcev z minimalno delovno dobo. Pri delu so potrebovali občasna strokovna navodila; bili so zanesljivi, vendar je bil potreben občasen nadzor; večino nalog so opravili spretno. 2. Večinaje pokazala dobre moralne, etične in delovne navade, saj izstopajo naslednje lastnosti: delo so opravili vestno, natančno. Z materiali so ravnali varčno in skrbno. Negovalne pripomočke so po uporabi očistili in pospravili. Z vsemi bolniki so bili vljudni in potrpežljivi. Prizadevali so si sami ugotoviti želje in potrebe bolnika. 3. Tudi osebna urejenost, spoštovanje pravil varnega dela in disciplina so bili zadovo1jivi. Najpogosteje so bile navedene naslednje lastnosti: na delovnem mestu so uporab1jali predpisano delovno obleko, osebna higiena in urejenost sta bili neoporečni. Pri delu so upoštevali vse varnostne ukrepe, na delo so se pripravili. Na delo niso zamujali, med delom niso odhajali iz enote in z dela so odhajali ob določeni uri. 4. Ostale ugotovitve - Vsi ocenjevalni listi niso bili vrnjeni v Službo za zdravstveno nego ali so prispeli prepozno (ko je delovno razmerje za določen čas že poteklo). - Pri tistih delavcih, ki so pri delu pokazali slabše rezultate, smo skupaj z mentorico oziroma glavno medicinsko sestro in po razgovoru z delavcem že med ocenjevalnim obdobjem poskušali 2 166 ObzorZdrN1997;31 doseči boljše rezultate. Zato je mogoče rezultate upoštevati kot končne objektivne in subjektivne lastnosti pri nadaljnjem usposabljanju delavca. Pri višjih medicinskih sestrah in višjih zdravstvenih tehnikih opazujemo naslednje osebnostne lastnosti: Vsebina vprašanja oc~ena I. Ocenjevanee potreb po zdravstveni negi in organizacija dela_____________________________ A. Samostojno oblikuje oceno bolnikovih potreb po zdravstveni negi, aktivno sodeluje pri izdelavi negovalnega plana 5 B. Sodeluje pri ugotavljanju bolnikovih potreb po zdravstveni negi, sodeluje pri izdelavi negovalnega plana 4 C. Ne zna še oceniti bolnikovih potreb po zdravstveni negi, pri planiranju zdravstvene nege ne sodeluje aktivno, delo opravi po naročilu 3 2. 4. 5. Reševanje negova1nih problemov A. Dobro oceni glavne in vzporedne probleme zdravstvene nege, zna oceniti njihovo pomembnott in pravočasno ukrepa (opozori zdravnika oziroma v okviru pooblastil ukrepa sam-a) 5 B. Prepozna glavne probleme zdravstvene nege, pri pravilnem ukrepanju ne pokaže vedno pričakovane samoiniciativnosti 4 C. Ima težave pri prepoznavanju kliničnih problemov, ne ukrepa pravočasno in se prestraši_______________3_ 3. Strokovnott___________________________________ A. Teoretična znanja odlično uporablja pri delu, delo opravi natančno, hitro, zanesljivo in strokovno 5 B. Teoretičnih znanj ne zna oziroma jih pogosto ne uporabi pri delu, pogosto uporabi nepravllno metodo dela, ni vedno natančen(a) in pogosto ne zna utemeljiti svojega ravnanja 4 C. V ocenjevalnem obdobju ni pridobil(a) sposobnosti, da bi pri svojem delu uporabil(a) potrebna teoretična znanja, potrebuje še strokovni nadzor in vodenje 3 Znanja na tematskem področju A. Izkazuje nadpovprečno znanje o normalnih in bolezenskih znakih pri bolniku B. Izkazuje zadovoljivo razumevanee bolezenskih znakov pri bolniku C. Izkazuje pomanjkljivo znanje patofiziologije in medicinskih načel, zato ne razume zdravstvenhh problemov in potreb bolnika _______________ Odnos do bolnikov in sodelavcev A. Z bolniki je vljuden(a) in potrpežljiv(a) 5 Včasih reagira na bolnikove potrebe in želje nestrpno in z nejevoljo 4 Do bolnikov in svojcev ni vljuden(a) in reagira neprimerno 3 B. Sam(a) ugotavlja njihove potrebe in želje 5 Občasno izraža svoje nestrinjanje ob nepravem času (za preteklo obdobje) 4 Pogosto prezre bolnikove potrebe in želje, delo opravi z nejevoljo in pri tem izkazuje nestrinjanee in nestrpnost 3 C. Je aktiven učenec/učenaa in znanje prenaša na bolnike, sodelavce in pripravnike 5 Nima še osvojenih sposobnosti za ekipno delo, na opozorila reagira užaljeno 4 Je nevljuden(a) do sodelavcev, konflikten(a) in opozorila enostavno presliši_____________________3 V tem obdobju smo spremljali le dve višji medicinski sestri-pripravnici, zato ocene ustreznosti ocenjevalne liste ne morem podati. Sklep Za spremljanje razvoja kadrov na področju zdravstvene nege potrebujemo poleg znanj tudi druge objektivne pripomočke - merilne instrumente. Rezultate opazovanj moramo uporabiti za pozitivno reagiranje, za korekcijo lastnega dela z delavcem in kvaliteten prenos lastnega znanja in izkušenj na sodelavce. Literatura 1. Filej Bojana. Nove usmerttve v razvoju zdravstvene nege. Maribor: Koloborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, serija LEMON, 1995. 2. Urbančič Klavdija. Opisno ocenjevanee učenca/pripravnika v zdravstveni negi. Obzor zdrav N 1994; 28: 113-8. 3. Možina S, Florjančič J. Ustvarjalno komuniciranje in informrranee v organizaciji združenega dela. Kranj: Moderna organizacija, 1990. 5 4 3