'SSN 0351-6407 V Pomurskih mlekarnah odkup mleka vztrajno pada Bodo morali zapirati zbiralnice? 7 zmanjševanjem števila rejcev se zmanjšuje število krav, spodbuden je le podatek, da povečuje število hav pri posameznih rejcih stran 5 Vasi mejita čez točilno mizo © stran 14 RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 ZIMSKI VRTOVI, d. 0. 8, Lendavska 29, 9000 Murska Sobota CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Mame si to zaslužijo stran 16 VRUIINQIfA finalu VnnUllOlVA OKNA TER VRATA Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 □FINSTRAL VREME 1. april, sreda, I______________ Murska Sobota, 26. marec 1998, leto L, št. 13, cena 190 SIT prvega moža stranke v Prekmurju. Sončno in topleje bo. 26. 27. 28. 29. 30. 31. marec, četrtek, marec, petek, marec, sobota, marec, nedelja, marec, poned., marec, torek, Evgenija Rupert Bojan Ciril Amadej Modest Hugo Spomladi upa še star kol, da bo ozelenel. Lunine mene: v torek, 31. marca, bo sonce vzšlo ob 5. uri in 54 minut in zašlo ob 18. uri 22 minut, dan bo dolg 12 ur in 28 minut. V soboto, 28. marca, bo luna v mlaju. V nedeljo, 28. marca, se začne poletni čas, tako bomo ob 2. uri zjutraj urine kazalce premaknili na 3. uro. Osrednja medijska tema teh dni je nedvomno financiranje ^olilne kampanje SLS-Ja v letu '92. Nekateri to zlobno ime-kor delovanje ljudske posojilnice. V minulem tednu smo tudi celovito strategijo razvoja pomurskega kmetijstva. Na J strani gre za politično, na drugi pa za povsem strokovno zgo-V- toda ena in druga sta močno povezani z lokalno sceno. zafan<:^an^e resda nima neposredne zveze z našo lokalno sceno, °Pa ima povezavo čiščenje lokalnih odborov stranke, ki seje ---------------------------------------------------- Juriš za močjo z^dilo ob nedavnem obisku-, . r„.inonv za na politični ravni, se odpira vPra™nJe ‘ , p ja_ 0 močan vihar znotraj ene od koalicijski s ra ■ s„ J em°^° Iabk° rta dveh ravneh. Na eni lahko vi a z 2aJstranke, ki je posledica notranjih obračunov, p - , nin-^.'’0 obrambnega ministra, kije bil kljub vse , figur znotraj strankarskega estabdismenap n0. tra^areria!nem Področju. Drugo pa lahko pov-koalicijskim spopadom pri delitvi kapitals niranih S'Pogled tezo lahko potrdi. Po razdelitvi ^ankab se je začel nadaljnji juriš, ki se} ^ne„a ^oju in ABB-ju, kjer je obstajala nevarnost močnega lijbralnih demokratov. n °Č,d kontrolo ni gozdarska zbornica, s katero bi SLS dob P• Vea kot tretJino strateško pomembne živi s op JOb 'm seje zgodila zaroka dveh najvecjih sl oven kih ^■ kije močno dvignila tlak SLS-jevcem, kajti s tem J ^zeta mon°polna kontrola prej omenjenega ,.zjra_ ItS^Mjrnočnejših bank bi namreč po moči mon plz^ cih ^^ko liberalno partnerico. Zato je tudi m ? sedanfi notranji pretresi prišli od zimah P kljub vsemu deluje kot monolitna stranka z tujima Uderjema, pa na lokalni ravni funkciont ■ s(e or' 'n ^daj, kako si sicer razložiti razdrobljen os . inotJaniziranosti na lokalni ravni, ko celo sama P konflikte. Na tej točki pa je okliQ„, e^sk°. strategijo regije in delovanjem S -J ■ kolir ,a 'n kot opozicijska stranka tudi kontrolira1 inj' ~ . stratepra8rarni sek‘or na vseh ravneh, tudi institucij , J n^stala’se mi namreč odpira vprašanja, ■ H ne bo strategija zaživela. To pa toliko bolj, pneea °d in gospodarskih vzvodov za revitalizacij °Cla,n<> m gospodarsko najbolj prizadetih okolij v državi. J. VOTEK Fotografija: Teče iz nosa, kljuje v glavi, stiska v grlu, žge v očeh, šibi kolena in ljudi spravlja v posteljo. Prehladna obolenja ter obolenja dihalnih poti spet deset^ajo. V zadnjih dneh je med ljudmi slišati: »Zvilo me je, da že dolgo ne tako.« Brez čajev in limon ne gre pa tudi brez zdravil za samozdravljenje ne. Nekaterim pa še ta ne pomagajo dovolj, tako da je odrešujoča le zdravniška pomoč. Lovci na certifikate Medtem ko se peščica državljanov lahko pohvali, kako umno je spremenila svoje certifikate v dobičkonosne delnice, večina z večjim ali manjšim upanjem čaka na svojo srečo Pooblaščene investicijske družbe z revijo DELNIČAR poskušajo posredovati informacije o privatizaciji, vendar veliko predvsem starejših ljudi naseda samozvanim posrednikom. Tako v zadnjih mesecih na narodnostno mešanem območju lendavske upravne enote mlajši po-srednik(i) obiskujejo) madžarsko govoreče starejše občane zaradi pospešitve izdaje delnic. Od lastnikov brez dokazil odnaša (jo) potrdila investicijskih družb, izpise SDK-ja in osebne dokumente, ki pa jih kljub obljubi potem ne vračafjo). Po izjavah občanov jim zagotavljajo), da urejajo) prenos certifikatov v njihovem imenu, da bodo tako rešeni odvečnih poti. Neuradno smo izvedeli, daje doslej nekaj občanov iz Kapce, Pinc, Genterovec, Dobrovnika in verjetno še drugod izročilo svoja potrdila investicijskih družb in tudi osebno izkaznico mlajšemu moškemu (morda jih je več), ki pa jim kljub obljubi, da jih čez tri dni vrne(jo), še po treh tednih ni(so) vrnil(i). Previdnost ni odveč, kajti obstaja možnost odtujitve oziroma prepisa certifikatov na druge osebe. Zato so svojci starejšega zakonskega para obvestili organe pregona, Centralno klirinško depotno družbo, ki opravlja prenos lastništva, vendar obstaja nevarnost, da po vsej verjetnosti lažni posrednik(i) računa(jo) na možnost, da se starejši občani na narodnostno mešanem območju, kamor je (so) prestavili) torišče svojega delovanja, tudi zaradi nevešče komunikacije ne bodo obračali na policijo in druge inštitucije. EP poti vodijo SKUPINA v Prodajalnah s prehrambenimi in tehničnimi izdelki 48 lnarca do 11 - aprila a^benih in tehničnih izdelkov »ral anih od 20 do 30 % (v a’3^kg,PVC ......... .>«as"*čna........ ....... 799,00 SIT/kos 1.099,00 SiT/kg 1.150,00 SiT/kg gr.. . 99,00 SIT/kos 29.900,00 sit .. 4.990,00 sit .. 7.990,00 sit 14.900,00 sit 123,00 SIT/kos SLS — dinastija Podobnik Poštenost Prestižni boj za oblast tudi na lokalni ravni stran 3 Zadnja vest Sodba za rop menjalnice Včeraj se je na Okrožnem sodišču v Murski Soboti nadaljevala glavna obravnava zoper obtoženega Roka P. iz Gornje Radgone in Mirka M. iz Žepovec. Prvoob-toženi naj bi oropal menjalnico Klas v Gornji Radgoni, drugoob-toženi pa naj bi ga k temu napeljal. Slednji naj bi tudi storil kaznivo dejanje velike tatvine. Ukradel naj bi več nabožnih kipcev. Ker so priče zaslišali na prvi obravnavi, ki je bila 11. marca, je tokrat pričal pred sodnim senatom, ki mu je predsedoval sodnik Roman Petek, le še sodni izvedenec psihiater dr. Marjan Pregelj, ki je ustno (kot prej sicer že pisno) podal mnenje o stanju človeka po zaužitju mamil. Oba obtoženca sta (kot sta sama priznala) pred očitanima kaznivima dejanjema uživala mamila in se izgovarjala, da sta dejanji (kijih priznavata), storila pod učinkom mamil. Mnenje: zaužita opojna snov ni mogla vplivati na »nezavedno« ravnanje. . Senat Okrožnega sodišča je oba spoznal za kriva in izrekel dokaj visoki kazni po 213. členu kazenskega zakonika R Slovenije (rop). Rok P., ki je priznal rop menjalnice, je dobil tri leta zapora. Zagrožena kazen je sicer od enega do desetih let. Pri odmeri je sodišče upoštevalo vrsto olajševalnih okoliščin (dosedanjo nekaznovanost, težko mladost, priznanje, obžalovanje itd.), ni pa moglo prezreti družbene nevarnosti dejanja. Mirku M. je senat prisodil dve leti in deset mesecev zapora. Sodišče ni verjelo, da ne bi imel nič opraviti pri ropu menjalnice, saj je prvoobtoženi povedal v preiskavi (ne pa tudi na sojenju), da ga je drugoobtoženi napeljeval k storitvi dejanja in preskrbel maskirna sredstva in pištolo-plašilko. Za to dejanje je dobil dve leti zapora. Za kaznivo dejanje velike tatvine po 212. členu kazenskega zakonika pa mu je izrekel šest mesecev zapora. Ker pa je obtoženi prišel (znova) v naskriž z zakonu v času tako imenovane preizkusne dobe enega leta, kajti že prej je bil obsojen na šest mesecev zapora, je sodišče preklicalo pogojno obsodbo in kazni združilo v zaporno kazen dve leti in deset mesecev. Sodišče je obema podaljšalo pripor, v katerem sta sicer že od 23. decembra lanskega leta. Čez sodbo se lahko pritok*-obsojenca, kakor i tožilec. 2 Mktualno okoli nas vestnik, 26. marecV Seja vlade Racionalizacija stroškov stanovanjskega sklada Obveznice za ugodna stanovanjska posojila fizičnim osebam - Tajni izraelsko-slovenski sporazum ni bil mednarodna pogodba Liberalizacija trga s kmetijskimi proizvodi bo zmanjšala prihodek kmetov - Z intervencijskimi cenami preprečiti prevelik padec odkupa cen - Za odkup pšenice bodo potrebna dodatna sredstva iz proračuna Kmetom zategujejo pasove Protokol številka 6 k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (CEFTA), ki ureja nadaljnjo liberalizacijo trgovine s kmetijskimi izdelki med Slovenijo Vlada Republike Slovenije je dala na zadnji redni seji soglasje k finančnemu načrtu in naložbeni politiki Stanovanjskega sklada RS in odobrila prenos sredstev za dokapitalizacijo sklada v višini 850 milijonov tolarjev iz proračunske postavke ministrstva za okolje in prostor. V proračunski postavki ministrstva za okolje so tudi sredstva za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada, predlagana v višini 1,5 milijarde tolarjev. Naloga Stanovanjskega sklada pa je pospeševanje neprofitne stanovanjske gradnje in predvsem omogočanje ugodnih kreditov za določene kategorije prebivalcev. Vladaje sprejela tudi mnenje k poročilu o poslovanju in rezultatih dela Stanovanjskega sklada z zaključnim računom za leto 1996, h kateremu je Računsko sodišče dalo pozitivno mnenje. Zaradi povečanja deleža naložb, zaradi katerih je bil Stanovanjski sklad ustanovljen, je vlada skladu priporočila, da nadaljuje z racionalizacijo stroškov poslovanja ter angažiranjem pri izterjavi dvomljivih in spornih terjatev. V okviru finančnega načrta za naložbeno politiko načrtuje sklad za letošnje leto sredstva za dolgoročna stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero, in sicer 2,2 milijarde za posojila, odobrena v preteklem letu fizičnim osebam, 1,5 milijarde iz proračunskih sredstev za posojila fizičnim osebam, 1,9 milijarde za posojila neprofitnim stanovanjskim organizacijam ter 1,8 milijarde tolarjev za posojila fizičnim osebam po razpisu v drugi polovici letošnjega leta. Sklad bo letos izdal dolgoročne vrednostne papirje -obveznice - v višini dveh milijard tolarjev. S tem želi doseči zmanjšanje razkoraka med povpraševanjem in ponudbo ugodnih stanovanjskih posojil, povečanje razpoložljivih sredstev za zadovoljevanje stanovanjskih potreb državljanov, nadomeščanje izpada potrebnih proračunskih sredstev, približevanje letnim finančnim potrebam, ocenjenim v nacionalnem stanovanjskem programu, in pocenitev virov sredstev za zadovoljevanje stanovanjskih potreb državljanov. Obrestna mera izdanih obveznic bo tržna, nekoliko nad obrestno mero državnih vrednostnih papirjev. Obveznosti iz obveznic bodo izplačane skupaj z obrestmi v 15 letih, v 30 polletnih obrokih, prvi kupec obveznic bo lahko tako fizična kot pravna oseba, vplačevale pa se bodo v denarju. in preostalimi članicami CEFTE, bo dobil začasno veljavo 1. aprila Za obveznosti iz obveznic bo jamčil izključno Stanovanjski sklad RS, neomejeno s svojim premoženjem brez drugih zavarovanj. Sredstva, zbrana s prodajo obveznic, bodo v celoti namenjena za ugodna stanovanjska posojila fizičnim osebam. Posojila po tem razpisu bi bila namenjena populaciji, ki je sedaj praviloma izločena iz kreditiranja. To so ne več tako mladi prosilci, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem, ali pa je njihovo stanovanje zaradi spremenjenih družinskih razmer postalo premajhno ali drugače neprimerno. Vlada je na svoji seji začela tudi z obravnavanjem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije in naložila finančnemu ministrstvu, da glede na razpravo izoblikuje končni predlog, ki ga bo vlada še enkrat obravnavala in o njem sklepala. Večji kurikularni svet Vlada je po razpravi sprejela mnenje o vloženih amandmajih’k zakonu o končanju lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe. V zvezi s tem je oblikovala pet svojih amandmajev, ki zadevajo kazenske določbe ter postopek pri odobravanju povečanega osnovnega kapitala pooblaščenim investicijskim družbam. Vlada je sprejela sklep, da se trilateralnega srečanja zunanjih ministrov Slovenije, Hrvaške in Avstrije, ki bo 26. marca v Dubrovniku, udeleži tudi zunanji minister Boris Frlec z delegacijo. Vlada je sprejela tudi sklep, da postanejo člani nacionalnega ku-rikularnega sveta še: dr. Marjan Blažič, strokovnjak za področje didaktike, prof. Andrej Jemec, akademski slikar in strokovnjak za področje likovne vzgoje, in dr. Boris Avberšek, strokovnjak za področje tehnične vzgoje. MARJAN HORVAT Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarjj), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I trimesečje 1998 je 2.400,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče, Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Proračun ’98 Nesposobni poslanci?! IMF v Sloveniji? Vladaje pripravila dopolnjen predlog proračuna za leto 1998, iz katerega naj bi bili vidni t. i. globalni cilji gospodarske politike, znani kot 8-4-1 oziroma osemodstotna rast cen, štiriodstotna gospodarska rast in maksimalno enoodstotni deficit državnega proračuna. Toda, bo vladi uspelo uresničiti svoje globalne gospodarske cilje, kljub nezadovoljivi strukturi javnofinančnih izdatkov, kjer tarna predvsem nad previsokim deležem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter stalnim povečevanjem deleža izdatkov za plače v javnem sektorju? Vlada opozarja tudi na »odlog pri uresničevanju« nacionalnega varčevalnega paketa, kije nekaj časa buril slovensko politično sceno, potlej pa, kot da smo nanj vsi pozabili. Trije od 312 amandmajev Ob pripravi dopolnjenega proračuna za letošnje leto so poslanci v državnem zboru predlagali kar 312 amandmajev. Od vseh predlaganih amandmajev je vlada podprla samo tri, in sicer amandma ministrstva za kmetijstvo, za promet in zveze ter ministrstva za delo, ob teh treh pa je vsebinsko in finančno povzela še 12 amandmajev, med katerimi je tudi amandma za plače, materialne stroške in investicije v državnem zboru (457.912,7 tisoč SIT), neposredno v povezavi s Prekmurjem pa je povečanje postavke za delovanje italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti ter povečanje sredstev za program sofinanciranja RTV-programov za narodnostne skupnosti. To bo pripeljalo do nadaljnje liberalizacije trga kmetijskih proizvodov, predvsem žitaric. Razmere na trgu preostalih kmetijskih proizvodov pa naj bi (po predvidevanjih in raziskavah) ostale bolj ali manj nespremenjene (vsaj) do leta 2000. Sporazum je bil sprejet lani decembra, državni zbor ga sicer še ni ratificiral, vlada pa je z uredbo potrdila njegovo začasno veljavnost. Ob tem se je tudi obvezala, da bo spremljala dogajanje na tržišču in z intervencijskimi posegi v cenovno politiko reševala vse zaplete. S tem dnem se v skladu z določili dodatnega protokola izteče prehodno obdobje za deset izjem na listah A in B, ki si jih je v okviru CEFTE izborila Slovenija. Intervencijske cene nižje od tržnih Na novinarski konferenci je o tem spregovoril državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But. Vlada Republike Slovenije je ugotovila, daje zaradi dosežene stopnje liberalizacije kmetijskih trgov ter še posebej vpliva sporazuma s Cefto nujno sprejeti ukrepe, tako kratkoročne kot dolgoročne, ki bodo omogočali uresničevanje strategije razvoja slovenskega kmetijstva. Kot kratkoročni ukrep, ki naj bi preprečil prevelik padec odkupnih cen in zagoto- Vsi amandmaji skupaj naj bi tako povečali odhodke proračuna v višini 6.746.992,7 tisoč SIT. Novi dodatni viri Med novimi dodatnimi viri sta koncesija za GSM v višini 17 milijonov. nemških mark ter več milijonov SIT, ki naj bi jo v državni proračun zaradi presežka vplačala Agencija za plačilni promet. Tako naj bi prihodki celotnega državnega proračuna v letu 1998 znašali 840,9 milijarde SIT, kar naj bi bilo 26.4 milijarde več kot v prvotnem predlogu proračuna. Kljub temu naj bi znašal proračunski primanjkljaj v letu 1998 28,1 milijarde SIT, kar je za 0,4 milijarde SIT manj od prvotno predvidenega. IMF Sedemnajstega marca je začela z delom misija Mednarodnega denarnega sklada, ki bo skupaj s predstavniki Urada za makroekonomske raziskave in analize, Banko Slovenije in Ministrstvom za finance izdelala podlage za pripravo okvirov javnih financ prihodnjega obdobja. Na podlagi t. i. Finančnega programa pa naj bi ministrstvo za finančne začelo z izdelavo proračuna za obdobje 1990—2000. Toda, mar je najbolj črni scenarij na finančnem področju res zamujanje za maastrichtskimi kriteriji in ali je IMF ob pogledu na Češko in azijske tigre res pravi blagoslov za našo državo? A. P. vil pridelovalcem oz. rejcem še sprejemljiv dohodek, bo vlada določila intervencijske cene za ključne kmetijske pridelke oz. proizvode: za žita (pšenica, koruza), meso (goveje, prašičje, drobnica) in mleko. Predlog zaščitnih cen in z njimi povezanih nujnih ukrepov bo pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj do konca maja. Državni sekretar Franc But je priznal, da bodo intervencijske cene nižje od normalnih tržnih cen (običajno so nižje za 10 do 20 odstotkov). Ob žetvi »pritisk« z Madžarske? Uvedba intervencijskih cen je klasičen instrument tržne ureditve, ki ob drugih učinkovitih ukrepih tržne ureditve lahko zagotovi dokaj normalne razmere na trgu kmetijskih proizvodov,'je rekel France But. Ni pa pričakovati, da bi se uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov iz držav CEFTE drastično povečal, vendartpa »obstaja tudi ta možnost«. Zaradi tega bodo tržni mehanizmi prisilili vlado k čimprejšnjemu sprejemu celovitih tržnih redov za pšenico in r Iz Zagreba piše Premoženje Znameniti Levstikov stavek o knjigi, v kateri se bodo Slovenci gledali kot v ogledalu, do današnjih dni buri duhove in izziva različne razlage. Pred petnajstimi leti je dr. Rastko Močnih za beograjski NIN izjavil, da Levstikov Slovenec v Slovencu ne vidi kmeta, delavca, intelektualca, študenta, »ampak se vsi vidijo kot eno in isto, kar pravzaprav niso«. Nekaj podobnega je z znamenito Tudmano-vo skico o delitvi BiH, ki se je po zaslugi prvaka britanske liberalne stranke Paddyja Ashdowna v prejšnjem tednu znašel pred mednarodnim tribunalom za vojne zločine, strojene na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Tudi v aktualnem primeru gre za ogledalo, v katerem se gledajo Hrvati, Bošnjaki in Srbi ter mednarodni mirovni posredniki v Bosni, četudi je nemara nastalo v nenavadnih okoliščinah, na slavnostnem banketu ob 50-let-nici zmage nad nacizmom in fašizmom 6. maja 1995 v londonskem Guildhallu. Paddy Ashdovvn pravi, da je sedel za Tudmano-vim omizjem in da se je hrvaškemu predsedniku zlasti razvezal jezik, »ko smo zaužili že precej količin vina«. Po Ashdownu je dr. Tudman izražal domala rasistična mnenja do Muslimanov, Alijo Izetbegoviča pa je ocenil kot muslimanskega skrajneža, Slobodana Miloševiča pa kot sposobnega politika, ki da je »eden od naših«! Tako je na jedilnem listu nastala Tudmanova skica o delitvi Bosne, kar po Ashdownu »samo potrjuje govorice o dogovoru Tudman - Miloševič v Karadordevu«. Naš namen ni, da bi ugibali, kaj bodo videli na znamenitem jedilnem listu iz londonskega Guil-dhalla na haaškem sodišču, še manj, da bi dvomili o razlagi Paddyja Ashdovvna, kajti podobnih ogledal je za zvrhan koš, vsi pa se v njih vidijo, kot bi rekel dr. Močnik, kot eno in isto - kar pravzaprav niso. Tako kot naši cerkveni dostojanstveniki, ki na vsa usta hvalijo ureditev odnosov med hrvaško državo in Vatikanom, v resnici pa Hrvati na najbolj občutljivem področju še capljajo za nami. Res je, da je pred slabimi štirimi leti, ob 25-ur-nem obisku papeža Janeza Pavla H., hrvaški pred- sladkor oz. k sistemski uvedbi tržnih zakonitosti, to pa naj bi bila pri pogajanjih z Evropsko zvezo tudi ena od pogajalskih prednosti Slovenije. Ob žetvi se pričakujeta velik »pritisk« in ponudba iz Madžarske. Za izvedbo letošnjega odkupa pšenice bodo tako potrebna dodatna sredstva iz proračuna, a natančne ocene, za kakšen znesek bo šlo, še ni. Niti ni jasno, iz katere postavke bodo črpali denar. Kmetom je namreč treba zagotoviti odkup ponujenih tržnih presežkov ter primeren dohodek, odvisen od razmer na trgu. Ta dogajanja bodo posegla v temelje slovenskega kmetijstva, ki naj bi imela to prednost, da bomo razvili moderen koncept kmetijstva, izkoriščali naravne danosti in živinorejo usmerili v višinske kmetije, smo slišali na tiskovni konferenci. Primerjava je pokazala, da gre v nekaterih pridelkih med nami in svetovnimi cenami tudi za od 20 do 40 % nižje cene v korist svetovnih. in kozje meso, u bomo torej še lahko 8 kvotami. Na listi BP Jg izjem: živo govedo, n j živa perutnina, sve « meso, prašičje mes°> in sušeni klavnični iz ko v prahu terP^. izD|tsi konzervirani izde Prehodnega obdobj < 1. januarja za izjeme veljala d (brez carinske večino izdelkov car«--njamed4in28odst<« Določene izjeme do leta 2000 Dodatni protokol številka 6 k CEFTI so podpisali ministri za trgovino in gospodarske odnose decembra lani v Varšavi. O vsebini sporazuma so se dokončno dogovorili avgusta lani na srečanju ministrov za kmetijstvo držav CEFTE v Mariboru. Protokol med drugim sestavljata listi proizvodov A in B, Slovenija pa sije na teh listah izborila določene izjeme v okviru dogovorjenih kvot do leta 2000. Na listi A je za nas izjema ovčje Prihodki krneti se bodo očitno zmanjšali , Prihodki v kmetu do po prvih ocenah zmanjšali ali Pa b dosedanji ravni, ce ne intervencije usp [aj upanj naj bi bilo tu se bodo zmanjšan stroški, predvsem P" posebnih težav tudi v mlečni proiž delavi sladkorja. Ali ©080, OSTALI BOSTP^1 . rgr : sednik dr. Franjo Tudman razvese^nega*Ci obljubo o odpravi njihovega »sram0' ^1 ustave, ki dopušča abortus, a je g oziroma pri delovanju nekaterih gine t v Zadru, ki so na lastno pest zavru1 1 splavov. Res je tudi, da je Hrvaško dežem sklenila tri sporazume, po k° sjlefj verouk v šole, versko vzgojo v oboroze novljenim vikaritatom, cerkvenim status civilnih ipd. Toda duhovniki re dovnice še nimajo urejenega zdraf cetk',el!li)i kojninskega zavarovanja, vračao.P^^1^ premoženja, ki je pri nas, zlasti njih, doseglo vrelišče, pa je na Hrvos . nedorečena tema. . Ko je oktobra prihajal na sedet, Kaptola novi nadškof Josip ^an^0 cet^Ll1 izjavah za javnost ogreval za uvea davka, s čimer naj bi duhovščini zag ji financiranja, hkrati pa bi država Pre ui' davka plačala Cerkvi odvzeto pre , gozdov, polj in drugih zemljišč do niških in banskih dvorih, ki so dokd’ J naprednemu nadškofu, so si zado^0J kajti premoženje predstavlja tisto ‘gfi^ M med hrvaško državo in Cerkvijo fov odnosih z nami), ki izziva najvec sp bržkone zavedajo tako hadezejevsk' jpf1) cerkveni dostojanstveniki, ki si ločiti finančna vprašanja prek rkvenega davka od vračanja vseg°P so ga Cerkvi odvzeli v socializmu- p pred skorajšnjimi prvimi pogdia"J' , ieto"v^fF posegla v druga obdobja, temveč m in 1990, do izida teh pogovorov Pu židovska skupnost, ki je imela P^.^ pl S°s no samo v Zagrebu največ trg°vS mA lokalov. ■ d Toda dogovor, da naj bi ^'^ta vrnili vse odvzeto premoženje, Je Tip .fl. drugem je po preobratu v devetde) ^tif .fi1 družina odkupila hišo vNazorje^n^H njej stanoval neki kanonik, prvi A « menda Židje. V ta osir, dokler bo jdUf pa režim v Zagrebu prav g°toV°^R F® ^nik. 26 marec. 1998 - dinastija Podobnik Poštenost velja! boj za oblast tudi na lokalni ravni h I* po ®anj naivno merimo moč neke rV' U.njen'b poslancev in svetnikov Janine ..V”’ P°tem je prekmurska sl-Jbdobnib ° omeiena ali celo nična. Brato-< ejšekm ,Paloči,no ustreza, da se z naj-Preveč l P°krajine v njuni bližini ne ^tr^ zahtcv,|ih ljudi. oblast je boljše, če plače np. 0 boz* razdrobljeni, povedano Nigla, p°tno je lažJe obvladovati en peti Pove °° slsJevske podružnice kot So. TodZane p°družnice v regijsko koor-pfezonv.? P° ustrinovitvi novih občin je sl^Jtiei i 3 tUd' s°boška mestna podruž-no J "asta'° kar nekaj prekmurskih iirnTPk Po zaPietih, povezanih z hi^žitev r US?e'° ustanoviti komisijo taphla no * “aj bi Popisala premoženje bi no npi^n0V!tey reg‘jske oblike " it^do viOni, kuterih interpretacijah ne i/’te,hVeč z/ v prostore soboške podruž-J^tjeno n zamenjave ključavnice. premoženje« pa očitno čaka na Analna dejavnost ■ ustanovitev regije. Toda, jo bodo sploh dobili? Če jo bodo, bo to prva slsjevska regija v Sloveniji. Zanjo naj bi si prizadevale predvsem mestna podružnica M. Sobota ter podružnice M. Toplice, Tišina - Cankova, Beltinci in Lendava. Puconska, gornjepetrovska in šalovska pa naj bi si vzele čas za premislek. Govorice, daje postal koordinator prekmurske regije sam kmetijski minister Ciril Smrkolj, naj bi bile napačne v toliko, v kolikor mu pripisujejo vlogo regijskega koordinatorja. Smrkolj naj bi bil namreč odgovoren zgolj za povezovanje posameznih prekmurskih podružnic z vodstvom stranke. In kakd so se spomnili nanj? Menda zato, ker se pogosto potika po Prekmurju. In čemu ga torej ■potrebujejo? Menda zato, da bi jim sestavljal plane obiskov z vrha v Prekmurju in uravnotežil obiske v posameznih podružnicah. No, navsezadnje očitno tudi za to, da bi kontroliral nastajanje nove regije in da bi prekmurske slsjevce pripravil na jesenske lokalne volitve. y nejavnost ----------- Mfiininalci gredo v ofenzivo Podjetja nočejo več podpirati nesposobne državne in lokalne politike socialne probleme na račun posodabljanja lastnega podjetja jih pošilja tudi občinska uprava. Marsikaj bi lahko zaračunali z eno položnico. Bolj ubogljivi so bolj tepeni Ljutomersko stanovanjsko-ko-munalno podjetje posluje kot družba z omejeno odgovornostjo, v katerem je občina 21,2, podjetje pa 55-odstotni lastnik. »Odnos med občino in podjetjem je korekten, dokler ne pridemo do cen,« je povedal direktor Stanko Klemen. Čeprav država priznava, da spada določanje cen v pristojnost občine, si ga je že pred šestimi leti sama prilastila. Da bi ublažili primanjkljaj zaradi zadrževanja nizkih cen, je večina podjetij uvedla posebne takse; bolj poslušni in ubogljivi, ki tega niso počeli, so danes dvojno tepeni. Z novo uredbo imajo podjetja možnost, da te takse prenesejo v skupno ceno storitev; tisti, ki teh taks niso uvedli, tega ne morejo storiti. Po njegovem mnenju bi morali za- J^ee TrioV1’ a'' de občinstvo, ki je v petek v Jakijevi dvorani d'1*!' burski Soboti poslušalo tarnanje in kritiziranje PtcipolV^' Min"^.l r,*ev komunalnih podjetij res pravo, vendar pa je ca, drž?Ccn kr 'i S° se 1°^ reševanja nevzdržnih razmer. Če jim je 'n °bčin0JI v°^'na’ 'mai° sc,iaj **va predpisovalca in omejeval-la°rala v^eča raz ' . r pa takšno zadrževanje cen na račun socialnega ^'bodnje^^P.reme in tehnologije komunalnih podjetij, ki bodo % PO(pa ?°cialno o * -'Va<’ pose' na javnih razpisih za koncesije, zahte-p^hal^61”. p0 požene poskrbijo občine, odločanje o cenah pa prepu-(Z ?'steme ZJI .eni mnenju je tudi nesmiselno razbijati vpeljane x "'ti, kaj Sparatb občinskih meja - župani bodo morali prej ali slej AQn| v Pm Sp'ača »lokalizirati« in kaj ne. stečaj; n najetij 'aitev, 1 ref«. J Joe^ki rajkre|)p1S°bolaLie nabosti ^^sprotu-ob^o ain^^ taisti nrati tudi°P°lni po’ nj^ern° j/1 odk]0t,),posamez-PeL’ s5j VMkulirajoPz ’ ’ neka danje poštnega P ^^1J šnji lokaciji, Ijena od kraJ3^^ tega so v spodnj .ufa, y Petrovec tovarna .jcija. {jF zdravstveni dom. N Jt vanjski bloki in b n> / kaciji bi se ( narnih storite r cal,« zatrjuje m -,5 J Murska Sobota paP Z uvedbo avtop0 ■ ^ajai še vsakodnevno P 04 ko naselje obč1^ op prvem polletj11 . fina11 L izboklo nje pošte v Go . p J saj sedanji P^vpft niti tekočih stro ^tn f(!i ( S preselitvijo v gia/j/ tik ob križišč % uporabniki ne tavd prikrajšani.?^^/ avtom bomo petr° z-« ^»<111 * / K a v tuni ■ stike z desetimi kraji občine Gom darja Matija Sobočan. marec 1998 ospodarstvo Pomurskih mlekarnah odkup mleka po letu 1991 vztrajno pada Bodo morali zapirati zbiralnice? 2 77-------------------------------------------------------------------------- ^zmanjševanjem števila rejcev se zmanjšuje število krav, spodbuden je le podatek, ^^Povečuje število krav pri posameznih rejcih slovensk'h in seponekT"^^ °dkup mleka sežtip“nekod srečujejo celo s prekrški So^UrSk'h mlukamah v letih odlog Za nazad^0^' Glavni raz‘ mo|znic iepri rej’ krav potret»no iska-^rjajo s m ?Vdu kmet'j’ ki se znia“jšanju stai^0’?redvsem Pa v Pase poiskati*/'^lnje Posebno |e prav na tem ^d' vzr°ke, zakaj prireje Urski rejci nmdabl.Se le Prek' ^jekrav Sai -d ocali za °Puš-Ustavljal« Jlm Je ^leko vselej nih virovPriHa°d najbolJre-mesec. UVr^ajo med arne se namreč *enske mleka™ Uspeš^^ sl°' "ls°imeli tel ' zat0 rejci nikoli eVniarsikateriS,PaČilom-Koso Lajali s m ™°Venski rnlekar-ldnostnimiterko re^j*vinti lik-Som Phče^ami in so mleko Precejšni, 3 'V dveh obrokih >kim rej'm od'ogom, prek-^Potrebn/jV3 plačil° ni ^mesecTf' ga tudi »Aoke Za _ redno dobivajo, štirje torei n ^rUšanje količin 'skat, v Potrebno v prvi vr->avsae?e^ ki niso te°^avmoi7 b država daje za k 'Uh, več. k h ln gorskih V °S ane brez njih. J? PO letu 1991 'lih zbi- le(a M9j0 v za -m eka v Prekmu-^indo k k septembra so od ^lij®’v letu 194^ tlS0Č litrov ^4 tisr >6.-S0 ®a zbrali Kar | Pa že 2 o c.btrov, v letu Htrov. *lctPdosegei 7 lo,Preteči, daje *1973so?11,jonov litrov, %?toodku d brih petih le-^MO3VVlotu\S9P7e9 ^voji’ *CcJin 1 miliin odkupili ’eCrasto£^ Naj-lLže >eto nPa mleka so za' Hm, ^njkaC.^ 40 J510 niba| ° eta 1991 je Pa se e > ^lpjevlctu ’ssDr»- Poim™ . SUS1’ ki idr Pa St?-6'1’0’!! kmetij- r«vSka> %i l rJc za j 32 rnilijo- fiiN? 'n krav l^Hi ? več k leta rsk'b kme-n° Za^ letih Sn'b km krne-H He.Jtozilh dveh’ ,rov ^anjs krati sV Sevanje tudntijam' ^v ^Pre 'sl^ilo tu 198 jurskih 8 redili še Pomurski vinogradniki, ki imajo vinograde na Hrvaškem, opozarjajo na težave pri uvozu lastnega pridelka Brez carine le dva litra vina Neusklajenost med novim vinskim zakonom in carinsko zakonodajo - Probleme naj bi odpravila ratifikacija sporazuma o maloobmejnem sodelovanju z Republiko Hrvaško 22.276, lani pa le še 13.583. To zmanjšanje sicer nekoliko zaostaja za zmanjševanjem kmetij, ki opuščajo rejo krav, kar je seveda posledica večje koncentarcije reje pri posameznih rejcih. V letu 1988 so kmetije redile v povprečju 2,7 krave, lani pa se je povprečno število krav na kmetijo povzpelo že na skoraj 4. Na območju Pomurskih mlekarn je tako zdaj 644 kmetij, ki redijo le eno kravo, 1.316 jih redi dve, 876 tri, 638 štiri in 328 pet krav. Od pet do deset krav redi 500 kmetij, takšnih z od 10 do 20 kravje 49, nad 20 krav pa redi le 9 kmetij. Zbiralnice bodo morali zapreti Ob zmanjšanju staleža je vzrok za zmanjševanje odkupa mleka tudi v neustrezni uredbi o določanju kakovosti mleka, pravijo v Pomurskih mlekarnah. Ta namreč določa, da mora mlekarna ob neustrezni kakovosti oddanega mleka rejcu tri mesece plačevati mleko po nižji ceni, Gidos Lendava Celovitost ponudbe je njihova prednost »Zadnja tri leta v Gidosu normalno poslujemo, to pomeni, da dosegamo načrtovano akumulacijo. Ta res ni visoko postavljena, toda pomembno je, da jo dosegamo,« je o poslovanju v lanskem letu izjavil predsednik uprave lendavskega gradbenega podjetja Gidos Štefan Tratnjek. Gradbeništvo pač ni tista dejavnost, v kateri bi lahko na veliko grabili, zato je glede na razmere v tej branži uspešno že tisto podjetje, ki je obstalo in poslovalo pozitivno. To je uspelo tudi Gidosu. In več, utrdili so se na trgu ter pri pomembnih investitorjih ostali dobro zapisani, se kadrovsko okrepili z mladimi strokovnjaki in posodobili opremo ter nekaj dali tudi na urejenost firme in njen videz. Gidosovci so torej s svojo navzočnostjo ali pridobljenimi posli zelo zaznamovali ne samo pomurski, ampak slovenski gradbeni trg, nekaj del pa so uspeli pridobiti tudi čez mejo na Madžarskem in v Nemčiji. In njihov ključ do uspeha? Ključ za uspešnost -celovitost ponudbe »Vsak ponuja svoje prednosti, mi pa ponujamo svoje, ki izhajajo iz naše celovite ponudbe. Imamo proizvodno in strokovno zaokroženo ponudbo,« je izjavil sogovornik. Gidos namreč pod isto streho združuje več dejavnosti, in sicer gradbeništvo, keramičarstvo in kamnoseštvo, elektroinstalacije, strojne instalacije in mizarstvo ter zaposluje mlade strokovno usposobljene delavce. »Gidos je kadrovsko zelo močno podjetje z več diplomiranimi inženirji. In prav to je naša prednost pri investitorjih,« je o pomembnem kapitalu Gidosa s kar je seveda nelogično, mnogi rejci pa tudi zaradi tega opuščajo rejo molznic. Pomurske mlekarne so v preteklosti skupaj z rejci uredile v Prekmurju 186 zbiralnic za mleko, 12 sojih doslej že zaprli, po besedah Karla Pečka iz Pomurskih mlekarn pa zaprtje grozi še več kot desetim zbiralnicam. Če bo v teh zbiralnicah os‘talo pri sedanjih količinah mleka oziroma se bo odkup povečal, jih bodo obdržali, vendar za nekatere ni več rešitve. Odvisno od velikosti hladilnika mora namreč zbiralnica zbrati ob enem prevzemu od 80 do 120 litrov mleka, saj sicer hlajenje ni mogoče. Težave zdaj premagujejo tudi na ta način, da vgrajujejo v zbiralnice manjše hladilnike. Pomurske mlekarne zdaj prevzamejo največ mleka v Odrancih, kjer so ga lani odkupili 926 tisoč litrov, ko so v tej vasi začeli z odkupom, pa so ga odkupili le nekaj več kot 300 tisoč litrov. Med največjimi prevzemnimi mesti so še Šalamenci s 569.200 litri odkupljenega mleka, Sodi- posebnim poudarkom povedal Štefan Tratnjek. Tako predsednik uprave Štefan Tratnjek, toda konkurenca uspešnost Gidosa pri pridobivanju del na razpisih pogosto pripisuje temu, da si dela pridobiva z nerealnim zniževanjem cene v ponudbi, ki da jih potem po sklenitvi pogodbe poskušajo Gidosje lani ustvaril milijardo in 80 milijonov tolarjev prihodka ter pozitivno posloval. Približno tolikšen obseg realizacije in pozitivno poslovanje pa načrtujejo tudi za to leto. šinci s 511.800 litri, Vadarci s 491.800 litri in Lipa s 462.500 odkupljenimi litri v letu 1997. V Pomurskih mlekarnah si prizadevajo, da se odkup mleka ne bi zmanjševal, zato dajejo ugodne kredite za nakup krav. V sodelovanju s Pomursko mlekarsko zadrugo dajejo 100 tisoč tolarjev ugodnega kredita rejcem, zanimanje zanj pa je nad pričakovanji, saj se kmetje zanimajo za nakup 230 krav in bodo morali za te namene zagotoviti še dodatna sredstva. Kot zatrjuje Karel Peček, pa bi se odkup mleka lahko povečal tudi ob sedanjem staležu, vendar bi bilo potrebno bolj izkoristiti genetski potencial krav molznic. Če bi količino mleka po kravi povečali ■ dnevno za 1 liter, bi v Pomurskih mlekarnah letni odkup presegel 37 milijonov litrov, če bi mlečnost povečali za poldrugi liter, pa bi Pomurske mlekarne od sedanjih rejcev lahko odkupile več kot 40 milijonov litrov mleka. LUDVIK KOVAČ veljati. Gidosovi pomembni partnerji oziroma investitorji v lanskem letu so bili Lek, za katerega so v Lendavi gradili proizvodne prostore, Mi Lesnina s poslovnim objektom v Murski Soboti, Potrošnik z obnovo trgovine Šoping, obnovili so tudi hotel Casino na Jesenicah, gradili konferenčno dvorano v Fiesi, otroški vrtec v Kobilju in dogradili tistega v Bogojini ter uredili mansardne prostore murskosoboškega Centra za socialno delo. Nekateri od teh objektov spadajo med večje, saj je njihova vrednost tudi sto milijonov in več. popraviti navzgor. Sogovornik je na to pripombo odgovoril: »Zlonaremrno in brez osnove.« Kaj več ni želel komentirati, najprej zato, ker je po njegovem mnenju tudi to le eno od številnih podtikanj njihovi firmi, in drugič, ker mu je vodilo Vsak le o sebi! V tem letu certifikat kakovosti Čeprav razmere v gradbeništvu še ne napovedujejo preobrata, pa se obeta Gidosu tudi letos, glede na že pridobljena dela in posle, ki jih imajo v ognju, dobro leto. Seveda ni govora o tem, da bi obogateli, toda po napovedih vodilnih bodo poslovali uspešno in s polno zasedenostjo za okoli sto trideset zaposlenih. Svoje delo pa nameravajo to leto okronati še s pridobitvijo certifikata kakovosti. So namreč med redkimi gradbenimi firmami, ki jim je veliko do tega, da svojo kakovost preverijo po veljavnih meri- S slovensko osamosvojitvijo so se poslanci takratne skupščine in pozneje državnega zbora znašli pred zahtevno in odgovorno nalogo, saj jih je čakal sprejem cele vrste zakonov, brez katerih nova država ne bi mogla funkcionirati. Če pri tem upoštevamo še, da so se poslanci vse preveč ukvarjali z raznimi političnimi vprašanji, kar je bilo ob nastajanju nove demokracije nekako umevno, potem ne preseneča, če so se nemalokrat znašli v časovni stiski in sprejeli zakone, ki velikokrat niso bili usklajeni. Tokrat imamo v mislih Zakon o vinu in drugih proizvodih iz vina in grozdja in carinsko zakonodajo, ki na nekaterih področjih nista usklajeni oz. lahko prihaja do različnih razlag. Zakon o vinu in drugih proizvodih iz vina in grozdja, ki ga je konec lanskega oktobra sprejel državni zbor, ob varstvu geografskega porekla ureja tudi pridelavo in predelavo grozdja in vina ter promet z njim. Tokrat se bomo zadržali le pri tistem delu zakona, ki ureja promet z vinom, saj 38. člen omenjenega zakona določa, da lahko fizične osebe pri enem prehodu oziroma prevozu meje brez listin uvozijo v Slovenijo na prevozno sredstvo največ 20 litrov neoriginalno polnjenega vina za lastno porabo. Večje količine neoriginalno polnjenega vina za lastno porabo morajo spremljati ustrezne listine. V določilih zakona o vinu sicer nikjer ni natančno določeno, da bi omenjene količine vina lahko fizične osebe uvozile brez plačila carinskih dajatev, vendar bi si človek lahko razlagal, da za te količine ni potrebno plačati carino. Tako si določila zakona o vinu razlagajo tudi v vinarski inšpekciji, medtem ko carinska zakonodaja določa drugače in dovoljuje brez plačila carine le uvoz 2 litrov vina. Težave z uvozom vina bi bile zanemarljive, če ne bi bilo dvolastnikov, ki imajo vinograde na Hrvaškem, saj carinska zakonodaja tudi za njih ne pozna izjeme. Na problem so opozorili svetniki Občine Črenšovci, ki menijo, da je na obmejnem območju na Hrvaškem okoli 50 hektarjev vinogradniških površin, katerih lastniki so državljani Slovenije. Teh lastnikov je po nekaterih ocenah okoli 150, kar 50 pa jih je iz črenšovske občine. Po mnenju črenšovskih občinskih svetnikov je slovenskim pridelovalcem tako onemogočen uvoz lastnega vina, saj ob plačilu carine na slovenskem tržišču z njim niso konkurenčni. Pobudo za rešitev teh vprašanj so obravnavali na seji občinskega sveta že sredi februarja, za podporo pa so prosili tudi sosednje občine, ki so jih pri tem podprle. Pobudo so naslovili tudi na pomurske poslance državnega zbora, na svetnike državnega sveta ter na ustrezna ministrstva in pričakujejo, da bodo probleme razrešili. Da prihaja do neusklajenosti med omenjeno zakonodajo, so nam potrdili tudi na Carinarnici v Murski Soboti, kjer pravijo, da bodo težave odpravljene z rafitikacijo sporazuma o malobmejnem prometu z Republiko Hrvaško, saj ta omogoča uvoz vina dvolastnikom. Omenjeni sporazum med državama je že podpisan in zdaj je na vrsti parlament, da ga ratificira. Svojo besedo pri tem bodo morali seveda z'd,aj povedati pomurski poslanci, verjetno pa tudi poslancem z drugih območij, ki mejijo na Hrvaško, ni vseeno, kdaj bo sporazum začel lih in si za to pridobijo mednarodno priznano potrdilo. Ali kot je dejal sobesednik: »V tem trenutku imamo kaj delati, cilj, ki smo si ga zastavili, pa je dobra zasedenost in doseganje rezultatov, postavljenih v poslovnem načrtu.« Prav te dni ga dopolnjujejo, da ga bodo potem dali v obravnavo nadzornemu svetu. Slednji pa bo skupaj z upravo oblikoval tudi mnenje za skupščino glede delitve dela zaslužka iz lanskega leta. Avtoriteta je Po Lendavi pa tudi dlje se širi glas, da je Štefan Tratnjek tista avtoriteta v firmi, kateri zaposleni ne upajo ugovarjati, niti takrat, ko bi si prek sindikalne organiziranosti lahko izborili določene pravice, ki jim gredo. Morda je Štefan Tratnjek to o sebi že slišal, za časopis pa je izjavil: »Avtoriteto sije mogoče pridobiti le z delom. Določeno avtoriteto pa tudi moram imeti, saj vendar to podjetje vodim. Trudim se in za LUDVIK KOVAČ svoje delo odgovarjam nadzornemu svetu.« Po njegovih besedah so osebni prejemki zaposlenih tako v proizvodnji kot režijskih službah v skladu z branžno kolektivno pogodbo, o razmerah in notranji »klimi«, ki vlada v podjetju pa govori tudi to, da ni fluktuacije. Zaposleni ne odhajajo, lani so na novo zaposlili tudi dva gradbena inženirja, dodatno strokovno šolanje svojih delavcev pa so podprli s štipendijami. MAJDA HORVAT Na zahtevnem mednarodnem razpisu je bil med petimi prijavljenimi podjetji Gidos izbran za izvajalca rekonstrukcije, dozidave in nadzidave z mostom na mejnem prehodu Dolga vas. Mednarodno financirana naložba je vredna okoli 900 tisoč ekujev, koliko od tega bo pripadalo Gidosu, še ni znano. Z deli bodo predvidoma začeli maja in jih končali v šestih mesecih. Občine vestnik, 26. marecj^ Nadzorni odbor o plačah v javnih zavodih Občine Lendava Prej nizke kot visoke? Zakaj konkurenčna klavzula pri direktorju Knjižnice Lendava? Čeprav je moral opraviti nadzorni odbor Občine Lendava po uradni dolžnosti pregled izplačevanja plač in drugih osebnih prejemkov direktorjev ter članov uprav javnih zavodov in skladov v lendavski občini za meseca december in januar (sklepi Vlade Republike Slovenije), smo najbrž tudi z našim pisanjnem v Vestniku to zadevo nekoliko »zašilili«. Sobočani so s sprejetjem proračuna zakoličili letošnji načrt del Občina se otresla 150 milijonov za čistilno naprav« Po sprejetju zaključnega računa proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 1997 so v primerjavi z rebalansom prihodki in odhodki 92-odstotni ’ Omenjali smo namreč, da naj bi imela nenormalno visoko plačo predvsem direktorica Ljudske univerze Lendava, kar smo neuradno slišali iz ust nekaterih svetnikov. Velja omeniti, da je direktorica »protestirala« zaradi omenjenega zapisa in odločno zanikala, da bi zaslužila res čez 400.000 tolarjev (neto) mesečno. Kolikšen je v resnici ta znesek, pa nam ni želela izdati, ker to ni javni podatek, kar je tudi res. No. kakor koli že. nadzorni odbor je vprašanje plač direktorjev v javnih zavodih obravnaval kar na štirih sejah. Ugotovil je, da so bila izplačila plač v decembru lani in januarja letos v skladu z ustrezno dokumentacijo, ki sojo pregledali za Zdravstveni dom Lendava, Dvojezično OŠ I in DOS II Lendava, Glasbeno šolo Lendava, Dvojezično OŠ Genterovci in DOŠ Dobrovnik, Zvezo kulturnih organizacij Lendava, Ljudsko univerzo Lendava in Knjižico Lendava. Komunala in občine Vse je torej v skladu z dokumentacijo. Edino v primeru Knjižnice Lendava je nadzorni odbor ugotovil, da za izplačilo dodatkov za konkurenčno klavzulo ni podana osnova, toda menda je tudi to urejefio v dokumentaciji, le da jo je nadzorni svet spregledal. Čudno pa se zdi, da bi moral imeti direktor knjižnice konkurenčno klavzulo; in vprašanje je, kako je s temi klavzulami kakor tudi dodatki k plačam v drugih javnih zavodih. Škoda, da nadzorni odbor ni tudi jasno in glasno navedel, v kakšnih višinah se pravzaprav gibljejo plače vodilnih v omenjenih zavodih. Pa ne mislimo na konkretne primere, ampak vsaj podatek za najnižjo in najvišjo plačo. Potem bi bila županova izjava na zadnji seji občinskega sveta, da so te plače prej nizke kot visoke (zna biti, da je res tako), zares podkrepljena. JOŽE GRAJ Presežek skoraj 6,3 milijona tolarjev je posledica najetja 62 milijonov finančnih kreditov za pokritje investicijskih odhodkov za komunalno dejavnost. Ta znesek pa je precej manjši od predvidenega s proračunom. Kot je pojasnil načelnik oddelka za proračun in finance Bela Pavlič, je nižja zadolžitev predvsem na račun kasnitve določenih investicijskih del, ki niso zapadla v plačilo v letu 1997. Zato je bila realizacija proračuna ugodna, saj so na odstopanja vplivale objektivne okoliščine (nerealizirane investicije) in tudi racionalno gospodarjenje s sredstvi. V nadaljevanju seje so svetniki prižgali zeleno luč tudi za zaključna računa stanovanjskega sklada in sklada stavbnih zemljišč. Pri prvem velja omeniti, da so za gradnjo 42 stanovanj v stanovanjskem bloku v Razlagovi ulici v Murski Soboti porabili nekaj čez 97 milijonov SIT, za nakup štirih rabljenih stanovanj pa dobrih 19,8 milijona tolarjev. Iz bilance stanja pa je razvidno, da ima stanovanjski sklad več kot 1,46 milijona premoženja. V enakem obdobju je sklad stavbnih zemljišč ustvaril skoraj 227 milijonov prihodkov, kar je za 8 odstotkov več kot leto prej. V tem času so se odhodki povečali na dobrih 230,6 milijona SIT, kar je celo za 106 odstotkov več v primerjavi z letom 1996. Največ denarja so porabili za ureditev cone Agroservis (50,9 milijona), za stroške odkupa in komunalno ureditev (Plese) je šlo skoraj 37,3 milijona SIT, poleg tega pa so precej denarja namenili za ureditev plinovoda od mestne razdelilne postaje Platana do Cvetkove ulice in za sofinanciranje projektov komunalne infrastrukture mesta. Uravnotežen letošnji proračun Mestni svetniki so na petkovi seji združili prvo in drugo obravnavo letošnjega proračuna v višini približno 2,68 milijarde tolarjev, za kolikor naj bi bilo tako izdatkov kot prihodkov. Pri tem so strokovne službe upoštevale pripombe iz prve obravnave na mestnem svetu in javne razprave. Tako so se dokončno odločili, da se gradnja mestne čistilne naprave nadaljuje po koncesijski pogodbi. Na ta način se je mestna občina otresla približno 150 milijonov stroškov, ki so ogromen znesek. Po drugi strani pa se je zadolžitev proračun^ za potrebe cestno-ko-munalne dejavnosti povzpela na dobrih 323,5 milijona tolarjev, kar je za 7,5 milijona več od prvotnega predloga. Takšno usmeritev je podprl tudi odbor za proračun in finance, ki se je zavzel za večji nadzor nad izvajanjem investicij, ki bi jih na ta način lahko pocenili. Seveda pričakujejo tudi povrnjen denar iz pristojnih ministrstev. V razpravi je Ernest Ebenšpa-nger podprl ambiciozno zasta vljen letošnji proračun, hkrati pa se je zavzel za resen pristop k realizaciji obsežnih investicij. Pri tem je mislil zlasti na cestno-komunal-no infrastrukturo, za katero je skupno z varstvom okolja namenjenih skoraj 527,5 milijona tolarjev. Tudi Drago Šiftarje opozoril na neurejen status komunalnega podjetja, ki bi moralo biti strateškega pomena, njegov direktor pa nekakšna leva roka mestnega župana. Zato naj bi po njegovem mnenju obstajala potencialna nevarnost, da ne bo uresničeno vse predvideno v letošnjem letu. Na pripombe nekaterih svetnikov glede precejšnjega povečanja stroškov za gradnjo športne dvorane pri prvi osemletki v Murski Soboti pa je odgovoril Bela Pavlič. Po njegovem je šlo za dodatne kaprice požarnega inšpektorja, ki je zahteval ureditev varnostnopo-žarnih naprav. Duhove pa je dokaj razburkal Miran Gydrek, rekoč, da so »na-sankali« že pri atletskem stadionu, zdaj pa še pri telovadnici. Pripomnil je, da so t. i. dvorski arhitekti nesposobni in da stroka ni taka, kot si jo samo predstavljajo. Zato je terjal odstop komisije za nadzor investicij, s čimer naj bi oprala svojo krivdo. Njegove očitke je odločno zavrnil Vladimir Goldin-skij in dodal, da projektanti niso namenoma izpustili nekaterih zadev, ampak je bila to posledica časovne stiske. Po besedah Josipa Kelemena je proračun dokaj ambiciozno zastavljen, saj je za investicije namenjeno skoraj 1,5 milijarde tolarjev. Svetniki so s°g “ ■ za sofinanciranje stotkov vrednosti doma za starejše . vskih Toplical1’ bi imela zagotovljenih de' stelj. Podprli50 1 dnjo podobnega Radencih, projektu zaenkro-j no ne namerah lovati. Skoz} navo PaJe,s,^ajli predlog odloka0 / Vesctca. Za pa je za v. d- dit^i stanovanjske^ imenovan H00 j očim«! S tem se občina še dodal. »To je S vseh občanov, zato s ^1 moči za hitrejši skup svetnike pozval žuPa^1» vic, ki je zaradi ug° zavrnil vsakršno boJa alizacije načrtovan / Upoštevali pa so »J V Franca Meolica, ki .< več denarja za ek° računu je zagotovljen J na, kar je manj kot a ’» potrebno razliko Z« zervnih sredstev. 7 Bomo uporabniki plačevali zaradi nesposobne lokalne politike? Kakovost vode je najbolj odvisna od (ne)čiščenja odpadnih voda iz urbanih naselij Gornjepetrovski svetniki o vrsti pomembnih zadev Novi vozili za zdravstvo in šol^ Življenje bo postajalo vse dražje, pa ne zaradi dragih izdelkov v trgovini, temveč zaradi skrbi, kako zbrati, odpeljati in uničiti odpadno embalažo in druge odpadke iz gospodinjstva, kako skrbeti za nadzorovano odlagališče odpadkov, kako ohraniti pitno vodo čisto in zmanjšati njeno porabo; poskrbeti bomo morali za svoje odpadke in za to, da ne bomo onesnaževali okolja. Pa ne samo gospodinjstva, tudi podjetja oziroma - kakor jih imenujejo na ministrstvu - »obremenjevalce okolja«. Bolj bo kdo obremenjeval okolje, večje takse in davke bo plačeval, pa najsi gre za komunalna ali druga podjetja ali za občine. In kako bodo dobili denar za plačilo taks? Pobirali ga bodo od “naročnikov”, odjemalcev njihovih storitev. Torej bomo morali uporabniki plačevati zaradi nesposobnosti lokalne politike, ki ni pravočasno poskrbela za zbiranje denarja in gradnjo čistilne naprave ter urejeno in legalno odlagališče komunalnih odpadkov? Na nedavni predstavitvi ene od možnosti reševanja problema smradu in čiščenja voda v Murski Soboti so se predstavniki komunalnih podjetij uspeli srečati neposredno s predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor Francem Potočnikom. Na to temo so mu zastavili kar precej aktualnih vprašanj, odgovori pa so bili »realno kruti«. »Uredbe bo potrebno spoštovati, saj nas bo v nasprotnem to preveč stalo. Nekaterih stvari ni treba prepovedati ali zaukazati, ampak jih je potrebno enostavno narediti neprivlačne s tem, da so predrage. Zdaj se pripravlja popis okoljskih stroškov po posameznih dejavnostih. Taksa za obremenjevanje okolja se je od lani na letos dvignila, tako da je cena ene obremenitve namesto 700 zdaj že 2100 tolarjev. Nekatera podjetja so že ugotovila, da Je ta letna taksa tako visoka, da se jim to več ne splača. Na primer Steklarna Hrastnik bi morala letno plačati za obremenjevanje okolja milijon dolarjev; naredili so zaprt krog, tako da tehnološko vodo upo rabljajo večkrat in s tem bistveno zmanjšajo stroške taksacije. Dokončna cena za obremenjevanje vode bo 70 mark in ekonomski izračun bo marsikoga prisilil, da bo pospravil na svojem lastnem dvorišču, ne pa da bo nesnago porinil na tuje, saj bodo takse in kazni vse višje. Vsak, ki obremenjuje okolje, mora imeti dva izračuna: pravno-upravnega, kje so meje, do kod lahko bremeni, drugi pa je ekonomski. Skratka, slovenska okoljska zakonodaja gre v tej smeri, da bodo obremenjevale! okolja po eni strani prisiljeni, po drugi pa stimulirani, da posežejo po najboljših dosegljivih tehnologijah.« Na vprašanje, zakaj država ali ministrstvo tudi ne poskrbi za možnost pridobitve ugodnih sredstev za rešitev teh okoljskih problemov na lokalni ravni, je g. Potočnik odgovoril: »Zaradi sredstev je kar nekaj nerodnosti, vendar Ministrstvo za okolje in prostor naredi vse, kar mora in more. Tako kot si je ta država naredila vojaški tolar, šolski tolar, cestni/bencinski tolar, torej »Uredbe bo potrebno spoštovati, takse za obremenjevanje okolja pa bodo vse višje,« je opozoril Franc Potočnik z Ministrstva za okolje in prostor na nedavnem srečanju s predstavniki pomurskih komunalnih in drugih podjetij. Foto: Klara N. Solarič sredstva, ki se namensko zbirajo za urejanje določenih zadev, bi morali dobiti ekološki tolar. V našem ministrstvu se pripravlja nacionalni program varstva okolja, po katerem bodo sredstva, zbrana s taksami, namenjena zgolj reševanju okoljskih problemov. Po napovedih ministra Gantarja bomo v naslednjih letih za reševanje okoljskih problemov v Sloveniji namenili okrog 5 milijonov mark. Cenovno je višina finančnih sredstev podobna kot za nacionalni avtocestni program. Vendar Ministrstvo za okolje trenutno razpolaga z zelo majhnim deležem proračuna, dobi le 0,6 % bruto družbenega produkta, po svetu pa razpolagajo s 3 % bruto družbenega produkta. V naslednjem proračunu bo potrebno sredstva, namenjena okolju, najmanj podvojiti, torej naj bi dobili 1,2 %. Prijavljenega interesa (programov) je bilo v višini 35 milijonov tolarjev.« Na opombo, daje ekološki davek edino smiseln, če se uporablja tam, kjer je bil pobran, torej za reševanje ekoloških problemov, je gost iz Ljubljane odgovoril: »Strinjam se z vami, vendar gre za prioritete. Ena je zmanjšanje ogljikovega dioksida. Država in lokalna skupnost gledata na te probleme iz različnih zornih kotov. Za državo je prva prioriteta zmanjšanje onesnaževanja zraka in druga varstvo voda, predvsem podtalnice in tekočih voda. Obveznosti so natančno določene in odpadki so pristojnost lokalnih skupnosti, ne države. Po zakonu o varstvu okolja je država dolžna skrbeti za zdravo okolje. Zakon o javnih gospodarskih družbah omogoča, da sta lahko za oskrbo z vodo in odvoz odpadkov podeljeni koncesiji. Tudi zaradi Evropske zveze bo potrebno poskrbeti za varovanje okolja, saj so čisto jasno sporočili, da ne bodo tolerirali dejavnosti, ki bodo dosegale dampinške cene zaradi obremenjevanja okolja. Trenutno imamo na ministrstvu že 67 velikih projektov za usklajevanje okoljskih in drugih normativov z evropskimi.« BERNARDA B. PEČEK Podprli izobraževalni program Srednje kmetijske šole Rakičan Na seji občinskega sveta v Gornjih Petrovcih so se s0^[a jn nakup dveh avtomobilov znamke Suzuki za potrebe zdravi' sester, s čimer so se strinjali tudi člani odbora za zdravstvo-zagotovila 35 odstotkov predračunske vrednosti. Prav tolik občine Hodoš - Šalovci, medtem ko naj bi Zdravstveni do pflS J stotkov predračunske vrednosti. S tem so bistveno za°. zdravstvene postaje v Gornjih Petrovcih, v kar štejejo tudi nakup nekaterih aparatur v minulem letu, letos pa garaže pri zdravstveni postaji. Zato so z zadovoljstvom ^Ljlili^J’ 1 občinsko zdravstvo storjenega zares veliko. Pri tem vanje Zdravstvenega doma Murska Sobota in Občine Ho G Svetniki so se prav tako strinjali z nakupom minibusa za Osnovno šolo Gornji Petrovci. Po daljši razpravi je občinski svet sprejel predlog, po ka ‘no P01” f”7 šnji za kmetijske šole : dolgi razpravi s sp' š/zI o delovanju Glede predloga zakona o spremembah zakona o financiranju občin so se strinjali5^ gi, ki skušajo urediti sistem financiranja ^tsO V grafsko ogroženih območjih. S tem bi lahko, pridobili več razvojnega denarja za gradnjo1 • J nih in komunalnih objektov. J terem bo minibus znamke Peugeot občinska last, prevozi pa bodo predvsem namenjeni potrebam šolskega kolektiva. Vozilo bodo lahko uporabljali tudi za potrebe občine ter raznih športnih in kulturnih društev. V nadaljevanju seje so obravnavali še prošnjo za finančno pomoč pri sofinanciranju bolnišnične kapele v Murski Soboti. V ta namen so odobrili 80 tisoč tolarjev. Sicer pa so v razpravi potrdili pravilnik o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v prvem polletju 1998. Posebno pozornost so namenili pro- ..t./ / števali, da živi pretežno kmeckP pje /; je nujno izo*^ kadra. V zvezi s « sklepov. rtotOii Tako Obči«?' sprejema ponu. z f^-1114' nem sodelovanj v celoti podpisi! nega izobraževa /i? pil» tijskih Poklim^eV^i® polnilnega i.z°b?tel’Lo» , Za sofinanciranj * do iz občinski P y vili sto tisoč SI • yfl« ^^26. marec 1998 »Sociala, šolstvo, zdravstvo 7 ® Crenšovci z dvema inovacijskima projektoma Naučiti se učiti Štiri dni, od 17. 3. javnosti uprte v Cankarjev dom v Ljubljani, je dnevi slovenskega izobraževanja Smo namreč na pragu 21. stoletja, ko postajata vzgojno-izobraževalna umnost in usposabljanje vseh vrst zelo pomembni gonilni sili razvoja, spremembe sveta prinašajo s sabo tudi obvladovanje novih razmer osebnostnem in poklicnem življenju, zato je poseben poudarek prav na ^iskem izobraževanju, to pomeni, da bi se moral vsak posamez ^ naučiti se učiti. . Na OŠ Franceta Prešerna v J"S?;cih ta cilj poskušajo do-Pomembnimi tema-da h;''Se’b’ vedeli, učiti se, znali letati, učiti se, da bi bili lveti v skupnosti in učiti se nenehno spreminjajočem se je prav inovativno delo gla-gonilna sila, ki daje poudarek domišljiji in ustvarjalnosti, zato l6 Pomembno, da otrokom in wMm damo možnost za odkri-vanje in eksperimentiranje, pa to estetsko, umetniško, čustveno, kulturno ali social-"dNi naključje, da se je črenšo-na DS1 ’98 predstavila z inovativnim delom, saj je ’na naši šoli že dolgoletna prakse razstavo in predstavitvijo so ^venski javnosti predstavili v A M marca, in sicer z inova- projektoma: Učiti se, da v skupnostiter »■2 farmacevtskih sredstev in na zdravje. nostnemu razvoju vsakega učenca, da spozna in odkrije samega sebe in druge, da sam rešuje svoje probleme, prevzema odgovornost, oblikuje občečloveške vrednote, samopodobo, samospoštovanje in samozavest, čustva in domišljijo, ki jih potrebuje za razvoj svoje nadarjenosti in obvladovanje svojega življenja. Drugi projekt so predstavili:. Štefan Ftičar, ravnatelj šole, Marija Hor- Prvi projekt je predstavila Anica Petek, socialna delavka. Projekt je izvajala pri urah etike in družbe, in sicer v obliki delavnic z učenci 7. in 8. razreda. Cilj projekta je bil, prispevati k oseb- Na razstavnem prostoru so obiskovalce najbolj zanimala naravna škropiva, še posebno kropin, ki pa ga zaenkrat še ni v javni prodaji. • 1 razredov OŠ Gornja Radgona nagrajenci strstva Republike Slovenije za notranje zadeve ^kaj novega in prijetnega '^^ke osemletke ... fi ®v- Zelo ?Vn°stim nieni"a Erika Aj- iz?1 ričen^^orst- ngodo7atlčno °8ledali nskega n razstavo pr‘Pra- Nbe;Ja' Pri te°le razsta-kS&žira^ še ič baana stev0 .^0Jca fjani ?lePa v So hile 1JU Pikada. Združenje bolnikov, obolelih za multiplo sklerozo Slovenije Prekmurcem in Radgončanom štiri medalje Na strelišču Huje, na območju Občinske strelske zveze Kranj, je potekalo četrto državno prvenstvo članov Združenja multiple skleroze Slovenije (ZMSS) v streljanju s serijsko zračno puško in metanju pikada. Tekmovanja so se udeležile tudi tekmovalke in tekmovalci prekmurske in gornjeradgonske podružnice ZMSS. Streljalo je 33.tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovali so v posamezni konkurenci. Rezultati: žen- ske: 1. Gustika Horvat (gornjeradgonska podružnica ZMSS) 243 krogov, 2. Ana Mohar (kamniško-zasavska podružnica) 235 krogov, 3. Jožica Dejak (prekmurska podružnica) 164 krogov, 5. Katica Živ- ko (gornjeradgonska podružnica) 154 krogov itd.; moški: Milan Koren (prekmurska podružnica) 308 krogov, 2. Milan Brenčič (gomjera-dgonska podružnica) 281 krogov, 3. Janko Škrnički (celjska podružnica) 272 krogov .... 17. Anton Magdič (prekmurska podružnica). Pikado je metalo 11 članic in 14 članov. Tekmovanje je potekalo v parih na izpadanje. Rezultati: ženske: 1. Doroteja Kunst (koroško-velenjska podružnica), 2. Danica Prešeren (dolenjska podružnica), 3. Marija Černalogar (logaško-no-tranjska podružnica) ...,7. Metka Kreps (gornjeradgonska podružnica) ..., 11. Slavica Turza (prekmurska podružnica; moški: 1. Janko Škrnički (celjska podružnica), 2. Rafko Ivančič (dolenjska podružnica), 3. Ivan Cafuta (ljubljanska podružnica), 4. Milan Brenčič (gornjeradgonska podružnica) .... 7. Milan Gjerkeš (prekmurska podružnica). F. MATKO Poleg OŠ Crenšovci smo lahko zasledili na dnevih slovenskega izobraževanja še imena šestih šol iz Pomurja. OŠ Kuzma se je predstavila s plesno^ skupino Frnikole, OŠ Puconci z ansamblom Sonček, OŠ Bakovci s čebelarsko in ribiško družino, DOŠ Dobrovnik s citrarsko in folklorno skupino, OŠ Gornja Radgona s podjetniškim krožkom in Gimnazija M. Sobota s temo Kako vpeljati v šole astronomijo. (J. Konkolič) vat, pedagoginja, in Tadeja Ha-las, učiteljica biologije in kemije. Cilj tega projekta pa je bil, spoz- nati fitofarmacevtska sredstva, njihov vpliv na zdravje, posledice nestrokovne uporabe, osveščanje učencev in staršev ter širše javnosti in proučiti možnosti naravnega, bolj zdravega pridelovanja hrane. Čeprav je bila razstava inovacijskih projektov le enodnevna, je požela veliko zanimanja, saj sta bili obe temi zelo zanimivi in za današnji čas aktualni, kajti obravnavata tako biološko kot družbeno preživetje človeka. Vsem zainteresiranim pa še droben namig - pripravljamo namreč izdajo treh brošur, ki bodo dale epilog našemu dosedanjemu inovativnemu in raziskovalnemu delu. MARIJA HORVAT V vseslovensko akcijo Petarde, lepše je brez njih so se zavzeto vključili tudi učenci četrtih razredov Osnovne šole Gornja Radgona. Le na tihem so upali, da bodo morda tudi nagrajeni, potem pa ... Z Ministrstva Republike Slovenije za notranje zadeve, ki je razpisalo nagradni natečaj za omenjeno akcijo, so dobili sporočilo, da so tudi oni med nagrajenci. Tako se je 17 učencev z mentorji pred kratkim odpeljalo na nagradni izlet na hipodrom Sto-žice, kjer deluje tudi postaja konjeniške policije. Tam so jim najprej predstavili svojo dejavnost na videokaseti in jih pogostili, potem pa so lahko opazovali, kako je kovaški mojster podkaval najmlajšega konja ter si ogledali konjušnico in jahalne veščine, ki so jih jim prikazali mladi policisti. Največje presenečenje za vse pa je bilo, da so lahko tudi oni jahali. Še učiteljice so »ponorele« od veselja. Za vse je bilo to res nekaj novega in prijetnega. Potemtakem se je splačalo malo bolj potruditi. J. G. ” Ob 5. svetovnem dnevu voda Pomen pitne vode za človeka Voda je naše največje bogastvo Uporabljamo jo kot surovino za industrijo, je življenjsko živilo za človeka in ves biološki svet, je topilo in sredstvo za čiščenje. Prav tako je voda pomembna kot vir energije, kot prenašalec energije ali kot hladilno sredstvo. Mnoge rastline vsebujejo 70-90% vode, odrasel človek ima 50-70% vode. Človek dnevno potrebuje za minimalne fiziološke potrebe dnevno 1,5 do 31 vode, seveda odvisno od letnega časa. Voda vsebuje raztopljene mineralne snovi, kot sta kalcij in magnezij, in druge, ki ji dajejo ustrezno trdoto. Življenjski interesi družbene skupnosti zahtevajo, da je zdrava pitna voda v ustrezni količini povsod na voljo. Poraba vode je odvisna od stopnje civilizacije in velikosti naselja. Če je vode dovolj, je potrebno za preskrbo iz vodovoda predvideti vsaj 150 I na osebo dnevno. V mestih znaša poraba 250-300 1 dnevno na osebo, v velikih mestih pa se porabi tudi od 500-1000 1 na osebo dnevno. Voda oz. vodovja ne prinašajo ljudem samo koristi, temveč lahko napravijo veliko zdravstveno, materialno, socialno in ekonomsko škodo. Izredno uničevalno moč vodovja ljudje marsikdaj občutijo v obliki naravnih nesreč in katastrof. Pomanjkanje vode oslabi življenjske in higienske razmere. Intenzivna urbanizacija, hitri in silni vzpon industrije, neprimerne tehnologije in gospodarstva ter pomanjkljiva higienska kultura vse bolj ogrožajo dragocene naravne vire pitne vode. Spričo tega nastajajo veliki ekološki problemi, ki se kažejo predvsem v motenju naravnega biosi-stema. Kakovost in uporabnost voda je odvisna od antropogenih vplivov, od posegov v vodni režim in onesnaževanja voda in od naravnih danosti celotnega ekosistema. Z ustrezno zaščito voda je mogoče izboljšati njihovo kakovost in uporabnost. Naravno dane kakovosti voda pa je mogoče spreminjati le v omejenem obsegu. Želene revitalizacije onesnaženih voda pogosto ni mogoče zagotoviti naenkrat, temveč le postopno, in to v daljših časovnih obdobjih. Onesnaženje voda se pojavlja predvsem s treh vidikov 1. Biološka kontaminacija: voda se na različne načine okuži z mikroorganizmi, prihaja do razvoja in širjenja mikroorganizmov, ki se z vodo prenesejo do končnega porabnika. Pri tem prihaja do velikega števila obolelih v zelo kratkem času. Nastanejo hi-dričneepidemije. Najpogostejši mikroorganizmi, ki se prenašajo z vodo, so: salmonele, šigele, Escherichia coli, enterokoki, vrste Proteus, različni paraziti. 2. Kemična kontaminacija postaja vse bolj aktualen problem. Mnoge anorganske in organske snovi so nepogrešljive v vsakdanjem življenju, to pomeni njihovo veliko uporabnost. Nekatera kemična sredstva so škodljiva direktno, nekatera pa se v organizmu akumulirajo in pozneje delujejo zdravju škodljivo. Sem spadajo: detergenti, pesticidi, umetne mase, barve, olja. 3. Radioaktivna kontaminacija: v modernem času vzbuja vse večje zanimanje uporaba nuklearne energije v jedrskih elektrarnah, rentgenskih aparaturah, specialnih laboratorijih v medicini in biologiji ter nekaterih vejah industrije. Zaščita in izkoriščanje vodnega bogastva sta dve funkcionalno neločjivi dejavnosti civilizirane in ekološko osveščene družbe, ki stremi k celoviti in popolni revitalizaciji voda kot bistvenega elementa zdravega naravnega okolja. Učinkovita zaščita količin in kakovosti voda ni potrebna le zaradi ohranjanja ali ponovne vzpostavitve naravnega biološkega ravnotežja, prinaša tudi neposredne ekonomske koristi, saj omogoča cenejšo ižrabo voda za vse oblike porabe, od pitne vode, vode za namakanje, za energetiko, ribištvo, rekreacijo in za potrebe industrije. Preskrba s pitno vodo ima načeloma prednost pred vsemi drugimi oblikami izkoriščanja voda. Obenem veljajo za pitne vode tudi najstrožji kriteriji o zahtevani kakovosti in varnosti uporabljenih vodnih virov pred onesnaženjem. Pri tem je v vodarski stroki in ekološki miselnosti še vedno vpliv preteklega industrijskega obdobja, ko seje vodo obravnavalo in izkoriščalo predvsem kot surovino in ne kot oniejen in nezamenljiv element celovitega ekosistema. Zaradi omejenih tehnoloških možnosti in predvsem zaradi zagotavljanja čimvečje profitnosti izkoriščanja voda se je v industrijskem obdobju razvila ekološko nesprejemljiva strategija pojmovanja delitve vodnega bogastva na »dobre« in »slabe« vode. Za preskrbo z zdravo pitno vodo je potrebno urediti primerno vodno zajetje oz. vodnjak, na katerega ne smejo vplivati zunanji dejavniki, kot so dež, veter in drugi vremenski pojavi. Po veljavni zakonodaji morajo biti vsi ti objekti zavarovani z varnostnimi pasovi, in sicer: - pas neposrednega zavarovanja: obsega ozek pas zemljišča okrog vodne naprave in v tem pasu so prepovedane vse dejavnosti razen zajemanja in čiščenja vode, - pas omejitev: širši pas, kjer so lahko samo sadovnjaki in travniki, ki se ne smejo gnojiti, - širši pas higienskega nadzora: spremljajo se spremembe v zdravstvenem stanju prebivalstva in vsa dogajanja, ki bi lahko vplivala na kakovost pitne vode. Od vodnjaka naprej je speljano cevovodno omrežje za dostavo vode do končnega porabnika. Celoten sistem mora biti izdelan brezhibno, ker v primeru pomanjkljivosti, okvar in napak hitro prihaja do onesnaženja sistema. Vsi veliki sistemi za oskrbo s pitno vodo, kot so mestni vodovodi, imajo tudi naprave za kondi-cioniranje oz. čiščenje vode in za dezinfekcijo. Čiščenje in dezinfekcija se opravljata po potrebi, če pride do onesnaženja z najrazličnejšimi kontaminanti. Vsi vodopreskrbni objekti morajo biti pod stalnim zdravstvenim nadzorom, to pomeni, da se vse leto kontrolira kakovost pitnih voda z mikrobiološkimi in kemičnimi analizami ter terenskimi ogledi objektov. Zaradi vse bolj intenzivnega onesnaževanja v mestih, industrijskih središčih in na območjih z intenzivnim kmetijstvom je zdrave pitne vode iz dneva v dan manj. Poraba vode pa stalno narašča zaradi gospodarskega razvoja. Velika količina vode se porabi za transport odpadkov, ki jih povsod brezobzirno izpuščamo. Zato se človek kot razumno bitje mora zavedati problema pomanjkanja zdrave pitne vode in ustaviti nadaljnje onesnaževanje, da ne bi zaradi nenehne želje po višjem standardu ogrozil lastnega obstoja. Štefan Smodiš, dipl. san. inž Akrogla miza vestnik, 26. marecj^ Kako so glasovali »naši« poslanci? Med strankarsko poslušnostjo in interesi volivci V državnem zboru so poslanci prejšnji teden izglasovali odločitev o referendumih za nove občine, med drugim za tri prleške: Veržej, Razkrižje in Križevce ter za Cankovo, Grad, Dobrovnik in Hodoš. Edina občina, ki je »padla« in ki bo morala z referendumom počakati na naslednjo garnituro poslancev, je Velika Polana. Kakšno državljansko neposlušnost napovedujejo? Kako so glasovali poslanci Prlekije in Prekmurja? Kakšna sredstva bodo namenjena novim občinam in ali se bodo te sposobne povezovati v pokrajino? Kaj je tisto, kar prekmurskim občinam zagotavlja preživetje - država ali samoprispevki? Na okrogli mizi, kije bila ta ponedeljek v Vestnikovih prostorih, smo poskušali izvedeti, kaj se je dogajalo v ozadju parlamentarnih peripetij. Votek: Letos upam, da državni zbor glede na izražen interes in lobiranje prizadetih strani, ki so si prizadevale za nove občine, in glede na pozitivne izide referendumov, teh ne bo ignoriral, kot je to storil pred štirimi leti, ko se je skril za masko poizvedovalnega referenduma. Špindler: Jaz maske ne vidim, saj tudi temu referendumu rečemo poizvedovalni. Džuban: Pred štirimi leti ni odpovedal državni zbor, ampak je ustavno sodišče razveljavilo referendum, ker takrat kriteriji za ustanavljanje občin niso bili izdelani in je bilo njihovo ustanavljanje dosti bolj naključno, kot je danes. Gerenčer: Ni nobenega razkrivanja niti zakrivanja. Postopek za ustanovitev in začetek je predpisan z zakonom. Osnova je bil elaborat, in da so se občinski sveti o tem izjasnili in se je izkazala prva volja ljudi, da svojo občino sploh želijo imeti. To je prišlo h komisiji, v kateri imamo Džubana in Špindlerja, kije bila prvo rešeto, kjer so te pogoje pregledovali. V okviru političnih strank je bilo veliko različnih pogledov, če bi upoštevali vse želje, bi to pomenilo sto in nekaj novih občin. Kako je potem potekalo usklajevanje v koaliciji in glasovanje, pa je druga zgodba, ki jo bomo lahko razkrili, ko bomo imeli nove občine. Potočnik: Z odločitvijo, da nadaljujete postopek za določitev referendumskih območij, ste poslanci ravnali zoper sklep, ki ste ga sami sprejeli. Ob prekinitvi dopoldanskega dela seje ste kar nekaj ur porabili za igro - kdo je v njej najbolj zaviral nastanek novih občin? Gerenčer: Ne bom razkril nobene skrivnosti, če rečem, da sta bili najbolj proti drobljenju in proti nespoštovanju zakona LDS in ZLSD. Potočnik: Danes imamo tu samo trojico poslancev. Povsem konkretno bi vas vprašala, kaj vas je pri glasovanju vodilo, kaj ste spoštovali in česa niste, in seveda, kako ste glasovali. Špindler: Dogovorili smo se, da drug drugega podpremo pri ustanavljanju pomurskih občin, in tega smo se tudi držali. Za vse predloge so glasovali poslanci SKD in SDS. Vprašanje pa je, kakšna je bila igra in kako so bili posamezniki prepričljivi. Vsak poslanec ima pravico, da se sam odloči in za njegovo odločitev ga ne more nihče »držati«. Predlogi tistih, ki so imeli več sreče, so bili sprejeti, tistih, ki soje imeli manj, pa ne. Potočnik: Če vas konkretno vprašam, ste glasovali za vse predloge s prekmurske in prleške strani? Špindler: Vse. Gerenčer: Jaz sem glasoval za vse predloge, tudi za Hodoš, mnogi so mi to očitali, in to iz dveh razlogov: bil sem sopodpisnik tako za Cankovo kot Kuzmo in Polano, kjer je bilo potrebno vlagati amandmaje, g. Špindler pa je za prleške občine uredil že na komisiji, tako da zanje ni bilo potrebno vlagati amandmajev. Navsezadnje sem bil predsednik skupščine občine Murska Sobota, v kateri je bil tudi Hodoš, in sem imel moralno obvezo, da vsaj jaz ne bom proti občini, če to ljudje želijo. Upam, da se bodo sami izjasnili, ali je ta interes pravi. Špindler: Jaz bi dal popravek, za Hodoš nisem glasoval, ker je to tako maloštevilčna občina, da je vprašanje, kako bo prosperira-la. Bil sem med tistimi, ki so glasovali proti. Džuban: Ker je v tem trenutku najbolj pomembno, kako je kdo glasoval, bom povedal, da so moji predlogi vsi izpolnjevali kriterije, ki sem si jih določil, torej Cankova in Grad ter Križevci in Veržej. Za Hodoš sem javno nasprotoval, ker po vseh podatkih ne izpolnjuje pogojev in ker je sedanja občina Hodoš - Šalovci še primerna in še funkcioni ra, Šalovci pa bodo malo premajhni, Hodoš pa zelo majhen. In ker ne izpolnjuje zakonskih pogojev, se bojim, da bo ta primer razlog za pritožbo na ustavno sodišče takrat, ko bomo sprejeli zakon, in se bo lahko zgodilo, da bo ustavno sodišče zavrnilo cel zakon in bodo do naslednjih volitev »padle« vse občine. Ko je bila izglasovana občina Hodoš, sem primerjal Hodoš in Razkrižje in rekel Jožetu, da bo tudi Razkrižje dobilo dovolj glasov, in sem glasoval tudi za Razkrižje. Jerše: Kaj pa menite v občini Hodoš -Šalovci o izidu glasovanja? Abraham: Do kakšnih večjih reakcij ni prišlo, saj ta želja občanov Hodoša obstaja že dalj časa. Mi računamo, da s tem ne bi izgubili mnogo, so pa dejansko izračuni, ki kažejo glede javne porabe (ki zdaj velja) morda malo slabšo sliko za Hodoš. To, kar pravi g. Špindler, daje to tisto, daje to »sreča«, daje neki predlog sprejet, je slaba stran poslancev ih tega državnega zbora. Ta »sreča« spodbija celotno zakonodajno plat in v tem smislu je naš DZ slab in potem res ne vem, zakaj potem drugih predlogov niste podprli. Ni pošteno. Pri nas ni napetosti, ljudje so si med seboj dobri, nekateri celo želijo, da ostane Hodoš zunaj meja občine. Potočnik: Kakšen je komentar na povedano s strani predstavnika Velike Polane? Prša: V Veliki Polani smo preživeli že marsikateri vihar in bomo tudi tega. Na koncu se nam postavlja samo eno vprašanje: kaj smo storili v tej državi tako slabega, da nam na tak način onemogoča enakomeren razvoj z drugimi? Nismo se skregali s Črenšovci, sprijaznili smo se z dejstvom, da smo pred štirimi leti izpadli, in počakali na popravo krivic. Zdaj, ko pa se je zgodba ponovila.... Zagotovo tokrat ne bomo stali križem rok in tudi ne grozili, očitno pa se v tej državi ne more nič uresničiti, če ne zapiraš cest, če ne bojkotiraš Če pa nismo enakovredni in če državni zbor pač sprejema takšne zakone, potem od nas Polančanov nih'če ne more zahtevati, da te zakone spoštujemo, in nihče ne more zahtevati, da stvari ne urejamo tako po teksaško kot drugi. Referendumi so bili razveljavljeni, ustavno sodišče je občinam naložilo uskladitev z ustavo — do te še vedno ni prišlo! To pomeni, da bo naslednji črenšo-vski občinski svet za nas ustavno sporen! Jerše: Več napetosti je bilo v Kuzmi, kjer je tlela želja po ustanovitvi občine Grad. So bili zaradi tega ljudje kaj bolj skregani? Klementova: Tri ali štiri leta že živimo prebivalci Grada v občini Kuzma, čeprav prej v tisočletni zgodovini nikoli nismo spadali v kraj Kuzma. In želja se nam bo končno uresničila. Razpoloženju, kakršno je bilo pri nas, najbrž ni enakega daleč naokrog. Mi komaj čakamo, da gremo narazen. Že marca 1995 smo na občinskem svetu sprejeli sklep, da želimo dve občini. Takrat so bili navzoči tudi minister Kovačič in prejšnji poslanci in povedano je bilo, da se mora Gradu krivica do naslednjih volitev popraviti. Referendum, ki ga bomo izvedli 19. aprila, mislim, da bo uspel 90-odstotno. Jerše: Ali upate na tak izid tudi v Dobrovniku? Kovačeva: Krajani Dobrovnika so dali pobudo za ustanovitev nove občine že pred štirimi leti, vendar nam, žal, takrat ni uspelo. Tokrat je vlada že 15. januarja potrdila naš predlog, tako da je bila potrditev v parlamentu za nas na neki način praznik. Odločitev na referendumu bodo sprejeli krajani sami, vendar pa mislim, da bi bilo za nas dosti bolje, če bi bili samostojna občina. Jerše: Pomeni zunajvladni predlog za razdelitev Cankove - Tišine na dva dela olajšanje za prebivalce? Flisar: Pri nas ni prišlo do tolikšnega ne soglasja med ljudmi, kot seje zgodilo ponekod drugod. Že na začetku smo bili začudeni nad združitvijo goričkega in ravenskega (zgodovinsko nikoli povezanega) dela, a ko smo videli, da bomo štiri leta morali počakati, smo poskušali kar najbolje sodelovati. V tem času je prišlo do različnih predlogov od spremembe imena, preselitve sedeža s Cankove na Tišino do ustavnega spora, ki sta ga sprožila kraja Tišina in Gederovci. Pri glasovanju smo imeli očitno srečo, hkrati pa smo začudeni, daje bil izglasovan naš uradni predlog KS Cankova za izločitev iz občine. Tako bomo Cankovčani sami zase referendumsko območje. Votek: Problem je enostaven, saj v sedanji občini niste imeli možnosti priti na oblast. Flisar: To je dejstvo in na podlagi dvotretjinske večine je to logična stvar. Danes konkretno ne moremo povedati, ali smo v plusu ali smo prikrajšani, verjetno pa se bomo krepko poglobili v obračun za zadnja leta in napravili ta zadnji proračun, da se bomo odstotkovno razšli kot dobri sosedje. Votek: Na prleški strani so zadeve dosti bolj napete. Ivanušič: Razkrižje je bilo v svoji zgodovini na nesrečo vedno predmet manipulacij, bodisi političnih bodisi Cerkvenih. Tisti predstavniki ljudstva, ki naj bi zagovarjali to območje, temu niso sledili, če omenim samo leto 1946 v takratni slovenski republiki, ko so čez noč prepustili Hrvaški del razkriškega in še veliko večje štrigovsko območje. Potem je bil tudi ta boj za materni jezik na Cerkvenem področju, ki seje končal šele 1994. 19. marec 1998 je tretja prelomnica. Že 1994 smo se z večino glasov na referendumu odločili za novo občino. Rekli smo, morebiti se izkaže, da bo življenje skupaj mogoče, predvsem na razvojnem področju, da bomo enako tretirani, žal se je pokazalo drugače. Potočnik: No, vi ste tudi podžupan ljutomerske občine. Ivanušič: Poudariti želim, da danes tukaj nastopam s čisto vestjo. Ko me je takrat Bratuša povabil, da prevzamem mesto podžupana, sem mu postavil en sam in edini pogoj, in sicer če se izkaže, da Razkrižje v taki občini ne najde perspektive razvoja, da bom delal z vsemi močmi za novo občino. In takrat mi je župan segel v roko in rekel, da to ni noben problem in da mi bo pri tem pomagal. Potočnik: Razpis referendumskega območja za Križevce in Veržej je bil vprašljiv, saj je bil eden od predlogov, da nastopata ti dve območji kot eno, vendar vam je le uspelo ... Mavrič: Leta 1994 je tudi naša varianta o združitvi treh krajevnih skupnosti propadla, zato smo se lani odločili, da na zborih krajanov ugotovimo voljo prebivalcev. Izkazalo seje, da si večina želi lastno občino, sestavljeno iz dveh KS: Križevci in Logarovci -Berkovci. V tem kontekstu smo hoteli združiti tudi Veržej in KS Šalinci - Grlava -Krištanci, vendar se je KS Veržej odločila za samostojno pot, Grlava in Krištanci pa za to, da ostaneta v ljutomerski občini. Pozitivna odločitev na referendumu ne bo pomenila večje izgube za Ljutomer. V zadnjih desetih letih smo dobili precej manj kot bi lahko glede na število prebivalcev, saj imamo glede na prebivalce kar 20-odstotni delež. Jerše: Kot župan Cankove - Tišine ste si še posebej prizadevali, da bi to območje ostalo skupaj, ali boste 19. april kaj posebej obžalovali? Flegar: Posebnega razloga za praznovanje nimamo, razumljivo pa je, da so želje občanov s to odločitvijo upoštevane v obeh predelih. Zdaj je škoda časa za razglabljanje o tem, da smo nastali tako, da niti eni niti drugi za to nismo vedeli. Moram pa povedati, da smo kolikor toliko uspešno delali, ko smo se pa kregali, pa smo se kregali. Vmes pa smo v parlament pošiljali čudne ali več čudnih predlogov. Toda, če pogledate našo zakonodajo, ta je zelo dobra, saj si jo lahko vsak razlaga po svoje. Tudi vsak minister pa sekretar in podsekretar si jo lahko tolmači po svoje. Ali pa komisija za lokalno samou- pravo tako, ministrstvo pa drugače. Isti dan smo dobili dvoje različnih razlag, to pomeni, da so s temi zakoni imeli in bodo še imeli težave. Sami poslanci so opozorili, da zakon o financiranju zamuja. Enkrat pa bomo morali začeti spoštovati tudi zakone, ki jih sprejemamo! Nevzdržno je, da ima eden srečo ali ne. Se pa absolutno strinjam, da nam manjka pokrajina, da bi lažje nastopali proti državi. Jerše: Kako ste na Hodošu zadovoljni s poslanko? Orban: Leta 1994 smo imeli referendum v KS Hodoš, kjer je 90,1 odstotka ljudi glasovalo za novo občino, vendar v DZ nismo uspeli. Od takrat smo imeli komisijo za lokalno samoupravo, vedno smo morali kaj na novo dodajati, dvakrat smo dobili tudi podporo OS, tako daje 19. april za nas zgodovinski dan. Kot seje leta 1991 Slovenija izločila iz Jugoslavije, tudi mi vztrajamo od leta 1994, da dobimo svojo občino. Največje pričakovanje je železnica in okrog 150 novih delovnih mest, ki naj bi jih prinesla. Jerše: Bo podpora OS v Lendavi pripomogla k lažji delitveni bilanci? Balažek: Zdi se, da stvari pri nas niso burile duhove, vendar ni tako. Predlog smo na OS podprli, vendar smo na marsikateri problem že opozorili. Skozi proceduro delitve občine smo enkrat že šli, upamo, da se bodo s tem v Prekmurju zadeve končale, kajti sam vem, koliko energije se s tem izgubi. Z drobljenjem občin smo dobili v roke neko razvojno iniciativo, ki bi jo bilo dobro izkoristiti. Že takrat, ko smo dajali podporo Dobrovniku, smo naleteli na vprašanje nemoči majhnih občin in vprašanje povezovanja lokalnih iniciativ ter njihovo nastopanje do države. Komunalne zadeve se bodo uredile, ostali pa bodo drugi problemi. Iniciativo malih občin je potrebno izkoristiti, toda za reševanje večjih problemov pa že potrebujemo neko kritično količino znanja, ljudi. Problem, npr. reševanje ali nereševanje Nafte ter socialnega in ekonomskega položaja ljudi, reševanje težav ljudi ob meji s Hrvaško, reševanje mejnega prehoda itd., je potrebno reševati drugače. Za male občine bomo lahko rekli, da so uspešne, če se trend nazadovanja tega območja, ki smo mu priča od osemdesetih let naprej, ne bo nadaljeval. Votek: Toda na neki način ste si tokrat poslanci kovali kapital. Gerenčer: Mislim, da nobeden od nas na to ni računal. Bo še čas za analizo. Drugo pa bodo regije — eno je državni zbor, drugo pa so vsi lokalni faktorji, ki imajo tudi svojo besedo, ko ustvarjajo neko razpoloženje bodisi za bodisi proti novim občinam. Votek: V bistvu je zadeva najbolj dvorezna pri gospodu Špindlerju. Špindler: Verjemite, jaz nisem delal sebi v prid. To je stvar, ki mora iti skozi proceduro v DZ. Mislim, da delamo poslanci v državnem zboru dokaj tvorno in pošteno in da tudi dokaj povezano delujemo. Drugo pa je, kaj nastane iz tega na lokalni ravni. Sam se najbolj zanesem na prave rezultate, teh pa ni mogoče napovedati niti dva dni vnaprej. Votek: Na lokalni ravni se z vami strinjam, da zadeva funkcionira na čisto drugačnih principih, saj je okolje interesno povezano in strankarsko neobremenjeno. Za majhne občine se ne bojim, da bi na komunalni ravni ne bile uspešne, navsezadnje so ravno za naš prostor značilni številni samoprispevki. Drugo vprašanje pa bo nadgradnja tega, kjer bo potrebno najti skupni politični interes za določene razvojne projekte — tega pa očitno ni. Če pogledamo samo zadnji primer SLS, kjer se dogaja to, da bo na koncu hotela imeti že vsaka KS svojo podružnico ... Špindler: Nove občine bodo pri nas funkcionirale tudi zaradi samoprispevkov, kijih drugod v Sloveniji skorajda ne poznajo in kjer samo čakajo na pomoč države. To je bil eden od razlogov, da sem podprl male občine. In navsezadnje v prejšnjem mandatu so izglasovali kar 50 občin, ki niso zadostovale kriteriju 5000 prebivalcev! Flegar: Spremembe pri financiranju občin bodo in na sestankih nas že pripravljajo na to, da naj ne bomo presen j vsi govorijo, da bo slabše. P" nekaj bo. Že sedaj smo bili manJ ni, zato apeliram na vse pos a ’ j bili ob spremembah zakona zop j Gerenčer: 20. člen zakona« je v nasprotju z evropsko listi"" moupravi. Če bo obveljal p«^ potem bo osnova za izračun12 ^0 80 odstotkov lastnih prihodk« g dve leti bo najbrž trend zdruze i Po tem predlogu naj bi bilo " l valca okrog 53.000 in nekaj več teh ljudi skupaj, je ve°ja W ■ ciranje. Samo dvajset novih o predlagala vlada, bo državo P izračunu stalo 850 rnili-’on]°y„iniravni0’ imate, ko pravite, da se na lo ^jj; mo dogovoriti nadstrankarsko. ali se bomo sposobni dogovo no. Že zdaj bi morali začeti z zametkov pokrajine. Po2na®nUdam snega brega Mure, ki vedno P je bilo Pomurje neka quasit ’ najboljša, čeprav smo v P0®.... 15 letih skupaj marsikajnar Džuban: Ker odpiramo ročja, bi želel dodati, da leta buda za Dobrovnik, Razy’ 7atajP'' nikoli ni prišla v državni zb° ^ šla, lahko samo ugibam. h®, j. tančno razumeli, referendumi- . tivni, gredo v DZ, vsi drugi pr skozi DZ in nimajo poz^^jpuspešn*!*, bodo šli več v DZ in tudi vsi . rendumi ne. To pa pomeni, . Prše ne bo prišla v poštev, te paket, ki se bo obravnaval se e . « Ivanušič: Glede financ'' namenja Slovenija od vse vstop v EZ za lokalno Si bo občine lahko privoščil s Slovenije? Število občin P državah: npr. v Avstriji 23-u ^jtotk’£ kot 1000 prebivalcev je 25, taI1i F Potočnik: Ne zamerite, občine drugačno funkcijo k° " Džuban: Gospod Ivanuš®J ropske občine, toda vP^^^alo.^ je tam profesionalcev - z®° ,eVety dnje bom zastopal osem do ob koncu tedna se ne bom , predstavniki vseh. Abraham: Vprašljiv je ^>5, kjer majhne občine ne b°®° ^ilO viti kadra za sodelovanje v p' ni dejavniki bodo zato vPraS J eS{pd’ naši občini dobi za delov110 sVj tolarjev, v Soboti pa npr.1111 J rectl segment lastne dohodnin "cel j Državna izravnava pri stroške šole, vrtca itn. In če lovcih hoteli pokriti vso to Ko strokturo, bi morala biti t® enkrat večja, tu pa je Pr°b®®'večiii menil sistem financiranja, ^udi® ostala v Ljubljani, zato se n oCjratlla’ ramo včasih iskati poti'' padle na vseh pravnih izp' Votek: Vi ste zdaj med J blem občinske birokracije- z Abraham: Poznam Pr0 . M »jt župana Laszla. Njegova bS0^ zombatfa ima 150 ljudi, o M posleni na občini, njihov p po® ga višino enajstih milijo"0‘ .jg in1 mu nič ne ostane za in^S obet1®'.^ zadnja štiri leta ni zgradi' w Orban: Dobro veš, da P^briO. džarskega župana, ki mi J6 ^pis® Llf da se je prijavil na enajst r ^st verjetno na njih dobil ne g [tri teh sredstev bodo grad'' godili8 .jt1 sem zagovarjal, pa tudi v P ge d / je potrebno razvijati tudi j)/ samo občinski center. Ge .g v F li meni, bi morda danes J G® drugače mislili. p Prša: Ko sem nekega d®^« da Godino, mi je ta rekel, bijane jA rokracija zlizala poti do ljudi pa se je bojim, da v teh malih ob ^i rasla trava. Zato bi naj nosti' pristojnosti krajevne s Andrej Gerenčer (LS.,pSh (LDS), Jože Špindler^^jos. /j Abraham (župan ObelnafLf^ Ludvik Orban (predseduj) S'j sveta Občine Hodoš - po® < (predsednik sveta KS V beta Klement (Predse - Katica Kovač (predsed® jsedhM p vnik), Štefan Flisar (P Cankova). Alojz Fle£^ kova - Tišina), Stanko oIpe Razkrižje. podžupan F Mavrič (predsednik sve -ton Balažek (Predsed"® .,a po« J Opravičili so se: Horvat. Ludvik Bratuš® Žal nismo uspeli do®1 d Cirila Pucka. pot^ Novinarji: J. Votek, še. Foto: N. Juhnov ^tnik, 26. marec 1998 ACulturna obzorja Pesniška zbirka Tineta Mlinariča Onika 2 je rev0e Separatio pesmi S 6denizšla Pm zbirka izdaja sai i» PFVa kniižna udejanjen e 'nari“vo pisanje že preddletoma iz- sv°iopoezijo ,™cpaJe Plezal še sedaj L],?]?’-p ten smo ,al)ko do rihaK^^^ Mig & Tita" Jr. Ishan hE-3"" j°je opremil Pa je Andrei avtor Podreta pasta Mure nato'?3”6-'® Pesnik reke telesom Me pri b^Zan ter aktivno sode-mlinarjenjuin Majajo 7« .procesih, ki se tam 0 čuti ob srvm3, kar Mlinarič zbirk Pes- kih ciklov $ sestaYlJena iz sed-Vanjetišine 7epetanje. Vzšume-tober, JakkhPlranje kroga’ Cve-Mzveteake°J°vVa lestvica. Grb, ^jen^Cikii’ ki so M tudi Pomptlr'h Pesmi, so hkra-ČePrav avtOr i1^1 sklopi pesmi. Ssko pokraredkO poimenuje za kateri je nedv°um-^Ovo Murn na zem!jigre' Za C^PavX^ Milan Vin-^daJSo‘:1Ol^ovlh Pesmi ’aravnosti L"6 eksPlozivnosti, JUigagra ikrenosti in zareka- K na Podzavestnem fr Pesmi. Xričeva T"7 ,In Prav zato je > brez zadr^3 bogata in se’ "'Mave« kov vredna knjiž-. anrr ^le ^l picami. l^^ige, Polrfe!/ani ^n'cah^la m^ka; ^Pade, y^ust. Razstava profesorja Evgena Titana Pomlad v naravi in človeku V Modrem salonu hotela Diana v Murski Soboti je do 9. aprila na ogled skupina šestih malih plastik, ki jih je ustvaril profesor Evgen Titan v lanskem in letošnjem letu. Razstava je namerno ob začetku pomladi, zato tudi njen naslov Narava se prebuja - vzdrami se človek. »Vsaka nova oblika v družbi je dobrodošla. Nemir v naravi in družbi je tudi moj nemir, to priznam, temu se nikoli nisem izmikal in se nikoli ne bom. Mislim, da človek, ki nosi nekaj v sebi, čuti nemir tudi v svetu, naravi in družini in prav je tako,« so bile besede športnega pedagoga, vzgojitelja, športnika, organizatorja športa in umetnika (kajti vse to Evgen Titan združuje v eni osebi) na otvoritvi razstave. Profesor Evgen Titan se je rodil 27. januarja 1929. leta v Murski Soboti, fizično kulturo je študiral na beograjskem DIF-u v obdobju 1948-1952, nato pa je služboval na soboški gimnaziji, Srednji šoli za telesno vzgojo in drugih srednjih šolah v Murski Olimpijska misel, Evgen Titan, 1998 Soboti. Študijska pot gaje vodila na Dunaj in v Budimpešto, Prago, Rim, Moskvo, Leningrad, Pariz, London, Stockholm in Miin-chen. Bil je mentor številnim mladim umetnikom in vodja likovnih krožkov, je pobudnik in ustanovitelj Kluba likovnih umetnikov amaterjev Pomurja in LIKOS-a, kjer trenutno opravlja podpredsedniško funkcijo. Samostojno razstavlja od leta 1952, udeležil pa se je tudi že mnogih skupinskih razstav. Njegova dela občasno objavljajo v slovenskih in madžarskih časopisih. T. KOLEŠ Od Lendave do Murske Sobote Mednarodna likovna kolonija tokrat v soboški galeriji V naši prvi letošnji številki smo že poročali o razstavi,v Lendavi, kjer so na ogled dela, ki so nastala na 25. mednarodni likovni koloniji. Le-ta je svojo »srebrno poroko« dočakala brez kakršnih koli prekinitev in pretresov, sedaj pa so njeni produkti našli svoj začasni dom v murskosoboški Gale- riji. Razstavo je v petek, 13. marca, odprl direktor lendavske galerije Franc Gerič, glasbeni program pa so izvedli Prekmurski citrarji iz Lendave. Dela Marike Danč - Roth, Suzanne Kiraly -Moss, Zdenka Huzjana, Ferenca Kiralya, Štefana Hauka, Janeza Kneza, Gydrgya Dolana, Darka Birse, Endreja Gbnterja, Laszla Nemesa, Ludvika Pandurja, Zoltana Gaborja, Ljuba Škrnjuga in Seada Hasanefendiča bodo v Galeriji Murska Sobota na ogled do petega aprila. TOMO KOLES Nekateri od umetnikov mednarodne likovne kolonije x tet mešanega pevskega zbora iz Melinec ^nanje zborovodji Andreju Maroši j'Msbe'n?enVskl zbor V Melincih deluje že od leta 1950, ko ga je ustano- slugi pa ima vsaka vas v občim p« m - Bd,lnci pe,sk' roša "u/'beno uustav Gonza. Ko je le-ta pet let pozneje odšel na stt|Jnna njem 'V je mesto zborovodje prevzel Andrej Mahov Slovan’3 VS.e do danes’ ko pevski zbor praznuje svojo tride-da’ saJ so tako dolgo aktivne tri četrtine njegovih čla- ^dru/i^hnec11!3^3’So se pe' 'še moški7 s OVesr)osti ^1’ zbn 'n Cerkven eVSk' zbor iz _vsi trije so ob koncu prejeli priznanja, enako tudi dirigent Andrej Maroša, ki je poleg tega že štiri desetletja organist in zborovodja v beltinski župnijski cerkvi, po njegovi za- Mešani pevski zbor iz Melinec ima vsako leto vsaj dva koncerta, poleg tega pa še sodeluje na raznih proslavah, cerkvenih slovesnostih ter krajevnih in občinskih prireditvah. Naslednji nastop bo imel 18. aprila na tradicionalni pevski reviji občine Beltinci. ŠTEFAN OZMEC 30 LET SEM PEVEC IN PETf. Ml VSE JE NA SVETI ‘ ■ I'? M j \ iti A te '»t Obrazi Slovenije in njenih ljudi Slovensko-poljsko prijateljstvo V prostorih občine Moravske Toplice se je v sredo, 18. marca, odprla likovna razstava z naslovom Obrazi Slovenije in njenih ljudi, ki jo je pripravilo Društvo slovensko-poljskega prijateljstva ob veliki podpori in pomoči veleposlaništva Republike Poljske v Sloveniji in poljskega ministrstva za kulturo. Na ogled so dela Romana Fleszarja, Leszeka Misiaka, Bogumila Sievvarga, Kazimierza Twardowskega, Witolda Urbanowicza, Katarzyne Slysza, Danute Srzednicke in Barbare Zawada iz Krakova ter slovenskih umetnikov Nikolaja Beera, Zdenka Huzjana, Jožefa Kotarja, Štefana Marflaka, Jožeta Marinča, Ivana Matka, Veljka Tomana, Marjana Zaletela - Janča in Staneta Žerka. Slike in risbe v različnih slikarskih tehnikah so nastale lansko poletje na treh kolonijah, v samostanu Pleterje, v Kranjski Gori in Moravskih Toplicah. To je že šesta skupna razstava poljskih in slovenskih umetnikov v naši državi, zadovoljstva nad takim razvojem dogodkov pa ni skrival veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Jan Tombin-ski: »Ker naši državi ne mejita druga na drugo, se med seboj slabo poznamo, čeprav imata Slove- nija in južni del Poljske veliko naravnih podobnosti. Razstave, kot je tale, bodo pomagale krepiti prijateljske odnose med deželama, o tem sem prepričan, saj sem sam bil priča fantastičnemu razpoloženju na lanskoletnih kolonijah.« TOMO KOLES Razstava Janka Lešnika V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo likovnih del domačina Janka Lešnika. Razstavil je likovna dela, ki so nastala v letih 1988 do 1998. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka, od 1. do 17. ure, v soboto od 8. do 12. ur, postavljena pa bo do 10. aprila. O razstavljenih delih je akademski slikar Sandi Červek med drugim zapisal, da razstavljene slike predstavljajo velik preobrat v njegovem ustvarjanju. »V začetnem obdobju njegovih razstavljenih del slike postanejo ekspresivne in zgovornejše, v ospredju je še vedno figura, ki je hermetično zaprta vase. V kasnejših delih se figura odpre in na slikovnem polju se vzpostavi dialog, slike pa postanejo bolj dramatične in mračne. Sledijo dela, kjer avtor poskuša notranjo napetost še stopnjevati prav na rob slike in s tem še povečati ekspresivni naboj. To so dela, kjer je Janko Lešnik dosegel najvišjo stopnjo ekspresivnega izraza. Potem pa sledi obdobje umirjanja, figure se odmaknejo in postanejo neme in odsotne, prostor v slikah pa postaja jasnejši in trdnejši kljub svoji razčlenjenosti.« ■SAM Galerija zavarovalnice Triglav je tako postala tista galerija, ki daje priložnost likovnikom, ki sicer nimajo akademske likovne izobrazbe, ampak so lahko prav tako zanimivi. ANRR Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski I u 37 Portreti i ithrtho^ BOŽIDAR BORKO Ob publicistično-prevajalskem delu se je Borko imel priložnost podrobneje seznaniti tudi z evropskim esejem, pol-literarno zvrstjo, ki jo je na Slovenskem v zadnjih letih na svoj način “populari- zirala” srednješolska praksa, čeprav t.i. šolski esej ni in ne more biti kaj več kot utiranje poti do pravega eseja. Pač pa je Borko v njegovem času odločilno pripomogel, da so se slovenska duhovna vrata bolj na široko odprla eseju kot besedilni zvrsti, V Ljubljanskem zvonu je namreč leta 1929 objavil razmišljanje, ki ga je vzpodbudila Anthologie des Essaye-tes Fran______j pomurska banka PomunAra banka d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Doslej je bilo razglašenih šest naj... kmetij z območja in Slovenskih goric in ena naj... kmetija z območja P Obdobje, ko smo »prisegali« na velike kmetijske kombinate, je minilo. Spet so še kako aktualne zasebne kmetije, ki ne le da preživijo svoje družinske člane, ampak ustvarjajo tržne presežke in prispevajo k tako imenovani prehrambeni bilanci Slovenije. Na kruh moraš misliti, preden sedeš za mizo pravi pregovor. Naši kmetijci si prizadevajo, kolikor je pač v njihovi moči, ne le za to, da polja bogato obrodijo, ampak tudi za času primeren življenjski standard družinskih članov in urejenost kmetij. Tam, kjer osnovna pridelava in prireja ne prinašata dovolj dohodkov, so nujne dopolnilne dejavnosti na kmetiji. To, da imaš na gruntu vsemogoče stroje, še ni dovolj, na kar opozarjajo tudi izidi ocenjevanja kmetij, ki se potegujejo za naj... kmetijo. Kakšne so bile prednosti sedmih kmetij, ki so bile doslej razglašene za naj... kmetije, ste lahko brali v Vestniko-vih prilogah. Z lansko akcijo Naj... kmetija ’97 smo presegli »magično« številko sedem. Letos nadaljujemo akcijo ocenjevanja kmetij, ki bodo prijavljene za naj... kmetijo ’98. Ugotavljamo namreč, da je v naših krajih (tudi v Prekmurju) veliko kmetij, ki bi lahko konkurirale za naj... kmetijo, vendar jih ni nihče prijavil. Bralci, ki najbolj poznate svoje obd-močje, izpolnite prijavnico in jo pošljite na Vestnik. Lepo pa je tudi, da vse bolj skrbimo za urejenost bivalnih in gospodarskih prostorov. Prav ravnajo tisti, ki starih hiš ne podirajo, ampak jih dajo obnoviti. Tudi letos iščemo naj... obnovljeno hišo. Ljudje na podeželju so zelo 'gostoljubni. Mnogim je v veliko veselje, ko lahko komu podarijo kaj od tistega, kar sami pridelajo, pripravijo, naredijo ... Še bolj veseli pa so tisti, ki so jim namenjena darila s kmetij, še posebno, če se ustrezno aranžirana. Zgled: marsikdo bo rajši imel »samo« liter vina, natočenega v vinsko steklenico, kot pa dva litra vina, natočenega v plastenko. Zglede bi lahko nizali še in še. Vemo pa, da se tudi na kmetijah vse bolj zave- J' Lani je bila razglašena za naj... kmU-j I vičevih iz Stanetinec. Čigava bo nal' dajo, da vse še zdaleč ni v tem, kaJ f I pak, kako oziroma v čem ponudil' w ma darilo z vaše kmetije. ..e naJJjijM Sodelujte pri izbiri naj... vljene hiše, naj... darila s ocenjevanje se je že sestala na pr^o ji’ ' ko bodo prišle prve prijavnice, Pa, fat , C In ne pozabite: tudi v letošnji t°,. naF I stnikovi akciji ne bo manjkalo UP* ^gtnik, 26. marec 1998 ^Cronika 11 Temna stran življenja v svetu ob Muri Sekira, nož, šibrenica Načelnik UNZ Murska Sobota mag. Darko Anželj in sodelavci so na tiskovni konferenci predstavili delo organov za notranje zadeve v lanskem letu. .._ pWuruyu varnosti. Pet let skoraj enako poredni ruvni Mr ^bnost dela UNZ je bila usmetjena v ohranjanje že dosežene dmčjuim / Pre<^ kriminalom, dosledno uvejavljanje zakonitosti na po-in Primože^ m‘rU’ prometne varnosti P« tudi splošne varnosti ljudi Policije i nja’ pr.ometa Potnikov in blaga čez državno mejo, približevanje ^ljanomn°Stl’ zagota},^anje strokovnega in učinkovitega servisa i nap°dročju varnosti...,«je povedal v uvodu načelnik Anželj. slej storilca odkrijejo. Dokaz za to je tudi 13 kaznivih dejanj, storjenih v prejšnjih letih, ki pa so jih policisti in kriminalisti raziskali lani. Zaskrbljuje tudi 133 kaznivih dejanj poškodovanj tujih stvari, 68 goljufij, 16 prikrivanj, 20 izsiljevanj, 16 zatajitev itd. Tudi devet naklepnih požigov je žal pomurska realnost. VaraostmL podal oceno Vajeno na n?erZa lansko let0’ tirih za neti»tPrimerjalnib Poda-tovil, da ca n° obdobje, in ugo-stabilne čtoVfrnostne razmere st.°rjenih v Pom kaznivih deianj, lih letih c murju v posamez-(leta 199sv 8,lb|je med 1-746 laniPasoevna '953 (leta 1993)-nivih dejan?vent-rab L805 kaz' PredJe Prei5n kur de nekako Pov-aMele& Vil° Prebivar'na 'te 81ede na šte’ ta) 4’9 od Murska s°bo-!Re Pa ie a s3’ slovensko pov-ski Policisti in uOdstotka- Pomur-raziskali ^'“malisti so lani ^ani. torei, ?dstotka kaznih t50 Sekira, nož, šibranica Največ kaznivih dejanj v lan-^etu, in sicer kar 453, je bilo Njenih zoper premoženje. Od Zabilo 250 velikih tatvin, pri ph so prevladovali vlomi, saj bilo kar 192. Najpogosteje , '«ovi vdirali v stanovanjske in trgovine. Glede na to, da Praviloma dobro pripra-aa?4 SV0^a nebedna dejanje in puščajo vse manj sledov, JMt bi se jih dalo odkriti, je raziskanosti teh dejanj lisk ° ko4 ie odstotek ta‘ wn°Sl’vseb dejanj s področja -(2^ kriminalitete. No, preisko-^Pa ne odnehajo in prej ko ., • ^bovidnih Murska Sobota ^občinsko društvo slepih m interCSU bruštvu deluje v javnem \l Kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter spolno nedotakljivost so obravnavali 136 in vsa, razen dveh, raziskali. Od 143 osumljencev je bilo deset mladoletnih osumljencev, otroci pa niso bili udeleženi v nobenem kaznivem dejanju s tega področja. Najhujša kazniva dejanja so bili štirje umori (predlani osem), od tega so bili trije dokončani s sekiro, nožem in puško šibrenico. Prevladovala pa so kazniva dejanja, katerih posledice so (k sreči) lahke telesne poškodbe (79). Kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je bilo 22, kaznivih dejanj zoper javni red in mir pa je bilo 67 in vsa, razen enega (skrunitev grobov), so raziskali. Ovadili so 100 osumljencev. Najpogosteje so se ljudje skregali z zakonom (kar zadeva JRM), ko so poskušali preprečiti uradno dejanje uradni osebi ali so jo celo napadli. Mladoletniška kriminaliteta tudi ni več tabu (prepovedna tema). Lani so obravnavali 215 mladoletnikov. Le-ti so najpogosteje kaj malega »zmaknili,« kaj večjega pa le niso ušpičili. ^stva °iVem °bčnem zboru Medobčinskega S° °cen r in slabovidnih Murska Sobota 1 lanske aktivnosti in sprejeli za letošnje leto - Društvo 2Jastne prostore pa članov 1 območia 'sc l'8- U o delu je pripravil pred-Sednik pb le udeležilo 133 članov. P0™'* Posebej je omenil pobočja n ?n k’>s, prebral pa ga je Filip Mat o. ^ans(V0. Pomaga WseWwa'erih ie pomoč društ'a nep°Sre- hAVi nabavi, zaposlovanju s'ePih in sLvlu.s ^bničnimi pripomočki m nji blematike, urejanju ^stopkov bov'. Markoja 590, Božidar 584 in Danijel R®ž°nJa J gov. Tekma Leskovec • jpH rkovičjebila preložen^ / lomana Flisarja s Tišin * la tretje mesto. V zadnjem kolu P drugi državni strels.VpoiHll^i’ Celje premagalo M ; P Murske Sobote s krogov. SD MI Sobota: Tomaž Martin Žigo 562 in .( 562 krogov. |S)t< V tretji državni1 str , ekipa Dušana PoZ nega Mosta premagaj* po Ljutomera * >6J3sjM gov. Ljutomer 566. Janko Miholic Filipič 549 krogov- nStvaP» V šestem krogu P ^(jjjaau nirjev, ki je bilo '' ^6 bila najboljša ekipa s jjJU iz Murske Sobote, s J,^ ‘j ; zasedla prvo mesto-šoveeje bil s 497 ^5 Varstroj Lendava FJ osemnajsti. Najfoi strelec je bil Bojan Lju111 rka) s 179 krogi na P Pikado 2. MNL MS vzhod Rezultati - 15. krog Šalovci: Bogojina 3 : 1 Tešanovci: Grad 1 : 8 Rotunda : Prosenjak. 1 : 5 Hodoš prosti Prosenjak. 1311 Hodoš 12 9 Grad 13 8 Šalovci 13 6 Tešanovci 13 5 Rotunda 13 2 Bogojina 13 1 0 2 44:14 33 1 2 42:18 28 1 4 51:25 25 2 5 33:34 20 1 7 30:44 16 1 10 25:59 7 012 24:55 3 2. MNLMSzahod Rezultati - 15. krog Cankova : Slatina 2 : 0 Gančani : Lipa 3 : 4 Dokležovje : Pušča 0 : 2 Apače : Makoter 5 : 1 Apače 15 9 4 2 39:19 31 Lipa 15 9 2 4 35:20 29 Makoter 15 7 4 4 27:23 25 Cankova 15 7' 2 6 38:34 23 Pušča 15 7 1 7 27:34 22 Dokležovje 15 6 2 7 31:33 20 Gančani 15 5 2 8 30:31 17 Slatina 15 1 1 13 20:53 4 SD Sebeborci_________ Dobili bodo šeststezno strelišče Strelsko društvo Sebeborci, ki ga vodi predsednik Vlado Šker-lak, vključuje okrog 50 članov, od tega 12 aktivnih strelcev. Se-beborski strelci so lani postali prvaki v soboški občinski B-ligi in zasedli tretje mesto na regijskem tekmovanju v streljanju s serijsko zračno puško, tekmujejo pa tudi z malokalibrsko puško. Tudi letos zelo uspešno tekmujejo v regijski strelski A-ligi s serijsko zračno puško, kjer so trenutno na četrtem mestu. V svojih vrstah imajo nekaj odličnih strelcev, med katerimi velja omeniti Roberta Čontalo, Vlada Škerlaka, Franc Krefta, Branka Balažiča, Franca Škrabana in Boštjana Grofa. Strelsko društvo Sebčbro-ci je bilo razglašeno za najboljše športno društvo v občini Murske Toplice za leto 1997, Robert Čontala pa za športnika leta. Doslej so člani SD Sebeborci tekmovali v prostorih nekdanje osnovne šole, kjer imajo urejeno 5-stez-no avtomatske strelišče. Že letos pa naj bi bilo.nared 6-stezno strelišče, ki ga gradijo ob vaško-gasil-skem domu in je že v tretji fazi gradnje. Poleg dograditve novega strelišča načrtujejo, da bodo letos organizirali regijsko tekmovanje z malokalibrsko puško in izvedli tradicionalni božični turnir s serijsko zračno puško. V svoje vrste želijo vključiti čimveč strelcev, zato imajo na osnovni šoli v Puconcih strelski krožek, pripravili pa bodo tudi tekmovanje Občan strelja. (G. Grabar) Na Ravnah je cijsko tekmovanj nsij Ki pikadu za državno P cl J delovali so tudi j A DRSI Murska So J nekaj dobrih uvrs dr nad 60 let je z®a® rfOinlV pred Ivanom Gre® vSj P jem Topolovcem- p8jc > kategoriji do 60 1 ajst°y Gomboc zasedel« leljeU Pri članicah nad P J la Angela Mari”1 J Gregom, obe ^pfV®y uvrstili na držav” bo junija v Logatc B-skupina M® , Špilak Bodonci 1U' . 4 j Cigut Krog lU" 3 3 Picolo Melinci 17 3 5 Asfalt Borejci Rajbar Lipovci Pufra Puževci Unprofor Bor. Zmaj Bankovci C. B. Sebastjan BD Mura Krog 17 17 17 17 17 17 17 9 1 6 5 3 4 0 3 6 3i0 4 U 215 50: |! 26. mame 1998 Namizni tenis Na derbiju zmagale Moravske Toplice noteniški|drZv “ clanski namiz-sta pomunk’ \ kestnajstem kolu v>čen usne^R6^’ d°Segli pol°’ Matičnem h' Radgončam so v dra- Čanjaje bS^0' Junak Sre' v igr sT‘Jepomembna zmaga igri s Hribar' nazmaga Benka v Pomembnam , s 3 : R zel° ™aoih dvoLPn b'a zmaga do' co v ligj Pam pd dvoji- se je Vse ’ Petrovič. Potem pa PorazNekhved ° -Usoden Je bil Sova Prva /m m’t0 j® bila nJe' Krk^83*1®- Benkom ag9On1a3: 4 (Komac: >čH:21’is \14’ Rete'i: Rihtarič 21 /n 3 ' 21’ Hribar: :8,14'2i ?[,Kovač-Benko21 Vač 23-21 jo 4’ Komac : Ko-»k^ Hri-uhtar>č 18 ■ ? ' : 2I’Rete|J: ’ 21 : 19’ 9 : 21; rje 3 ■ 4 fI pllce Sobota : Prese- Vič 24: 22 ^edovič: Petro- 21 • j 1' 16’ Horvat: Ka-^edovič ■ p? n19, Unger' 4’21:17 n Pam-Petrovič 26: 1121: 15’ 17n.8®r ' Petrovič 15 : : 21, Horvat: Pam Wei 12:21, 10:21, Nekhvedo-vič : Kastelic 15 : 21, 10 : 21). V predzadnjem kolu prvenstva je bil na sporedu pomurski derbi med Radgono in Moravskimi Toplicami Soboto. Dramatično srečanje, polno preobratov, so zasluženo dobili Sobočani, ki so se tako kolo pred koncem rešili vseh skrbi za uvrstitev v končnico prvenstva. Radgončani bodo morali za uvrstitev v končnico v zadnjem kolu premagati Olimpijo, Sobočani pa doma Krko. Ključni partiji sta odigrala Nekhvedovič, ki je nepričakovano premagal Kovača, in Unger, kije premagal Rihtariča. Radgona : Moravske Toplice Sobota 3 : 4 (Kovač : Unger 21 : 15, 21 : 19, Benko : Nekhvedovič 16:21,21 : 18, 9 : 21, Rihtarič : Horvat 20 : 22, 21 : 19, 19 : 21, Kovač - Benko : Unger - Nekhvedovič 8 : 21, 21 : 15, 22 : 20, Kovač : Nekhvedovič 1 3: 21, 21 : 17, 13 : 21, Rihtarič : Unger 16 : 21, 21 : 18, 9 : 21, Benko : Horvat 7: 21, 21 : 18,21 : 9). odprto prvenstvo Slovenije za mladince. Sodelovalo je 78 igralcev iz 21 klubov. Med petnajstimi igralci Moravskih Toplic Sobote je bil najuspešnejši Kocuvan, saj je zasedel odlično drugo mesto. V polfinalu je premagal Kogoja (Olimpija), v finalu pa izgubil z najboljšim slovenskim mladincem Tokičem. Koščak in Puhan sta se uvrstila med šestnajsterico. V Radljah je bil drugi selekcijski turnir SVR za mladince. Sodelovali so tudi igralci Moravskih Toplic Sobote. V prvi skupini je bil Gider drugi, Žavec četrti, Horvat peti in Riopoša sedmi. V drugi je zmagal Ocepek, Gorčan je bil četrti, v tretji skupini je bil najboljši Lazar, v četrti pa je Roudi zasedel tretje mesto. Kocuvan drugi V Murski Soboti je bilo tretje M. U. V 10. kolu prvenstva v Občinski namiznoteniški ligi Puconci so igrali: Moščanci : Noršinci 3 : 2, Šalamenci : Puconci 1.2:3, Pečarovci II: Zen-kovci II 4 : 1, Markišavci: Pečarovci 12:3, KA-EL : Lemerje 3 : 2 in Gorica : Zenkovci 10:5. Vodi KA-EL. (RS) Kegljanje Nafta na četrtem mestu V sedemnajstem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Nafta v Lendavi premagala Žalec s 6 : 2 (4987: 4985). Za Nafto so zmagali: Peric, 851, Felšo 833, Matko, 825, Žalik, 824, tekmovala sta še Horvat, 862, in Radakovič, 792 podrtih kegljev. Nafta je z 20 točkami na četrtem mestu. Kegljavci Radenske so gostovali v Šoštanju in izgubili z 1 : 7 (5219 : 5412). Edino zmago za Radensko je dosegel Lešnik z 941 podrtimi keglji, kar je rekord kegljišča. Tekmovali so še: Drvarič, 827, Steržaj, 833, Hojnik, 866, Šebjanič, 877, in Kučan, 873 podrtih kegljev. V desetem krogu prvenstva v tretji državni ženski kegljaški ligi je Nafta iz Lendave v Mariboru premagala Krilato kolo s 5 : 3 (2229:2218). Za Nafto so zmagale: Rašpergerjeva, 404, Utroševa, 382, in Staničeva, 376, tekmovale so še Ščapova, 364, Sapačeva, 355, in Vargova, 341 podrtih kegljev. (M. Ž.) V Murski Soboti so direktor Pomurske banke, bančne skupine Nove Ljubljanske banke Viktor Šbiil, predsednik Atletskega kluba Pomurje Jože Pelci in atletinja Sonja Roman podpisali donatorsko pogodbo o sodelovanju. S tem je trenutno najboljša pomurska atletinja in državna mladinska reprezentantka v tekih na 800 in 1500 m Sonja Roman dobila finančno podporo pred letošnjimi pomembnimi mednarodnimi tekmovanji, kot so mladinsko svetovno prvenstvo, evropsko člansko prvenstvo, evropska super liga in evropsko prvenstvo v krosu. Na tiskovni konferenci so tudi predstavili program priprav, kandidate za državno reprezentanco ter njihove možnosti na letošnjih domačih in mednarodnih atletskih tekmovanjih. (FM), fotogtafija: J. Zauneker Odbojka ^arka Zmagi Sobočank in Sobočanov Pum Z-maga ko,u tekm°-^Vsi^ Utltevod 7. do 12 fr ligi eek?^6#1 košar-ii> sowae jA Jeseni V gosteb opre-S^Cc z 72 : 64 (41 : izvile ob? S' Sob°čanke W °cičeva 20 \ PomurJe 18 H °’ Svetlnova 19, e^rje Sv ZadnJem kolu igra Cre . mmal iz Sežane. v tekr2 J1 Creath Poha so ime!i X 'ZaPrvO ma Sobote’ ki so UM?aganL^ 6 z 78 ;7 Miarte iz WPokalm' n Postali po- MS|8alaSothopizBeltinec Naj-''Vj.v^^bil nk M NaJboljši Pe eL. P°kal kan gOr Prelog je M 0dj rsn‘ku. (K. farsko, ^ktniv^ Prvi polfi' 'ngi' CreatP0^Urski ko-'?)CaRadgr ni načrt sob°škega <5^ parka Po zgodovinskem izročilu naj bi Bakovci dobili naziv po dogodku iz leta 1560. Takrat je namreč na njihovo ozemlje pribežal grof Barkoci. Drugi pravijo, da so Bakovce poimenovali po barkah, s katerimi naj bi se ljudje prevažali do bližnje Murske Sobote. To dokazuje, da je bilo to območje nekoč dokaj zamočvirjeno. Prav tako ne gre prezreti, da so bili Bakovci že od nekdaj pomembno krajevno središče, ki je imelo celo lasten grb in pečat. Sicer pa bo za dokončno osvetlitev teh zadev poskrbela posebna komisija v okviru krajevne skupnosti, ki bo morala pobrskati tudi po starih arhivih, ki so na Madžarskem. Zadovoljstvo nad doseženim Velja poudariti, da je krajevna skupnost Bakovci del soboške mestne občine. Premorejo 480 gospodinjstev s 1611 prebivalci, ki živijo v 410 gospodinjstvih. Lahko se pohvalijo, da imajo zgrajeno celotno infrastrukturo, če seveda izvzamemo kanalizacijo in telovadnico. Vse te pridobitve so plod odrekanja občanov, ki so z zbiranjem krajevnega samoprispevka v preteklosti uresničili marsikatero veliko željo. Zanimivo je, da krajevni samoprispevek zbirajo že 30 let. Zadnji velja za obdobje 1986-2000. Z njegovo pomočjo naj bi zgradili že omenjeno kanalizacijo, dogra bi lahko govorili. Predsednik sveta KS Bakovci Štefan Voroš ne skriva zadovoljstva nad doseženim. Kot pravi, bo letos v ospredju gradnja kanalizaci- je, za kar naj bi iz referendumskega programa zagotovili 270 milijonov tolarjev. »Žal se je zadnje čase pojavil problem, ker vrednost te investicije ocenjujejo že na 460 milijonov tolarjev. Že prej pa smo se dogovorili, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo po 3.500 nemških mark v tolarski protivrednosti. V ta namen smo lani zbrali okrog 19 milijonov tolarjev, z obrestmi vred pa 24 milijonov SIT. Na akcijo se je od- lih i bajajo t i ’ kljih P°st°-tjNnju J J poudarek od-iWbojnih rt in zdra' iti??' drevesVlp nadomestno V®Prograin rav,sedai Pa >He/ ln zasartm Za vzdrževanje hač *a Mur J ZEU-a in Vrt-M Na ta n^L!-?"10 števi>ne Sad,tve dreves. ob^munalni dela' in»d£ akciJ° čiš-''■C^es^ 11 »b ?dki so bi]; ^Ursk’ Sobo- Tdstranitvi na!ureč razkr>-Vk Miner do Vja in za' < Cinanam! aZUje’ da me- ar®jen^ Po-vljepa j ta nam? ln ®stemu ^^'P^ce^šm S° 2agot°-razen ?tva. V m-nja Proračun-^tiral? 'n Poseh odvoza ^vin^obč.ne^^eališča na K^Požo^ pa s« PO-W>jOoJ dne table, ki H??1 se na ,;' ’8anJe odpa-2atobolPadki znovkaterih loka-SŠČavVttOs LlredTl1Pr?jaVljajo’ J®Sh 7k°Vcih v’1 divja odla->iZa odvodu 'učer-lNMVdPadkOvk°Sovnih in Za ?n° P> Sobot? mestna lii?atere i?ddo za s»Ze skleni-? tolar ptedvidP tln akcije, Arfe denih 6.2 mil vi??v to^^anja !deva Po-8tiSej°tud.okoakciVarstVu kraje kciJ° pa se uŽQjuvnhCetrtiJ^neskupno-b°vjrh°bčall 0 Prevent- a °bčina kje? samOn v/Podi??0 delo-®%e ^^ iSr ^aia z nji. %ie0>n M zlasti tam, 0dPadk0yadz°rovano m-Jerše KDAJ ŠE TELOVADNICA - tako se že nekaj časa sprašujejo prebivalci, zlasti zaposleni v osnovni šoli (na posnetku). Kot kaže, se jim bo ta želja kmalu izpolnila. dili vodovodno omrežje in ulično razsvetljavo, posodobili ceste, hkrati pa financirali tekoče dejavnosti krajevne skupnosti. V kraju deluje kar 17 različnih društev. Med njimi je najstarejše gasilsko društvo, za katerim je že 70 let uspešnega delovanja. Tak pomemben jubilej bo letos praznoval pihalni orkester. Po množičnosti so v ospredju športna društva, zlasti nogometno in rokometno, ter društvo Partizan. Ponašajo se z rekreacijskim centrom, vaških domom, telefonskim omrežjem in še o čem zvalo 333 lastnikov hiš, kar je pretežna večina,« pravi prvi mož krajevne skupnosti. Vodovod, kolesarska steza, telovadnica... Tudi za vodovodno omrežje je v kraju precejšnje zanimanje. »Zato se bomo lotili tudi te investicije, za katero naj bi sleherno gospodinjstvo prispevalo po 200 DEM. Doslej seje odzvalo 353 gospodinjstev, ki kažejo veliko interes za priključitev na soboški mestni vodovod. Računamo, da bomo v pri- di nerešenega vprašanja kabelskega sistema s slabo sliko in nezmožnostjo spremljanja programov. Kabelskih priključkov je 330, zanje pa so plačali po 800 DEM. Da bi izboljšali prometno varnost, razmišljajo o postavitvi hitrostnih ovir pred križiščem ceste Dokle-žovje-Krog, ki je zelo prometna. Prav zdaj pa so se marljivi Bako-včani odločili, da znova uredijo okolico potoka Mokoš, ki je že nekaj časa trn v peti okoljevarstvenikov. MILAN JERŠE PUCONCI - V zgradbi občine Puconci se kar ____ vrstijo slikarske razstave. Že nekaj časa je na ogled nova. Tokrat razstavlja Danica Bagari iz Murske Sobote. To pa še ni vse: pogoste so tudi razne proslave in srečanja, kar je dokaz, da je kultura tista, ki prihaja med ljudi, le vrata ji je treba odpreti in se otresti različnih predsodkov. (J. K.) ODRANCI - Podobno kot v nekaterih drugih ____ krajih, kjer imajo vinogradniška društva, četudi na njihovem območju ni vinogradov, pač pa tam žive ljudje, ki imajo vinograde drugod, so ustanovili društvo vinogradnikov in sadjarjev tudi v Odrancih. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 30 vinogradnikov. Sprejeli so tudi smernice za delo: organizirali bodo ocenjevanje vzorcev vin, prikazali rez trte, pred martinovim nameravajo ocenjevati mošt in tako naprej. Društvo bo imelo tudi svoj zaščitni znak. Predsednik je Spomenko Sep, tajnik pa Ivan Markoja. (J. Ž.) TIŠINA - V tišinski enoti Ribiške družine — Gornja Radgona so ocenili delo, ki so ga opravili v lanskem letu. Izvedli so več ribiških tekmovanj, na primer za ribiškega carja; imeli so osem očiščevalnih akcij, urejali so obrežje ribogojnic, skrbeli so za urejenost ribiškega doma in omogočili vsem, ki jih zanima športni ribolov, da so lahko kupili enodnevne dovolilnice. Te prodaja gostišče Gol v Gradišču. Vse pa le ni idealno: rednim ribičem, ki še zdaleč ne le lovijo, ampak si prizadevajo za čimvečji ribji zarod, povzročajo velike preglavice črni ribiči, ki jih sicer preganjata dva ribiška čuvaja. Letošnji program dela je podoben lanskemu. (F. Ku.) VELIKA ODGOVORNOST - tako pravi predsednik sveta KS Bakovci Štefan Voroš. Foto: M. JERŠE hodnje pritegnili še nekaj omahljivcev. Seveda pa v Bakovcih resno računamo tudi na začetek gradnje kolesarske steze proti Murski Soboti in telovadnice pri osnovni šoli. Poleg tega nas čaka obnova mrliške vežice. Samo za ureditev pokopališča in stroške za elektriko bo potrebno zbrati okrog dva milijona tolarjev.« V kraju je 410 aktivnih prebivalcev, večinoma zaposlenih v Murski Soboti, ki negodujejo zara- Občni zbor Društva za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota Soboški ptičarji za zgled »Glavna naloga društva je kakovostna vzgoja sobnih ptic. V ta namen smo vsem članom nabavili prstane, s katerimi registriramo ptice, poskrbeli smo za njihovo zdravstveno preventivo iz osnovnih jat naših vzgojiteljev, katerim smo omogočili sodelovanje na raznih tekmovanjih. Tako smo v minulem letu organizirali društveno razstavo ptic v Murski Soboti, pri čemer nam je šlo na roko vodstvo ekonomske šole. Na tej razstavi, ki je bila zaradi neugodnega vremena slabše obiskana, smo prikazali veliko število ptic, nekatere med njimi pa smo tudi prodali, kar je seveda lepa vzpodbuda za nadaljnjo vzgojo. Z boljšimi primerki smo se udeležili državnega tekmovanja v Novi Gorici, kjer smo med 26 slovenskimi društvi osvojili solidno 6. mesto s sedmimi zlatimi, štirimi srebrnimi in štirimi bronastimi medaljami,« je na rednem letnem občnem zboru Društva za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota poudaril predsednik Karel Gjergek. V razpravi so izrazili zadovoljstvo, da medalje osvaja vedno več gojiteljev. Zlasti so se izkazali Jože Lipaj, kije s svojo ptico pridobil naziv šampiona med malimi, srednjimi in velikimi papigami, Janez Vučkič, tri zlate in eno bronasto medaljo, Borut Štiberc, dve zlati in srebrni medalji ter eno bronasto medaljo, in Karel Gjergek s po eno zlato, srebrno in bronasto medaljo. Že letošnjega januarja so se nekateri gojitelji udeležili svetovnega tekmovanja ptic na Nizozemskem, kjer so v konkurenci 22 tisoč ptic lahko dokaj zadovoljni z ocenami. Spodbudno je, da so se z vzgojo ptic približali svetovni kakovosti. Za uspešnost dela soboškega društva štejejo tudi to, da imajo v svojih vrstah dva mednarodna sodnika. Poleg tega se lahko pohvalijo, da so ob nenehni skrbi za zunanje ptice uredili brunarico, kjer imajo skladiščni prostor in prostor za razna srečanja v poletnih mesecih. V lanskem letu so tudi sprejeli nova pravila društva. Uspešne rezultate pripisujejo tudi gmotni pomoči soboške mestne občine in Zavarovalnici Triglav, za prehrano ptic na razstavah pa je poskrbela firma Vitan trade iz Bohove pri Mariboru. V letošnjem programu dela so v ospredju skrb za zaščito zunanjih ptic in strokovno vzgojo sobnih ptic, izvedba društvenega tekmovanja in razstave, sodelovanje na raznih tekmovanjih, ureditev društvenega inventarja, organizacija ogleda kake večje razstave, ki bi bila kot strokovna ekskurzija, na željo sorodnega društva Slavček iz Beltinec pa bodo pomagali pri organiziranju jesenskega državnega tekmovanja. MILAN JERŠE Pokopališče v Cerkvenjaku Postavili bodo novo in lepšo ograjo Divjad je uničevala cvetje na grobovih Krajevna skupnost Cerkvenjak je dala nedavno posekati visoke smreke, ki so obkrožale tamkajšnje pokopališče. Povsem so odstranili tudi živo mejo iz gabra. Vse je bilo dotrajano, preveč ali premalo razraščeno. Stare in visoke smreke so bile za grobove celo nevarne, saj so odpadale velike suhe veje. Zaradi neenotno razraščene ograje pa je na pokopališče zahajala divjad in uničevala cvetje na grobovih. Nekateri krajani negodujejo, češ da je izgubilo pokopališče »njihove fare« prvobitni videz. Zdaj res kaže nekoliko nenavadno podobo. Kot pa smo izvedeli na krajevni skupnosti, bo do letošnje velike noči pokopališče že obkrožala žična ograja. Znotraj nje bodo zasadili ciprese, ki jih bodo pozneje obrezovali do enotne višine in širine. Pred leti so tukaj uredili sodobno mrliško vežo. V začetku je bila slabo zasedena. Predlani in lani pa so imeli na tukajšnjem območju doma na mrtvaškem odru le še po enega ali dva pokojnika. Objekt torej v popolnosti rabi svojemu namenu, čeprav je bilo težko prekiniti z globoko zakoreninjeno tradicijo. Lani so na poslopje pritrdili križ, ki ■ga je izdelal domači umetni kovač Aleksander Fekonja. Do naslednjega leta pa bo izdelal za pokopališče troje umetniško oblikovanih železnih vhodnih vrat. F. Š. ZLATOPOROCENCA RECEK IZ LJUTOMERA - Pisalo se je gospodovo leto 1948, ko sta si obljubila večno zvestobo Marija, rojena Ozmec, in Štefan Recek. Življenje ni bilo lahko; preživljala sta se s trdim in težkim delom ter svojim trem otrokom (Vlasta, Branko in Zdenko) in sebi zgradila dom v Ljutomeru. Medtem so si otroci ustvarili družine, prišli so vnuki ter prav-nukec, kije zlatoporočencema še povečal radost in srečo. K zlato-poročnemu jubileju jima je čestital tudi ljutomerski župan. - Fotografija: Marija Tivadar 16 Reportaža vestnik, 26. marec Otroci imajo radi svojo mamo Mame si to zaslužijo Z velikim občudovanjem gledam ljudi, ki imajo pravi občutek za človeka. Ne vem, zakaj, toda spominjajo me na velike umetnike, ki znajo iz brezoblične gmote ustvariti čudovite reči. Spretni prsti umetnikov maso, pa naj bo mehka kot plastelin ali kameno trda, upodobijo ter ji vdihnejo dušo. To je veliki dar, toda presegajo ga vsi, ki s prijazno besedo in veliko ljubeznijo znajo iz otroka ustvariti človeka. Občudujem torej delo ljudi, ki čutijo s človekom ter so več kot umetniki, saj znajo oblikovati mladega človeka. Sedela sem v njenem razredu in poslušala ter se čudila temu, s kakšno spretnostjo je vodila ravnanje in misli učencev, ki za svojo dokončno upodobitev v odraslega človeka potrebujejo nekoliko več. Z mehkimi besedami jih je znala umiriti in s povabilom pritegniti k sodelovanju. Začela je: »Otroci, ali se poznamo?« »Da,« so odgovorili. »Ali nas pozna tudi gospa novinarka?« Tako kot že nekaj let na jožefovo, je bilo tudi letošnjega 19. marca v beltinskem parku zelo veselo. Spet so se sešli Jožice in Jožefi, torej soimenjaki. Pobuda Kulturnega društva Beltinci o vsakoletnem srečanju ljudi z enakimi ali podobnimi imeni, je torej »vžgala.« »Ne.« »Potem pa se ji predstavimo.« Začela je Metka Šarkezi, nemirna črnooka deklica, ki ni in ni mogla mimo sedeti na svojem stolu. Povedala je, daje doma v Gomilici ter da ima rada sošolce. Pa tudi botro ima rada, je hitro pribi la. Kako tudi ne, saj je prvo obhajilo, na katero se pripravlja, zanjo velik dogodek, ker jo bodo oblekli v lepo obleko in ji prinesli darilo. Martina Vegič, deklica milega pogleda, je povedala, da ima doma sestro in brata ter mamo, Lidija Sekereš iz Dobrovnika pa se rada igra s punčkami, doma pa ima brata, mamo in staro mamo. S psom se igra in ga vodi na sprehod Matej Čeh iz Nedelice, ki tudi rad gleda televizijo in se zabava z rolerji. Včasih, kadar je pač treba, pa doma tudi kaj postori. Elvira Olah, otožna deklica iz Dolge vasi, ni bila ravno zgovorna. Izdavila je le: »Igram se, doma kaj počistim in tako dalje ...« Bojanu Šarkeziju pa je najpomembnejše to, da z dedkom ribari, rad pa se vozi tudi s kolesom. »In kdo sem jaz,« je na koncu vprašala njihova učiteljica Slava Donko. »Učiteljica,« je ustrelila Metka, ki je s svojimi odgovori sploh rada prehitevala sošilce. In na tabli se je tako znašla prva beseda, in učiteljica je svoje učence spretno vodila še k novim spoznanjem. Odkrili so, da ni le učiteljica, ampak je tudi mama in žena, ki tako kot vse mame kuha in pere, pospravlja in lika, čisti in skrbi za dom, vzgaja otroke. In potem spet kot vse žene ima rada svojega moža, mu pomaga in se z njim ter svojimi otroki veliko pogovarja. In na tabli so nastali trije stolpiči zapisanih besed, najprej o delu učiteljice, potem delu matere in žene, ki so jih povezali v skupno ugotovitev - naše mame veliko delajo. »Glejte otroci, koliko vsega morajo delati naše mame. Zato moramo matere spoštovati in jim pomagati.« Mama je dom, ljubezen, veselje, dobrota in radost in še več, so se strinjali otroci, toda Elvira je s tem, ko je k narisani mami pripela tudi besedo žalost, razkrila svojo bolečino. Doma ni veselja in njena mama je žalostna. »Elvira, bi mi rada kaj povedala? Se bova pogovorili po pouku?« jo je vprašala učiteljica. Deklica je prikimala, saj je njena žalost pretežka, da bi jo nosila sama. »Kaj pa tvoja mama še živi?« je v tišino zarezala Metka. »Ja, živi. Pa tudi jaz imam svojo mamo zelo, zelo rada,« je odgovorila učiteljica. »Si ti zanjo še vedno deklica?« je bila neugnana Metka. »Še vedno, saj ko pridem domov, mi vedno pravi moja Sla-vika. Še posebno pa se bom svoje Sešlo se je okrog 80 soimenjakov vljeni pomagati. Bojan bo pomil posodo in pometel, Elvira bo pospravila po sobi, Matej ji bo pomagal tako, da bo narezal repo mame spomnila v sredo, petindvajsetega marca, ko praznujemo ... no, kaj?« »Materinski dan,« so odgovorili otroci. Imeti mamo rad, pa pomeni tudi to, da smo ji pripra- povedali, je zelo lepo,« se> slišali priznanje svoje učiteljice. »Ste že zelo utrujeni?« »Ne še,« so odgovorili učenci, Pa naj še kdo reče, da 94-letni Jožek Kociper samo igra na violino. Tudi pleše! Zavrtel se je s predsednico beltinskega kuda Martino Tratnjek. V spomin na srečanje Jožefov in Jožic v gospodovem letu 1998 v beltinskem parku je fotografija. - Foto: J. Ž. in odnesel mleko, Tinka in Lidija ji bosta pomagali pospravljati, Metka pa bo postorila še veliko tistega, kar drugače dela njena mama. »Verjamem vam, in to, kar ste Kulturno društvo je pripravilo primeren program, zapele so beltinske ljudske pevke, znana me-dičarka Jožica Celec je prodajala svoje izdelke, vsi »godovniki« pa so dobili spominski srček. J. Ž. Druženje Jožic in Jožefov v Beltincih kajti odkrivanje vsega, mi mami in njenim otrokom, nadvse zanimivo in otroci Čeprav na dan letošnjega jo-žefovega ni sijalo sonce, celo hladno je bilo, se je zbralo v beltinskem parku pred grajskim poslopjem kakih 100 obiskovalcev, med njimi okrog 80 Jožic, Jožefov ... Najstarejši je bil 94-letni Jožek Kociper, »primaš« Kociprove bande, najmlajša obiskovalka pa je bila štiriletna Jožica. Ob zvokih domače glasbe se je najstarejši Jožef celo zavrtel s predsednico kuda Beltinci Martino Tratnjek. je v pravljicah vse tudi sami bili v svetup^ I b' si naslikali takšno poP° | mamo, takšno si želUD0,..?j'Jj l Kakšno mamo si žel'5- j šno, da bo dobra, lepa, Pn, l mi kupi veliko stvari, so naštevali učenci. j plašno dejala: »Takšno, ko L Glejte, mame, otročiči j in četrtega razreda 'r vske osemletke vas in^A jf zato vam bodo podarili so ga sami povezali razveselili z voščilnico iov srca zapeli tisto Jaz Pa^,clii zeleno trav’co, trgati1 | mojo mam’co... MAJDA« NATAŠA^ Z ^■tnik, 26. marec 1998 /eportaža 17 ta j°S' e^ šepoča- žiy’’ bodo dvorane polnili z koncer t ,etih na priložnost-’ e.sbvalih m različnih L jhl|PadeIamn°gih Mih in «pas! ?atelkv’^ j“čevaliM^ '‘“iMedodah anaS“Ja zb»>rovod-prekmnJn... pel vse Priredbe skladbi na L ^^b pesmi. Dve Posebej^ ?skladatelja napisala pfeal Slavko šu^ na ®nooihVe Zbor Predstavil tujim Si°nCfrtih doma v bi!i trideset™3 Madžarskem so striji, Nemri" tP°^m pa še v Av’ *° leto so hTItallji in Bvici’lan’ Pa bodo od?1 naFinskenL letos zborov v ?'heVr°Pskih Pevskih Wjjfe Za SVOje del°-“agrade in nrP ejemai tudi mnoge v^abiji?'^ Pre' Pa So lahko n Stevah- Se Posebno Maketona srebrno M lansko ki so J° ’anjusl0Ve ,et0na *5- tekmo-NaSa pesem k'h PeVSkih zborov la’da ’ ^Plič je poveda-zborovskeSa erdaje amaterk b Zel° dvignila ^feionaL k° Petje Prerasl° v ^opozoin°St'Tak° tudi sami u bil Ca j _ Programa. Od-^odo v prihodnje Trideset let Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača Murska Sobota 7890 ur skupnega petja Mešani zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote bo v petek, 27. marca, zaznamoval svoj jubilej s slovesnim koncertom. Letos mineva trideset let od takrat, ko se je na pobudo Štefana Šabjana in Jožeta Bruca formiral zbor, ki pa je v zgodovini že imel predhodnike. V treh desetletjih neprekinjenega delovanja je imel zbor 700 koncertov, tudi v tujini, sodelovalo je čez 200 pevcev, trije dirigenti, naštudirali so okoli 500 skladb, zanimiv pa je tudi teoretični podatek, da bi aktivni pevec, ki bi sodeloval vsa leta, na vajah in nastopih vsega skupaj pel 7890 ur. Danes je v zboru aktivnih štirideset pevcev, vodi pa jih dirigentka Alenka Brulc - Šiplič. Ob tej priložnosti so izdali brošuro, ki zaznamuje delovanje. Žal pa jim je zmanjkalo časa za kompaktno ploščo, za katero predvidevajo, da bi luč sveta ugledala še letos. sklenili s slavnostnim koncertom in izborom nekaterih pesmi, ki so zaznamovali njihovo pot. Ob tej priložnosti bodo razglasili še enega častnega člana in podelili Gallusove značke. K praznovanju so povabili vse še živeče pevce in dirigente. Poleg sedanje zborovodkinje bosta zbor na koncertu vodila tudi nekdanja dirigenta. Prav ganljiva pa bo tudi pesem Venci veili, pri kateri se bodo stalnim pevcem pridružili še nekdanji. Med zadnjimi vajami smo jih obiskali in se pogovarjali z nekdanjimi, sedanjimi in tudi prihodnjimi pevci: Že . zbor Gladin. Z^Or°m v Murski Soboti deloval pevski bila kočana, ki je bil ustanovljen leta 1945. so ji lS^on^nu^eta s tem in sedanjim zborom pre-ra. Štefanov upoštevajo samo delovanje zbo- ^vk/ii^-i°Va^a- Morda pa bodo delovanje predhod-^^^ pri kakšni drugi obletnici. ’ mu — ____ M^0Vanj qVne'’§ih srečanJin n zborovski festi- letih P610 štejte W ’Vla Brun AlllCa Lain-■ Brun C; EHca Boža’ n0v raima tudi nC ln jože ŠadL sem castnih čla- GerBpeZan’ Erna Bru' ska’P^'nski SjnH"?er’ Bozina Ko- Stef^^.svet Mur-Ur'"ecin iJ? Sabjan, Fran-0]0vis’nvJozeTemar. S. ^letnico bodo Cvetka Senica, 1993-95: »Mislim, daje dobra ideja, da se na obletnici združimo vsi nekdanji pevci in skupaj zapojemo. Pri zbo- ru ne pojem več, rada pa se spo- minjam lepih trenutkov na vajah in še lepših po njih, Nekaj posebnega so bile tudi skupne vaje v Izlakah in nastopi. Najbolj so se mi vtisnile v spomin prekmurske pesmi, ki smo jih peli v narodnih nošah. Na žalost pa so bili koncerti zelo slabo obiskani in tudi danes se mladi premalo zanimajo za glasbo. Ker se ukvarjam s številnimi dejavnostmi, nastopam tudi s folklorno skupino v Beltincih, mi čas ni dopuščal, da bi se udeleževala vseh vaj. Če pa pri zboru nekajkrat manjkaš, zgubiš stik in se je težko vključiti. Zato sem po dveh letih prepevanja zbor zapustila, vendar M cveti in zeleni okrog danes praznujete s šopki presenečenja je postala - J ne^al bralcev nas je klicalo in vprašalo, kaj roj? r'i> Pri jZ|? Nn’.ca dobila zanimiv unikatni šopek. Torej, kak-Hi a... 'r' tajnice? Tajnica mora imeti v mesecu, v katerem ekdo jo mora predlagati (podjetje v katerem dela, T V.) 'Pc Smo 5 J^^i, SPodarili g°- in pa "Zgradbe. Za- veda se namreč, da vsak poslovnež ali kupec, ki vstopi na njihovo dvorišče, pogleda tudi zelenje pred vhodom in si ustvari svoje mnenje. Zato si gospa Edita prizadeva, da je okolica negovana in skrbno urejena. Tudi v svetli in upam, da bom nekoč spet našla toliko časa in se vrnila. Če ne bi tako mislila, danes prav gotovo ne bi bila tukaj. Zelo lepe spomine imam na tiste časa in prepričana sem, da je še danes tako.« Mirko Kuhar, 1984-98: »Pri zboru pojem že 14 let,'prej sem pel pri mešanemu pevskem zboru Ludvika Rogana Tišina in pri Tišin-skem oktetu. Zboru sem se pridružil z najmanj desetletnimi izkušnjami in takoj sem se dobro vži- nas prostorni pisarni je imela že v začetku marca, ko sem jo obiskala, velikonočni aranžma - zares pravo doživetje in popestritev v pisarni. Sicer pa gospa Edita rada potuje, spoznava razne kraje in uživa v malenkostih. Šopek, ki je namenjen za tajnico meseca marca, je izdelala gospa Olga Koroša iz cvetličartre Park. Šopek je vertikalne oblike. Vsebuje veliko zelenja in cvetja, in sicer: zvito vrbo (Salix erythrofle- vel. 30-letnica pa je doživetje, ki res nekaj pomeni. Sam sem pri zboru polovico časa njegovega delovanja, mnogi pa so tu od ustanovitve in meni se je v tem času zgodilo marsikaj, kaj šele tistim, ki sodelujejo dalj časa. To moraš preprosto doživeti. V tem času je bilo veliko lepih dogodkov, bile so tudi krize, ampak lepo je prevladalo. Najbolj všeč so mi latinske skladbe, kot so Ecce quomodo moritur iustus ter Locus iste, zelo pa mi je pri srcu tudi partizanska Na kordu-nu. Zbor je sedaj v srednjih letih in mislim, da bi ga morali pomladiti. Čeprav smo letos pridobili veliko mladih, in če bo šlo tako tudi vnaprej, sem prepričan, da se za prihodnost ni potrebno bati.« Nataša Ritonja, od septembra: »Že od nekdaj me je veselilo zbo rovsko petje, zato sem nekoč pela v otroškem in mladinskem zboru. Nastopi pa tudi predkoncertna napetost in kasnejše olajšanje so imeli svoj posebni čar. Po osmih letih sem se odločila, da bom znova začela peti. Navdušila me je sodelavka pa tudi sicer sem slišala veliko dobrega o tem zboru. V za xuosa), podlesnico (Polystichum), list flamingovca (Anthurium), šaš (Carex), ptičje mleko (Ornithoga-lum), rumene narcise (Narcissus), ginestro (bele barve) in rdeče tulipane (Tulipa). Povezan je z dvojnim trakom (zelenim in zeleno-rožastim). Šopek je s poganjajočimi listi na vrbi opominjal, da pomlad res ni več daleč. Gospa Edita je bila šopka vesela, saj, kot sama pravi, je cvetje njena sreča. Podobno pa pravi tudi tale misel: Moja sreča je kot pomlad, tako topla, da zaradi nje vzcvetijo rože v mojih dlaneh. OLGA VARGA Maturanti prihajajo Srednja kmetijska šola, 4. a: Prva vrsta (od leve proti desni): Simon Farkaš, Boštjan Matko, Damjan Marič, Damijan Vida, Aleš Kaučič, Srečko Lorbek, Stanko Koudila, Denis Lejko; druga vrsta: Boštjan Škafar, Janko Kosi, Mitja Kšela, Maša Peček, Tatjana Toplak, Renata Prelec, Boštjan Lutar, Kristijan Stajnko, razredničarka Slava Just; zadnja vrsta: Simona Kuzmič, Petra Camplin, Petra Šiplič, Smiljana Lebar. TOMO KOLEŠ četku me je bilo strah avdicije, saj že dolgo nisem pela in nisem vedela, kaj bodo pričakovali od mene. Bila sem sprejeta in danes sem tukaj. Všeč mi je, da je repertoar različen, da vključuje vse latinske, nemške in tudi prekmurske skladbe. Latinske so zahtevnejše, ker ne razumemo toliko besedila, ko pa se pesem naučimo in jo zbor zapoje, zazveni enkratno. Lepo je, da smo kot ena družina, kjer je vedno humor, vsaka napaka pri petju pa se obrne na šalo. Vedno grem z voljo na vaje in se veselim ure, ko bom lahko šla. Četudi kdaj zvečer nimam časa, ne morem ostati doma. Vem, da če bi ostala doma, v tistem času ne bi mogla narediti nič drugega, kot da bi mislila na to, kaj delajo v tem trenutku pevci.« Marjan Suhadolnik; 1970-1990: »Pri pevskem zboru sem bil 20 let. Vedno je bilo lepo, čeprav je bilo tudi težko, saj je bilo veliko vaj in nastopov. To so bili še časi, ko smo se ljudje še veliko družili. Po skoraj vsaki vaji smo se poveselili. Od pesmi, ki smo jih peli, mi je najbolj ostal v spominu Zbor sužnjev, osebno pa mi je bila najbolj pri srcu Spejvaj nama Katica. Bil sem pobudnik, da jo bomo peli, nekoč sem se namreč naključno DNEVI ODPRTIH VRAT J--, J 28. in 29. marca Prodaja In servis Fiat, Lancia Servis Alfa Romeo Dobrovnik, 79015 ;wfe4n LANCIA srečal s profesorjem Gobcem in ga zaprosil, naj priredi za naš zbor eno prekmursko. Še danes hranim original not, ki mi jih je poslal. 30-letnica? Meni se zdi fantastično, saj je imelo to mesto še pred tem zborom dva zbora, ki sta kasneje razpadla, ta pa kar traja in traja. Veselim se tudi vseh njihovih uspehov, še posebno pa me je osupnila kakovost, s katero so peli lani v Mariboru in prejeli srebrno priznanje, čeprav sem bil sam prepričan, da bodo zlati. Posebno bi čestital vsem tistim, ki so pri zboru že od vsega začetka, lepo pa je na vajah, ko se nas je zbralo preko sto, ki smo nekoč skupaj peli. Svojo prihodnost vidim tako kot preteklost pri zboru, saj pojem že 46 let, trenutno prepevam pri Društvu vinogradnikov Goričko.« Jože Brunec, 1968-98: »Poleg Šabjana sem pobudnik nastanka tega zbora. Od takrat do danes je bilo veliko lepih trenutkov, tudi kakšen sporen, veliko je bilo smešnega, otožnega ... vsega. Veliko lepih in žlahtnih skladb smo zapeli in le nekaj iz te zakladnice najbolj priljubljenih bomo odpeli na koncertu. Številni nekdanji pevci so se pridružili sedanjim, da bi skupaj zapeli pesem. In ob tem sem dobil idejo, kako lepo bi bilo, da bi vse pevske sile, ki so sedaj v Soboti razbite v manjše pevske skupine, združili v ta zbor, da bi lahko bil še boljši in še kakovostnejši. Veseli me tudi, da si še danes pri tem tempu življenja in zaposlenosti pevci najdejo čas za petje ter da se za petje vedno množičneje zanima tudi publika. Spomnim se nekaterih koncertov iz naših začetkov, ko je bilo včasih malo publike. Tudi zbor Vladimirja Močana je med drugim razpadel zato, ker pri publiki ni bilo več interesa. Publika je tista, ki daje spodbudo petju in vsemu kulturnemu dogajanju nasploh. Nepopisno lepi občutki me prevevajo ob 30-letnici in vesel sem, da sem že tako dolgo v taki družini, kot je naš zbor.« Besedilo in fotografije: ANRR VESTNIK MUSLIMANI V SREDNJEM VEKU MAJHNA KLOBASA RENATO VUGRINEC PISATELJ FLEMING PRAZEN PROSTOR KDOR NEKDANJI AMER POO- PREDSEDNIK (VVALTER) BOLEZNI IGRALEC BAN NAPOLEONOV UKREP PROTI ANGLIJI NAJVIŠJA VESTNIK DRUŽBENI SLOJ VRSTA BELGUI RUDNIŠKA POVZROČITELJ PEVEC OFARIM GORA TURČME ALI POVRŠINA IZUMIŠ PREVAJA POBUDA MERI (ERIK) VEČJI LIST NORVEŠKA Z VABILOM MESTO NA LUKA ALI GLASBENA SKUPINA Med reševalce bomo razdelili NAUK O PESNIŠKI KOSOVU. SRBIJA ZMIKAVT, KRADLJIVEC SLOVENSKI VESLAČ AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK GLAGOLNIK OD POSTOPATI TRGOVINA S PAPIRJEM IN PAPIRNIMI IZDELKI DODATEK JEDEM GL MESTO MORDOVSKE POKRAJINE VRUSUI BOLGARSKO VESTNIK HOMERJEV SOCVETJA 3 SNEMALNA KNJIGA (ŽARG.) ZLATA MINICA (NAR.) TOPLICE V NAPRAVA TRINITRO- TOLUEN GERMANSKI BOG VOJNE MESTO, ZAHODNO 00 PLOVDIVA IRANSKO NEGATIVEN NOMADSKO PLEME ODNOS DO KOGA TIBETANSKO GOVEDO VEK, OBDOBJE CELJSKI ROKOMETAŠ NAČiNOVTČ GRŠKA ČRKA PREB. IRAKA OSEBA IZ MAHAB- KARATE AMERIŠKI FILMSKI REŽISER SRBSKI POLITIK (1845-1926) u ■j STAREJŠA AMERIŠKA PEVKA BORKA MED NOB LETOVIŠČE PRI OPATUI STAROVEŠKI MORNAR IZRAELSKI ZVEZDA V OZVEZDJU LUPUS MEJ. SLUŽBA RIMSKA TRENJE BOG . JEZE MESTO OB ZOLAJEV ROMAN NAVADA ZORAN MARTIČ (NAR.) DARILO ZGORNJI DEL STOPALA PERZUEC PRIPOVEDNA PESEM SKUPEK RASTLIN STATUA OBVESTILOM RIMSKI PESNIK IN FILOZOF SKLADNOST ZNANA ULICA V DUBROVNIKU IZUVU VOLGE ANG. FILMSKI REŽISER KDOR VLEČE RIKŠO IBSENOVA DRAMA (STAR.) SALONAR ŠORN KCVAŠKI PRIPOMOČEK MATER UA ZNAK ZA MNOŽENJE RIMSKI HIŠNI BOG ANDREJ HIENG POKRAJINA V ZDA VRSTA SADRE PERZIJSKEM KDOR SILIČU DRŽAVA OB ZALIVU KANDIDIRA ZA NEK POLOŽAJ FRANCOSKI IGRALEC DELON RDEČI KRIŽ SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA ALUMINIJ SLOVENSKI IGRALEC (AU) KREMA KRAJNA OBALI (SOLINE) KONTAKT FRANCOSKA PISATELJICA (GEORGE, 1804-1876) GIBANJE PO KROŽNICI STAR SLOVAN GLAS PRI PRELOMU DRŽAVNA BLAGAJNA GL MESTO GVINEJE KISLA REPA, ZELJE (NAR.) DRŽAVNI SIMBOL ITALIJANSKA PISATELJICA FALLACI SLUŽABNIK LITURGIČNO OBLAČILO ZNANA POM. MESARIJA NASELJE PRI LJUTOMERU POLITIK ŠETINC DLAKA JANŠEVA STRANKA PUBLICIST SAM PRIROČNA ŠKATLA Z ZDRAVILI ASTATU OTOČJE V MIKRONEZUI DELAVEC,KI RAZPOŠILJA AM.REŽISER (BARRY) SRED. GROF. KILDARE, IRL INDU. MESTO V DRŽAVI MAHDJA PRADEŠ VEČ DUDI, STVARI REZULTAT SESTAV- AKTIVNA KOSTNA NA ENEM (JANJA BEU CIMET SOUOELE-ŽENKA PRI ZLOČINU SPODNJEM DELU HRBTENICE OVALNI KROŽNIK LEPOTNA ČEBULNICA LISTNATO DREVO MESTU AVSTRIJI ŠOLA V STARI ZAPUŠČINA (KNJIŽ.) IZOLACIJSKI MATERIAL FUNKCUA REKTORJA PREPROST PLUG KONEC PROBLEMA POLICIJSKO ZDRUŽENJE KRILO RIMSKE KONJENICE MEMBRANA LUTECU JAPONSKA LUKANA HONŠUJU LASTNOST NEM. FIZIK (ALBERT) ŽENSKE PRSI (EKSP.) FILIPINSKI OTOK FILIPINSKI PREMIER (FIDEL) BABICA TELESNEGA ŽALOST. TRPLJENJE KONEC MOLITVE PRIPADNIK ITELMENOV PIJAČA STARH SLOVANOV IN0SLAV IZDELEK IZ GNETENEGA TESTA STRONCIJ TANTAL MAJHEN VRČ DERIVAT BENZENA RIBJA KOŠČICA VIR, IZVOR MESTO V ZDA (01 1996) PALE ST IN boginja plodnosti EKIPA PRIPADNIK BOLIVIJSKE ETN.SKUPINE ŠKOTSKO JEZERO ORODJE IZ KREMENA BELEŽKA, BELEŽNICA SEKANJE, SEČNJA NAJDALJŠA SLOV. REKA DRAŽlLNO NASLAD ILO URUGVAJSKI NOGOMETAŠ (RUBEN) nagrado v vrednosti nagrado v vrednosti nagrado v vrednosti nagrado v vrednosti 5. nagrado —5 četrtletnih IZRAELSKA 20.000 SIT 15.000 SIT 10.000 SIT 5.000 SIT naročnin za Vestnik Pravilne rešitve pošljite ništvo Vestnika, Ulica Novaka 13, 9000 M. pripisom »nagradna križan 3. aprila 1998 26. marec 1998 19 Izjava Janeza Janše na TV Slovenija če bo objavljenih še nekaj virmanov, bo Slovenska ljudska st Plavljena priznati, dav Sloveniji ni bilo nikoli udbomatije ... Leteči Maks <9 med zvezdami nt i •5 Edini veseli dogodek ob Muri je bila otvoritev letečega traktorja, ki gaje Maks Vaupotič uvozil iz sosednje Hrvaške (Z njim bo zatiral prekmurski in prleški plevel news) J 4/ sa?? ?beaai svojih neuspelih avantur na ve-n izr' bodo culi celo v deveto vas. To pa ute-0?neugodno, saj lahko pridejo novice 1 ma napačna ušesa. In nikar se ne prena-' ' o bil°’ ae bi včasih ustregel tudi kakšni Mev k'aih muh. Vsekakor bi to bila precejšnja m 'T16™ °dnosu, ki trenutno prihaja v še k keProbi2!!hnih kriz, ki pa lahko kaj hitro zraste v Miir u,“>ne. Ll6 R°štenn ^krbi za Partnerjeve težave, saj ti lahko brnijo. Sre?™61' Bo'*e mu b°š pomagala s svojo (k^etekle s sta|im prijateljem te bo spomni-na, B°skrbi tna^’ ki m°9oče le niso povsem mimo. Lahkem na ' Za sv°ie Prijatelje, saj se ti bodo v Cvi kon br kai hitro odtujili. Na posrečeni °sety v-a Se b odprla neslutena pri- op J^KA ' W *°že dal*časa opazujei5' ko krivdo za lastne neuspehe Po fesnini ar?!koga drugega, namesto da bi 'n 'udi n Odl Vedno pač ne more iti vse kot Op' Oljenii .prav ie, da se tu in tam spoprimeš s sno^eč se h ezavicp- z9c>di he b^T s samim seboj, drugih pa neC^bošzam v'deti. Prav hitro se ti lahko Ponovila o nkratno Priložnost, ki se zlepa ■ p°slovno uspešen teden! ^^Pr6--aa , da si neobčutljiva za živeči rotno v t’ Sedaj pa se bo izkazalo popolno-%: Nai'Se,i bo ?nUtku' bo tvoje hrepenenje cela lSk,Upai kar naenkrat porušilo. $e vednS kai kihali ™ar ne bo preveč dišala, vendar ^lož^®.Pati ne br?nvad'l In P°s'al° 'i bo celo všeč. Ltu l0' kar sn , aspel° sprijazniti se z izgubljeno g’ se " lahko še maščuje. hiecj n aaslo jg, , ko ti bo ljubezen ena iz- ? .^ari h' da bi L'd. S?an v življenju. Toda vseeno ' %ače s^ dkelonia Poskrbela tudi za dru-11 bo v prihodnosti kaj slabo pi-uS, On Pa skoraj nemogoče nalo- boš °b°dbju o 1 te9a Predajaš melanholiji. V se sreča 1 Posveti realnim ciljem in %: ahko nasmehne tudi tebi. Č®sar SSob č^aranaadčilo. Nao^ tak°, kot da te ni življenje še > ^čr^?^ Poskus?4Zadevo ne bodi preveč raS Se «^racii k a' ponuipn Zlveti 'ako, kot si si že pred bo|?abanPKS ^roL ° Ponudbo pa kar sprejmi, vih*!’se ,d°p^bo® izgubil priložnost, ki >1.Or^^kajS V"a- Predvsem pa bo veliko Zorilo bo Da po'uhneš in si nabereš no-13 o za malenkost prepozno. Naj... direktor Nekdanji direktor Leka Metod Dragonja bo razglašen za najboljšega direktorja vseh časov (Njegovi podrejeni so menda po mili volji naročali TV-spote v vrednosti 55.000 DEM, ne da bi sam za to vedel news TEHTNICA Ona: Če ne boš naredila ničesar za svoje dobro, tudi ne moreš pričakovati karkoli prijetnega. Potrudi se in bodi predvsem odkritosrčna, saj se ti sprenevedanje doslej ni kdo ve kako obrestovalo. In nikar ne čakaj! On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali že ni čas, da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni. Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se uprl skušanjavi, ki jo zate pomeni vsak poslovni izziv. ŠKORPIJON Ona: Ko se boš ponovno srečala z osebo, ki ti veliko pomeni, premisli o tem. Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veš, kaj te lahko doleti. Še vedno je aktualna ideja, ki si jo dobila od prijateljice. On: Poslovni načrti se ti lahko tudi izjalovijo - seveda pa je vse odvisno predvsem od tvojega pravočasnega reagiranja. Prijateljica ti bo predlagala povsem konkreten predlog, ki te bo malone šokiral. STRELEC Ona: V tvoje življenje bo stopil nekdo, ki si ga do sedaj poznala le iz pripovedovanja svojih prijateljic. Kljub njegovemu sumljivemu slovesu pa te bo kaj hitro premagala radovednost. Kdo ve - mogoče pa bo vendarle uspelo. On: Poskusi se skoncentrirati na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot pa poslov. To ti lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerja so tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se ji opravičil. KOZOROG Ona: Če se boš resnično močno potrudila, boš dosegla tudi tisto, kar se ti morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi ti bo pomenil veliko več, kot pa vse pohvale, ki jih boš deležna. On: V prepiru boš hotel imeti tako prvo, kot tudi zadnjo besedo, kar pa marsikomu ne bo čisto po godu. Nikar ne razglabljaj toliko o načelih, ampak stori tudi nekaj, da se le-ta začnejo vsaj počasi uresničevati. VODNAR Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslutene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta se ti teden poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda glavno je uživati. On: Doživel boš izreden konec tedna, saj boš končno našel kompromis med svojimi željami in možnostmi. Nikar pa ne poskušaj do konca vztrajati na svojih načelih, kajti posli se lahko tudi prav hitro izjalovijo. RIBI Ona: Dolgo si varovala svojo skrivnost, sedaj pa je prišlo na dan tudi tisto, na kar si že zdavnaj pozabila. Le stežka ti bo uspelo prikriti tvoja čustva, kar pa se lahko izkaže kot izredno tvegana zadeva. On: Še vedno si nisi na jasnem, kaj si v resnici želiš: ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo ali vročo avanturo. Jasno ti je le eno; na dveh stolih se pač ne da sedeti. Pohiti, saj bo kmalu prepozno! Janko Halb bo za župana na listi SLS lahko kandidiral šele čez štiri leta (Marjan Podobnik ga je osebno zamrznil zaradi spogledovanja z Grosom news) ^o|A|a i □^A|a^ 1 sePHi 17.890 KI A MOTORS IMPORT d.d., LJUBLJANA B0611843402 in 1843404 mre PLATIŠČA IN DISKI NA VSEH KOLESIH za 1,51 ali 1,81/16V, 4 ali 5 vrat, GARANCIJA 3 leta ali 100.000km. 'Cena v DEM s popustom. /Bransberger E. s.p., Murska Sobota, 069 21 -238/ /Wolf d.o.o., Cankova, 069 40-088/ /Avto-R d.o.o., Ljutomer, 069 81 -988/ 20 Odsevi mladosti vestnik, 26. marecj^ .Znanilci joem/atti- I 20 zvonil__ pr ebu dj o Ž/vali in mnzi vemo 7.Qčjv&^ ppli ll± Izbiranje naj... dijaka in dijakinje Pomuija V oddaji Mladi val, ki je na sporedu vsak petek ob 19.45, poteka tudi zanimivo »tekmovanje« za naj... dijaka in dijakinjo. Ravnatelji vseh srednjih šol v Pomurju so predlagali po dva fanta in dekleti, ki po njihovem mnenju posebej izstopajo z znanjem na njihovi šoli. In ti izbranci nastopajo v radijskem kvizu. Odgovarjajo na vprašanja o športu, turizmu, glasbi, geografiji/zgodovni in na splošno vprašanje. Med fanti so se doslej uvrstili v četrtfinale DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! ■^7 morata precej vaditi, kar jima vzame precej pros’ zadovoljstvo pa jima je, ko ju nagradijo z aplavzom- KUPON št. 29 - ALI VESTE? Kko36 TA Ali veste? M > >« d Andrej Biro, Peter Varga, Goran Bergles in Darko Horvat, med dekleti pa je to uspelo Janji Vrbanič, Martini Bukovec, Nuši Lajn-šček in Staši Grabar. Tekmovanje bo trajalo do 20. junija, ko bo tudi znano, kdo je bil najboljši dijak in kdo najboljša dijakinja. Njihov trud pa ne bo zaman, saj bo vse udeležence kviza podjetje Relax popeljalo 23. maja na izlet v Benetke, zmagovalec oz. zmagovalka pa bo dobila za nagrado 16-dnevno potovanje v Anglijo. Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota Moji badi Boleča resnica srce mi duši... Grenka je solza, ki zate polzi. Mnogo, še mnogo sem želela ti reč’, a zdaj me ne slišiš, nimam te več. Zbogom, badi, še zadnjič v slovo: Moje srce te pogrešalo bo! Čeprav me nikoli več ne boš objela, v mojem spominu boš vedno živela! SANDRA NAJŽAR Cesta v Polico Najboljša mama na svetu Svojo mamo imam zelo rad. Tudi vsi drugi jo imajo radi, ker je vedno dobre volje. Zna se namreč šaliti in je zelo prijazna. Vsakokrat, ko me kaj boli ali česa ne vem, me spravi v smeh in dobro voljo. Vedno mi pomaga, ko mi v šoli ali kje drugje ne gre. Zame si želi samo najboljše in da bi šel v čim boljšo šolo. Je manjše postave. To pomeni, da bom kmalu večji od nje. Ima črne lase in rjave oči, ki jih zna zelo dobro »uporabljati«. Zelo rada ima živali, ki živijo za hišo v hlevih. Redi pujse, kokoši in race. Ko jo zagledajo, se vsi takoj zberejo okoli nje. Živali jo ubogajo, ker je zelo skrbna. Imam ga rad Nekoč v šoli Mojemu očetu je ime Srečko. Star je 35 let in je močan. Zelo je delaven in natančen pri delu. V službi se trudi in pridno dela, da zasluži denar. Lepo skrbi za družino. Z zasluženim denarjem naju s sestro obleče, nasiti in skrbi, da imava v šoli vse potrebščine. Velikokrat pomaga dedku in babici, saj sta že v sta- Tudi z otroki se razume. Ko pridejo k nam moja sestra in njeni otroci, je vedno vesela in se igra z njimi. Rada pa gre z njimi tudi na sprehod. Pri svojem pisarniškem delu se zelo poglobi, da lahko prav vse dobro naredi in zapiše. Ljubi svoje delo, ker ima veliko opravka z ljudmi in številkami. Posluša enako glasbo kot jaz in se rada igra z računalnikom. Vedno skuša podreti moj rekord. To pomeni, da zelo rada tekmuje. A ji nikdar ne uspe, da bi me premagala. Ni hudobna do nobenega človeka, ki pride k nam. Vedno je gostoljubna in vsakomur ponudi rejših letih in ne moreta vsega narediti sama. Je družaben in včasih tudi kakega »zlije« vase. Če pa stopi v kakšno čudno družbo, se drži bolj zase in takrat ne govori prav dosti. Posebej ima rad otroke in se z njimi tudi igra. Če pride moja petletna sestrična, jo kar prime za roke in jo zavrti. Zelo rad se šali in pripoveduje zgodbe iz svoje mladosti. Moj oče je dobrosrčen. Če potrebujem pomoč ali jo potrebuje moja sestra, rade volje pomaga. Ko imam kako težavo, mu jo z lahkoto zaupam, saj vem, da jo bo znal oabdržati zase. Marsikdo si želi imeti takega očeta, kot je on, zato sem lahko srečen, da ga imam. ALEŠ MIHORIČ, 7. razred OŠ Stročja vas Kdo na svetu boljši je? Zjutraj prva se zbudi, nam že zajtrk v sobe zadiši, potem pa v službo odhiti. Besede »ne« najbrž ne pozna, saj vedno pomagati nam zna, zvečer pa s poljubčki nas obda. Res dobre naše mame so, nobenemu delu se ne odrečejo in tudi ljubijo nas močno. SANJA MIHALIČ, 6. raz. OŠ Kuzma kozarec vini Tudi posebnežem, kot je Marjan iz naše vasi, ki pride voščit ob vsakem novem letu. Moja mama je skratka najboljša mama na svetu. DAVID KLENAR, 7. razred OŠ Stročja vas veliko prebrala. Te p za bralno značko. bila najbolj všeč knji i vom Pojdiva domov, ker sta se veliko igra medvedom in sta bi Vsak teden gre® Včasih si knjigo iz J včasih pa mi jo P°n TANJANg] Bilo je čudovito Ker nas letošnja zima ni obdarila s snegom in drugimi zimskimi radostmi, smo toliko bolj nestrpno pričakovali zimski športni dan na Pohorju. Izbirali smo lahko med sankanjem, smučanjem ali Nekoč je bilo v šoli drugače kot danes. Šolo so imeli v vsaki večji vasi. Otroci so morali hoditi peš. Dedek mi je pripovedoval, da niso imeli zvezkov, ampak je vsak nosil s sabo manjšo tablico, na katero so pisali. Ko pa je hodila v šolo babica, so že imeli zvezke. Od prvega do četrtega razreda so se učili skupaj. Malic niso dobili v šoli, ampak so si prinesli kaj za jesti z doma. Če je bila tema, so prižgali petrolejko. Mislim, da jim ni bilo lahko. TADEJ ŠADL, 2. a OŠ Cankova Zadnjič (vpr. št. 27) smo vas spraševali, ali veste, v katerem evropskem mestu je največ mostov in kanalov. Skoraj vsi ste odgovorili, da je to v Benetkah, kar smo tudi pričakovali. Tudi avtor tega vprašanja bi namreč tako sklepal, če v strokovni literaturi ne bi zasledil, da je to mesto v resnici Amsterdam. Bravo Alenki Vlaj iz Gornje Radgone in še nekaterim posameznikom, ki ste odgovorili pravilno, Alenka pa je bila izžrebana! In hvala nekaterim za čestitke za jožefovo! Ali veste, kdaj bodo imeli (nekateri) Jožefi spet god? Pri žrebanju bomo upoštevali odgovore s kuponi, ki bodo prispeli na naš naslov najpozneje do 1. aprila C drsanjem. Vsak seje po svoje in vsi s®0 sankanju je bilo žare *| Ko smo prispe1P najprej globoko vd JW z vonjem po smre gami pa je škripa S smo strmeli v poh nestrpno čakali, da se J kami spustili po hrib«» začetku smo imeli P ne težave, kasneje, k vili, kje so zanke in P 2. se skoraj brezbrizn / vsej progi. Na hribu p vrisk in smeh. Neka te sankami navzdol, vrnili in se kotalili, .JE vso naglico vračali P ; smo nepopisno uživ lepo hitro mine, se J msko veselje konc up smo pričakovali 2 zJfč lic in žarečih °C1 2; siO sankališče. Pospra jj« in drugo prtljago avtobus. Počasi s®® Pohorja. Op BELTINSKA HUMORISTA MICKA IN VANEK ; pol zdravja, saj ob njem pozabimo na vse tegobe in te ca OŠ Beltinci Katja Ejavec in Mitja Čolig (Micai” spravljati ljudi v dobro voljo. S humorističnim bese pj/; nih oblačilih nastopata na številnih prireditvah. cekar, Vanek pa si pomaga pri hoji s palico. Besed . učiteljica beltinske osemletke Anica Weindorfer. K° ^stnik, 26. mame 1993 tu glasbeni sceni Glasba ji je vse Marsikatera od mladih glasbenic, ki so se pred «1 iaxo množično pojavljale na glasbeni sceni, ni vzdržala tempa h se je nanjo kratko malo pozabilo. Hajdi je drugačna in v devetletni navzočnosti na glasbeni sceni je našla v pravo žensko. Pred nedavnim pa je izšla njena nova kaseta leti tako četrta po vrsti, ki nosi naslov Piha veter s Triglava, na kateri je enajst skladb. Mnogi pa se je še prav gotovo spomnite po njenem največjem hitu Naš kuža, ki so ga znali zapeti vsi otroci. Glede na to, da postanejo Hajdijine pesmi velike uspešnice, prav to napovedujejo tudi no- vemu albumu. Skladba Piha veter s Triglava je že pravi hit, tako tudi igriva in poskočna Aj aj aj, med uspešnice pa sodijo tudi Kako bi rada, Gremo vsi na ples, Jaz sem znova sanjala, na kaseti je tudi priredba Bacci bacci pa še Ti si moja čokolada, Ogenj gori, Mirna in zaljubljena, Vso ljubezen sem ti dala ter za najmlajše An ban. Tako Hajdi tudi na novi kaseti posveča pozornost ne samo otrokom, ampak različni publiki. Ker pa je Hajdi danes že l 9-letna punca, pozornost posveča svoji generaciji, tako so nastale zaljubljene in igrive pesmice za najstnike ter nekaj pesmi, ki so namenjene mamicam, očkom in babicam. Za skladbo Ogenj gori, ki jo je Hajdi napisala sama, pa je posnela tudi videospot, ki si ga že lahko ogledamo v različnih glasbenih oddajah. Največ besedil ji napiše Brendi, poleg tega pa sodeluje tudi z nekaterimi hrvaškimi avtorji. Čeprav ji petje vzame veliko časa, ga najde tudi za študij ekonomije, pomaga doma mami, piše tekste in glasbo, je voditeljica različnih prireditev, ukvarja se s humanitarnimi nastopi, poleg vsega pa je tudi manekenka in fotomodel. Njena prva kaseta Naš kuža se je prodala v diamantni nakladi, za kaseto Oblečem si oblekico je prejela platinasto kaseto, zlato pa za ploščo Hajdi. Pri založbi Mandarina, kjer so izšle tudi vse njene prejšnje kasete, pa so prepričani, da bo tudi nova prelita z žlahtno kovino. Bajaga & Instrukturi Neizbrisano Bajaga sodi med tiste izjemno redke srbske glasbenike, ki so si ne glede na vojno, ki je vplivala na dogajanje in na odnose med jugoslovanskimi glasbeniki, ohranili svoj prostor pod slovenskim soncem. Pred nedavnim je pri založbi Helidon izšel nov album Neizbrisano. Na kaseti je deset skladb, pet novih in štiri obdelane skladbe z maksi singla Štirje letni časi, ki je izšel leta 1991. Kaseto je izdala založba Biveco iz Ljubljane, za Slovenijo pa jo distribuira Helidon. Prve štiri, torej stare skladbe na kaseti so Budenje ranog pro-leča (proleče), pri kateri je sodelovala primadona beograjske opere, Dobro jutro (leto), Uspavanka (Jesen) ter U koži krokodila (zima). Zanimiva pa je tudi zgodba, kako se je skladba Ne spavaj mala moja znašla na kaseti, tudi v nominiranci za Viktorje njimi tudi Smilja Baranja ie glasovanje za vik-Wsijj l^Ha strokovna ko-M k!ln Viktorje popularnosti, sodelovali tudi vi. kdo ZVečet pa bomo videli, ofa Nominirancev bo domov ''nipcem. v- .popularnosti Aktov. Smilja Baranja, v , '^kidrič, Janko Ropret n Ariijski viktor: Stojan Auer, 0’^^, Borut Veselko Viktor: Vili Resnik, Adi ^^irrm-’- Viktorji strokovnih žirij Za najbolj elegantno osebnost: Miša Molk, Borut Pahor, Darja Zgonc Za najbolj televizijsko zabavno oddajo: Brane Rončel - Izza odra (TV SLO), Odklop (Kanal A), Resje (TV SLO) Za najboljšo radijsko kulturno oddajo: Gremo v kino (RA SLO), Kulturna panorama (RA SLO), Radijska igra za otroke (RA SLO) Za najboljšo radijsko zabavno od- dajo: Izštekani (RA Študent), Sa-šomanija (RA GAMA MM),' Stergo ergo (RA SLO) Za najboljšo televizijsko informativno oddajo: Odmevi (TV SLO), 24 ur (Poptv), Zrcalo tedna (TV SLO) Za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško, igrano ali dokumentarno oddajo: Gore in ljudje (TV SLO), Magdalenice Radojke Vrančič (TV SLO), Vrtoglavi ptič (TV SLO) ZA najboljšo(-ega) televizijsko(-ega) voditeljico(-a): Darja Groznik (Tv SLO), Miša Molk (TV SLO), Borut Veselko (Kanal A). zato, ker so pri izvedbi sodelovali Sokoli oziroma je Bajaga pri tej skladbi nastopil kot gost. Pisalo seje leto 1992, ko so se pred Studiem 26 naključno srečali Pero Lovšin, Bajaga in Boris Bele. Sokoli so tam snemali album Satan je blazn zmatran, in ideja, da bo pri skladbi Ne spavaj mala moja pel Bajaga, je bila v trenutku sprejeta in čez kakšno uro realizirana. Nove skladbe na albumu, ki so prav tako iz preteklih let, pa so Januar, ki je bila posneta leta 1995, skladbo Tribute to Buldožer so posneli decembra 1994 in je narejena iz dveh skladb z albuma Pljuni istini u oči: Skupina Buldožer ima v Bajagovi zbirki plošč častno mesto in zdel se mu je pravi trenutek, da eno od skladb posveti tej legendarni slovenski skupini. Radovan III je instrumentalna skladba, narejena za istoimensko gledališko predstavo Duška Kovačeviča. Montenegro pa je skladba, ki jo je Bajaga v začetku 90. naredil za reklamno akcijo za Črno goro. Le-ta je prerasla reklamo in postala velik hit. Doslej pa ni bila objavljena na nobenem nosilcu zvoka. Moji drugovi pa je nov posnetek skladbe, pri kateri gostuje Vlado Divljan, vodja nekoč zelo popularne skupine Idoli. Jazz Johnny Coles, 1926 -1997 Johnny Coles je bil eden tistih legendarnih trobentačev, ki se je vedno držal bolj v ozadju. Čeprav je posnel nekaj odličnih albumov, je znan predvsem po sodelovanju z drugimi legendarnimi jazzovskimi glasbeniki. Umrl je konec lanskega leta v enainsedemdesetem letu starosti. Znan je kot samouk na trobenti, ki sta ga inspirirala predvsem Miles Davis in Kenny Dorham. Med njegove najbolj znane plošče, ki jih je posnel s svojo skupino, sodijo The Warm Sound Of Johnny Coles (1959), Little Johnny C (1964). Ka-tumba (1972), New Morning (1982) in Two At The Top iz leta 1983, ki jo je posnel skupaj s saksofonistom Frankom Wessom. Colesovo sodelovanje obsega dolg spisek glasbenikov, kot so Jimmy Heat, John Coltrane, Earl Bostic, Gene Ammons, James Moody, Quincy Jones, Herbie Hancock, Clark Terry, Ray Charles, Buddy Rich, Maynard Ferguson, Tadd Dameron, Count Basie, Lester Young, Jo Jones, Coleman Hawkins, Machito, Thad Jones in Mel Lewis. S tem pa spisek še ni končan. Njegovo posebno mesto zaseda sodelovanje z aranžerjem Gilom Evansom, ki obsega tudi legendarna snemanja Gile Evan-sa in Milesa Davisa na ploščah Sketches Of Spain, Quite Night in Porgy and Bess. Na plošči Gila Evansa Pacific Standard Time pa se Coles predstavlja celo s svojim aranžmajem v skladbi Davenport Blues. Johnny Coles je bil leta 1964 tudi član slavnega Charls Mingus seksteta, v katerem so sodelovali še Erič Dolphy, Clifford Jordan, Jaki Byard in Dannie Richmond. V sedemdesetih letih je sodeloval s skupino Arta Blakeya, v . osemdesetih pa bil član ponovno združenega orkestra Counta Basia. V osemdesetih letih je prav tako sodeloval z dvema skupinama, ki sta preigravali skladbe zelo specifičnih avtorjev. To sta bili The Mingus Dyna-sty (preigravali so skladbe legendarnega basista Charlesa Mingusa) in Dameronia, ki jo je vodil bobnar Philly Joe Jones, igrali pa so skladbe pianista Tad-da Damerona. Prav tako posebno poglavje je njegovo sodelovanje z orkestrom Duka Ellingtona v sedemdesetih letih, ko so na veliko nastopali po tedanji Sovjetski Zvezi in evropskih deželah. Iz tistega obdobja sta tudi plošči Togo Brava Suite in Third Sa-cred Concert. Tik pred smrtjo pa je Johnny Coles dokončal svojo zadnjo ploščo, ki jo je snemal od leta 1988. Arcana je zasedba, ki jo sestavljajo sami stari mački raziskovalne, električne improvizirane glasbe. Bobnar Tonny Williams, basist Bill Laswell, saksofonist Pharaoh Sanders, kornetist Graham Haynes in kitarist Nicky Skopelitis so pred leti združili moči za nekaj projektov in eden od njih je najnovejši z naslovom Are Of The Testimony. Plošča vsebuje glasbo, ki še najbolj spominja na delo Tonnya Williamsa v sedemdesetih letih, ko je svet šokiral s svojo različico močne, zelo kitarsko orientirane fusion glasbe. IZTOK R. ^,H t 2 VJET?dR°W NEVFr ^LADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V Turr)erSE °ELU V|TRELMY LOVE - Billy Joel "MYnp,D '^TSTOPTHINKINGOFYOU - Eros Ramazzotti/Tina THA W°L r ELS DENIED Y0U ■ Alannah Myl6S RN>VENskr ’ BsPen Lind 7 gEete ZA^ : Gjanni in Vlado Čadež 3 bEi^c^ s krščakon, cekron pa z marelof Frai Kinclari in Alenka Heričk° , J3’ 900O Mka' 2- aprila 1 "8, na naslov: Murskl val' st Ursk a Sobota, za glasbene lestvice. -------------------------------------- ftlusic Glasbena uganka Novice od tu Skupina Avtomobili obljublja, da bomo v prihodnje spet pogosteje slišali o tem, kaj delajo. Letos je izšla njihova nova stara plošča z največjimi uspešnicami, pripravljajo pa tudi nov material. Pri novem projektu jim bo pomagal znameniti Jure Pengov. Kombinacija, ki obljublja uspeh. Saša Losič, ki je dolgo živel v Ljubljani, in njegova skupina Plavi orkestar bosta kmalu izdala novo ploščo in kaseto. Skupina se je po tem, ko je leta 1992 njihovo delovanje prekinila vojna v Bosni, ponovno sestala v isti postavi. Kot degustacija pred novim albumom pa je izšla njihova mala plošča Ali so to samo bile laži (pri založbi Nika). Plošča bo izšla konec marca, sredi aprila bodo v Sarajevu začeli svojo turnejo, v Sloveniji pa se bodo predstavili 25. maja v Ljubljani, potem pa bo sledilo še nekaj koncertov. in tam Madonna je pred nedavnim nehote spravila v neroden položaj generalnega sekretarja Združenih narodov. Pa ne s svojim obnašanjem ali oblačenjem, kot bi morebiti kdo pričakoval. Ne, ne tega je že dolgo, Madonna je d a-nes našla smisel v materinskem q življenju in prav tak je tudi njen O videz. No in kaj se je zgodilo. Po naključju se je v istem hotelu zna- M šla skupaj s Kofijem Annanom. □ Množica njenih oboževalcev jo je H čakala pred hotelom, z zastraženo limuzino pa se je pripeljal Annan, 7 ki je bil prepričan, da je sprejem namenjen njemu. z Q Bongo Cuban Cafe je ime, ki se bo moralo znajti na sodišču. Tako g je namreč svojo restavracijo poi- 3 menovala slovita pevka G. Este-fan. Za kršenje pri uporabi imena = pa jo toži kalifornijsko podjetje z £ istim imenom, ki izdeluje kavboj- “ ske hlače. Gloria ne želi odstopiti r* od imena, saj je v restavracijo vlo- žila 5 milijonov dolarjev. OS vili Resnik je nekoč pel pri skupini Pop design, danes pa si vsak po svoje utirata glasbeno pot. Pravilno je zapisal tudi Kar-lek Krajnc, Hrastje - Mota 21, 9252 Radenci. Čestitamo! Novo vprašanje se glasi: Kateri slovenski glasbenik je zaigral v filmu Stereotip? Odgovor: Kupon št. 73 Odgovore pošljite do 2. aprila 1998 na naš naslov: Vestnik. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo O RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Znana dubrovniška folklorna skupina, ki je pred kratkim nastopila v Lendavi? ODGOVOR:_____________________________________ Odgovore pošljite najkasneje do 28. marca 1998 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: Prvomajski Relaxov klub v Novi Vinodolski. KUPON ŠT. 56! jACmetijski nasveti vestnik, 26. marec. Gozd ne želi sprejemati tujih popotnikov Več kot polovico celotne površine Slovenije pokrivajo gozdovi in na več kot treh četrtinah celotnega prostora se čuti njegov vpliv. Za našo krajino upravičeno lahko rečemo, da je gozdna. Takšen vtis dobimo, če našo državo pogledamo iz zraka ali pa, če jo z avtomobilom prekrižarimo po dolgem in počez. Če pa pogledamo samo njen skrajni severovzhodni del oz. deželo ob Muri, se številke nekako razpolovijo. Vpliv gozda v prostoru se resnično zmanjšuje, nasprotno pa se njegova privlačnost in obremenjenost s človekovim vplivom povečujeta. Gozd je tukaj relativno pomembnejši kot na primer na Notranjskem, vse to v smislu tiste pregovorne resnice, da so rože pozimi še toliko bolj zaželene in zato dražje. To je povod za razmislek o problemu obcestnih divjih odlagališč smeti pri nas. Res neprijetni občutki pripadnosti neki civilizaciji nas prevevajo, ko pridemo na takšna mesta, kot je npr. na priloženi fotografiji. Žalostne podobe za vse nas, pa najsi bomo popotniki, gozdarji ali lastniki gozda. Samo po sebi se porodi vprašanje nastanka takšnih žarišč. Avtomobil in vožnja z njim je sestavni del našega vsakdanjika. Ljudje vsak dan vse več časa preživimo na potovanju. Vožnja, še posebno daljša, je utrujajoče opravilo in popolnoma razumljivo je, da si popotniki hočejo odpočiti in si nabrati novih moči. Mesto za počitek mora ustrezati določenim zahtevam. Prvi pogoj je, da mora biti senčno. Zato instiktivno iščemo varstvo pred pripeko v senci pod velikimi drevesi in sprejmemo odločitev, da si bomo odpočili v gozdu, če ob poti ni drugih urejenih počivališč ali pa če nam le-ta niso všeč. Od tu naprej pa se odločamo različno. Eni se ustavijo tam, kjer so se pred tem ustavljali že tudi drugi, drugi pa si ravno iz razloga, ker je tu pred njimi že nekdo bil, kot je razvidno iz fotografije, iščejo nova mesta in odkrivajo svoje kotičke za počitek. Vse take lokacije pa imajo potem enako nam vsem znano podobo. Takšna je stvar, če je prepuščena stihijskemu razvoju, nastajajo pa vedno nove iste grde slike, takšna kot je ta v gozdu v Spodnji Ščavnici na meji med občino Gornja Radgona in Lenart. Obcestna počivališča so potrebna. To nam sporočajo sledi v obliki smeti in zbita, poteptana tla, ki ostajajo za tistimi, ki so tukaj bili. Pri tem se kaže potreba nujne ureditve teh prostorov, saj če popotnikov ne bomo razumeli in takšnih prostorov primerno uredili, se bodo ljudje pač obnašali in znašli, kot se pač sami vedo in znajo. Ljudem je treba ponuditi in jih mehko usmerjati. Odgovoriti moramo na vprašanja: - kje urediti počivališče, - kako opremiti prostor, - urediti vprašanje lastništva oz. odškodnine, - vzdrževanje takšne lokacije. Gozd je zelo privlačen ambient iz več razlogov, ki se jih ponavadi komaj zavedamo. To so zeleno okolje, stik z naravo, navzočnost prijaznih malih živih bitij (ptičje petje), občutki varnosti pod krošnjami mogočnih dreves in občutki intimnosti, zasebnosti, ki jih na prenatrpanih obcestnih počivališčih, če seveda že so, ni. Vse lepo in prav, samo obstoječi način in nezaželene posledice niso pravi. Odgovore na zastavljena vprašanja moramo iskati, sicer bo ob dejstvu, da je dostop v gozdove v naši državi prost, postal vsak dostop v gozd potencialno smetišče. Vendar se nekdo mora za to zavzeti in šele takrat bomo našli odgovor ter način za reševanje problema. Vse drugo bo potem steklo kar nekako samo od sebe. Našel se bo denar za ureditev prostora in njegove okolice, našel se bo način vzdrževanja in našel se bo denar za odškodnino ali odkup zemljišča od lastnika, ki se v tem trenutku upravičeno čuti prizadetega in oškodovanega. Prisluhnimo lastniku in njegovemu gozdu, ki ima kot dober gospodar zelo zdrav odnos do gozda in gozdarske stroke. Ne moremo in ne smemo pustiti tega bremena lastniku, ki ježe tudi sam čistil in pospravljal smeti po svojem gozdu. Dovolj je že, da je njegov gozd moten z veliko frekvenco obiskov, in dovolj je že povzročene škode. Predlagamo, da se vse takšne in podobne lokacije evidentirajo in da se najde na ravni lokalne skupnosti rešitev problema. Lastniku sicer ne bo preostalo drugega, kot da dostop do svojega gozda onemogoči, to pa problema ne bo rešilo, pač pa samo prestavilo na drugo, najverjetneje podobno mesto. V tem in temu podobnih primerih s tablami in podobnimi oblikami prepovedi ne bomo dosegli izboljšanja stanja. Boštjan Režonja in Branko Vajndorfer Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota Za zatiranje večine enoletnih plevelov, ki se pojavljajo v sladkorni pesi, je na voljo več herbicidov, s katerimi lahko plevele uspešno zatremo. Pomembno je tudi mehansko zatiranje plevelov (strojno okopavanje). Pri pravočasnem zatiranju plevelov ob ugodnih rastnih razmerah in razvoju sladkorne pese ročno zatiranje plevelov ni potrebno. Trajne plevele, kot so slak, ga-bez, osat, ščavje, divji sirek, pirnica, zatiramo v predposevskih ali na stmiščih. Zatiranje enoletnih plevelov v skladkorni pesi je mogoče na več načinov. Vsaka metoda zatiranja ima v ugodnih razmerah določene prednosti, v neugodnih pa pomanjkljivosti. A) Uporaba herbicidov po setvi pred vznikom 1. Uporaba višjih odmerkov gol-tixa ali pyramina z dualom, metoda, ki se počasi opušča - dual 500 2-3 l/ha + pyramin tur-bo 2,5- 4 l/ha ali - dual 500 2-3 l/ha + goltix 3-5kg/ ha. Nižji odmerki so za lažja tla, višji Predavanja Kmetijske svetovalne službe za Pomurje 28. 3. 1998 ob 19.00 bo v osnovni šoli na Kapeli regijski kviz Mladi in kmetijstvo 31.03.1998 in 01. 04. 1998 bo v Čentibi na deponiji za sladkorno peso testiranje škropilnic in atomize-rjev. 04.04.1999 bo v kulturnem centru v Laškem ob 15.30 državni kviz Mladi in kmetijstvo 10. 04.1998 ob 9.00 bo v Ivanovcih vinarski seminar, vodil ga bo Ernest Novak, dipl. inž. agr. z zunanjimi sodelavci. 10. 04. 1998 ob 9.00 bo v Gornjih Petrovcih predavnaje o vzgoji in negi okenskega in balkonskega cvetja in ureditvi kmečkega dvorišča, predavala bo Ivanka Donko, inž. agr. 15. 04. 1998 bo v Dolgi vasi, dvorana vaškega doma, ob 18.00 predavanje na temo Sajenje sadnega drevja, predavatelj Vlado Smodiš, inž. agr. 15. 04. 1998 ob 9.00 bo v Turnišču, na kmetiji Ignaca Berdena, prikaz Nastavitve sejalnikov koruze. 28. 04.1998 bo v Lendavi v hotelu Upa Vinogradniški ples, ki se bo začel ob 19.00. Prehrana plemenskih svinj v posameznih obdobjih življenjskega ciklusa Rentabilna reja plemenskih svinj temelji na ekonomični pridelavi in dokupu krme. 60 do 70 odstotkov od skupnih stroškov pri prireji prašičev je vezanih na krmo, zato je zelo pomembno, kaj pridelovati in kaj dokupovati. Z današnjim poznavanjem prehrane prašičev lahko priredimo mesnatega prašiča pitanca s povprečno tremi ali pa manj kilogrami kompletne krmne mešanice za kilogram prirasta od teže 25 do 100 kilogramov. Seveda je potrebno za maksimalno konverzijo krme uravnotežiti krmne obroke in se prilagoditi posameznim kategorijam živali. Vzreja plemenskih živali Kakovostna vzreja plemenskega materiala je osnova za kakovostno plemensko svinjo. Živali, ki jih odberemo za pleme, morajo bivati v posebnih razmerah z ustrezno prehrano. Pri izvajanju nacionalnega selekcijskega programa redimo plemenske mladice tako, da dosežejo plemensko vrednost pri teži nad 100 kilogramov in starost več kot 7 mesecev. Priporočila za krmljenje plemenskih mladic temeljijo na izsledkih mnogih raziskav o prehrani mladic. Ti izsledki kažejo, da morajo biti mladice ob pripustu v ustrezni telesni kondiciji. Mladica mora v prvi, in to najbolj kritični reprodukcijski ciklus prinesti dovolj energijskih rezerv. To pa zaradi tega, ker je potem manjša nevarnost, da bi se ob skromnem krmljenju med brejostjo in med obilnim krmljenjem med dojenjem izčrpala in bi jo morali kot neplodno izločiti. Plemenske mladice pripuščamo ob drugem ali tretjem estrusu. Vsekakor si zabeležimo prvi estrus in dva tedna pred gonjenjem povečano krmimo s kompletno krmno mešanico. Na ta način dosežemo večje število ovuliranih jajčec in s tem možnost za večja gnezda. Takoj po oploditvi pa začnejo tudi za mladice veljati načela skromnega krmljenja v brejosti in obilnega ob laktaciji, enako kot za stare svinje. Priporočila za intenzivnost razvoja in dnevno oskrbo mladic ob vzreji z energijo in beljakovinami (DLG, 1984) Območje teže Kriteriji oskrbe’ 30 do 70 kg 0 do 120kg Priporočljiv povprečni dnevni prirast, g 650 550 Presnovna energija, MJ 25 28 Surove beljakovine, g 320 300 Prebavljive beljakovine 240 280 Lizin 16 15 Zatiranje plevelov v sladkorni pesi pa za težja tla z več kot 20 % aktivne gline. Na lažjih peščenih tleh, ki vsebujejo do 5 % aktivne gline, priporočamo uporabo nižjih odmerkov goltixa in duaia. Odstotek aktivne gline je naveden v analizi zemlje. Škropimo takoj po setvi. Za dobro delovanje teh herbicidov je potrebna vlaga oz. določena količina pa-davnin po uporabi. Če padavin ni, herbicidi slabo delujejo. Pyramin lahko uporabimo tudi pred setvijo z inkorporacijo. Inkor-poracija se priporoča v letih z izrazito suhimi pomladmi. Vtem primeru duaia ne inkorporiramo, ampak ga uporabimo po setvi pred vznikom. Dual lahko uporabljamo na tleh, ki imajo pH višji od 5.5 (niso kisla). 2. Uporaba znižanih odmerkov goltixa ali pyramina z dualom - dual 500 2-2,5 l/ha + goltix 2-3 kg/ha ali - dual 500 2-2,5 l/ha + pyramin turbo 2-3 l/ha. Ta varianta je primernejša od prve, ker nižji odmerki herbicidov sladkorne pese v zgodnjih razvojnih stadijih ne ovirajo tako kot visoki -to je posebno pomembno v za rast in razvoj neugodnih razmerah. Seveda je delovanje nižjih odmerkov krajše, zato je v tem primeru obvez- no tudi škropljenje po vzniku. 3. Samo dual 500 2-2,5 l/ha -za zatiranje enoletnih ozkolistnih (travnih) plevelov, širokolistne pa zatremo po vzniku, ko ima pesa dobro razvite klicne liste. B) Uporaba herbicidov po vzniku 1. Zatiranju plevelov po setvi pred vznikom s kombinacijo py-ramina ali goltixa z dualom mora slediti kemično zatiranje po vzniku ali zatiranje plevelov z okopavanjem. Običajno se pleveli v tem primeru pojavijo, ko ima pesa poleg kličnih razvita 2, 4 ali 6 pravih listov. Plevele v stadiju kličnih listov zatiramo s kombinacijo: betanal 1 I/ ha +_goltix 1 kg/ha ali pyramin 1 I/ ha. Če so pleveli prerasli stadij kličnih do dveh pravih listov, je potrebno odmerke herbicidov povečati. Za zatiranje ščira uporabimo betanal AM 11 v kombinaciji z gol-tixom. Če so na njivi poleg ščira tudi dresni ali smolenec, uporabimo kombinacijo betanal progressa AM z goltixom ali pyraminom. 2. Če smo po setvi pred vznikom škropili samo z 2-2,5 l/ha duaia, opravimo prvo škropljenje po Strojni krožek n Poudariti je treba, da ta oprostitev velja za sodelovanje pri uporabi strojev v okviru strojnih krožkov med kmečkimi gospodarstvi. Za opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo zunaj strojnih krožkov ali pravnim osebam pa se plačujeta dohodnina in prometni davek. Seveda pa v tem primeru ne veljajo omejitve, ki veljajo za sodelovanje pri uporabi strojev v okviru strojnega krožka (omejene cene, obseg dela, površine ipd.). Financiranje delovanja strojnih krožkov Plačevanje strojnih storitev poteka neposredno med naročnikom in izvajalcem. Skupni stroški, ki nastajajo pri delovanju krožka oz. organizaciji in posredovanju (telefon, pisarniški material, prireditve, demonstracije ipd.), pa se poravnavajo iz članarine, sponzorstva in drugih prostovoljnih prispevkov. Začetni zagon delovanja delno sofinancira tudi Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Prednosti, ki jih članom ponuja krožek - zmanjševanje stroškov na kmetiji (stroji) - pravočasna in kvalitetna strojna storitev - sprejemljiva cena storitve - sofinanciranje države pri nakupu sodobnih strojev - izmenjava izkušenj in spoznanj med člani > - obveščanje in informiranje o demonstracijskih prikazih - izobraževanje članov Strojni krožek Murska Sobota V letu 1994 je bil na območju upravne enote Murska Sobota ustanovljen Strojni krožek Murska Sobota, ki trenutno šteje 325 članov in združuje kmete, ki ponujajo strojne storitve, in kmete, ki strojne storitve iščejo - potrebujejo. Člani strojnega krožka opravljajo storitve vse od osnovne priprave tal do setve, medvrstne obdelave do žetve žit in koruze ter spravila sladkorne pese in drugo, kot je siliranje trave v okrogle bale, sušenje koruze in tudi žit ipd. Delo v okviru strojnega krožka je predvsem zaživelo na območju Ravenskega, nekoliko slabše pa na Goričkem in okrog Beltinec. Ker je krožek še vedno v ustanavljanju, člani lahko še vedno pristopajo, seveda če vidijo v krožku svoj interes in so pripravljeni delovati v društvu, kjer veljajo neka pravila, ki so za člane krožka obvezujoča. V današnjem času, ko je vsesplošno »šušmarstvo« nekaj povsem normalnega, je organizirana oblika delovanja vsem bolj na očeh, zato se pojavljajo pomisleki pri vključevanju v krožek. (nadaljevanje prihodnjič) Tajnik SK inž. Jože Sukič Vzrejo plemenskih mladic je mogoče poceniti z doma pridelano krmo. In sicer lahko uporabimo zeleno krmo, silažo, okopavine ... Pri takem načinu krmljenja priporočamo nekje od 1.5 kg močne krme pri 30 kg do 1.8 kg oz. 2 kg močne krme pri 120 kg, preostala krma pa je voluminozna od 1- do 6 kilogramov na žival na dan. Poleg ustrezne prehrane je pomembno tudi okolje, v katerem vzrejamo plemenske mladice. Najboljše je, da vzrejamo plemenske mladice v trdih razmerah, ker tako odpadejo vse tiste živali, ki nimajo ustreznega fundamenta. Poleg tega je priporočljivo, da se živali lahko veliko gibljejo, po možnosti da imajo urejene izpuste. S takim načinom vzreje ob upoštevanju kakovostne prehrane dobimo primeren plemenski material za šest prasitev in več. Faza nizke brejosti To je obdobje, ko lahko največ pridobimo pri krmi. Ker traja ta faza dvanajst tednov in porabimo nekje 2 do 2.5 kilograma popolne krmne mešanice na žival na dan, lahko veliko prihranimo. V tem obdobju lahko s pridom uporabljamo tudi voluminozno krmo (manjši obrati), ki je zelo primerna predvsem pri plemenskih svinjah, ki so že večkrat prašile in imajo zelo razvit prebavni trakt. Take živali pričakujejo večje količine krme na dan, zato je priporočljivo, da jih krmimo le enkrat na dan s kompletno krmno mešanico in da jih čim manj vznemirjamo. V praksi se prav v tem proizvodnem obdobju dela največ napak. Živali dobijo preveč energijsko bogate krme, potem se zamastijo, so v neustrezni kondiciji in zaradi tega so težave pri porodu. Primeri polnih krmnih obrokov za nizko brejost I. II. vzniku, ko ima pesa klične liste. Ne škropim " močnem nalivu (škropljenjem vimo za en ali dvadnO- Prvo škropljenje, betanal 1 l/ha + goltix 1 kg/ha. ji Drugo škropljenje: betan^ ha + goltix 1 kg/ha (ah g bo 0,8-1 l/ha). se izvaja po ponovn ^ velov, običajno Tretje škropljenje^ + goltix 2 kg/ha (ahP/^ 2 l/ha). Tretje škroplj« opravimo v stadiji 11 velov. Priizbinbeten^ tretje škropljenje s < na vrsto plevelov enako k varianti. hniiuve^ 3. V svetu je vse bo t. i. usmerjenoskroP^ malnimi odmerki herb . „ niku plevelov. Pn po setvi pred vznikom I de na razvojnistadiiS^ škropljenje lom. Običajno škropijo Pivo škropljenje^6 bo 0,8-1 l/ha). D ug’ se izvaja po p°n° velov. . . hetar'Jl', Tretje škropljenj + goltix2kg/ha(a1'PL0^ 2 l/ha). Tretjič skrop' istov.C«-veli v stadiju khen ^ pleveli prerasli sta J pravih listov, je P° herbicidov povečat Za drugo in tre )6 / uporabite kombinat pyraminaz: - betanalom AM 1 veli prevladujejo bem da, ščir, drobnocv j nj.gorjušica,nj.redk - betanalom tand veljenosti s smolenc nj. vijolico, - betanalom leveljenosti s smo nj. vijolico Za zatiranje ozk bite* plevelov (trav) uP u(B> y super, agil ali f°c Z betanalom m k°» betanalom n^PpriZad’’/. - ce je pesa ze P uporabe herbicid - pri močnem osc;2()^ peraturah, višjih0j primeru škropimo P , fm % rosi ali po v^ nih padavinah piti vsaj 24 ur, keUh^ ščeno prevleko P f - takoj po nena J spremembah (c6 5|edy deževnemu obd .^njP otoplitev - v tem P g (jfii) mo škropljenje z J I Zatiranje (travnih) vzniku tre^ -Enoletne trave O itd.) zatiramo z e graminicidov: usj X ha, agil 0,8-1 J 2 l/ha. - Večletne trave itd.)z2l/hafus'' |eVelj y 1,2 l/ha (slaba 5 Jr močni zaplevell® sUpe ropimo s fuS'a11 agilom 1,5-21/ gram' J zatiranju trajn'^^^ priporočljivo m da^Z Vedeti mora^i/^ stirana škrop'^1 pOg vanje navodil P^vS^Lm zatiranje plevel^ Sl/a|^| Jr silirano koruzno zrno 40% siliran koruzni storž 55% ječmen 20% 25% oves 22% sojine tropine 14% 16% mineralno vit. dod. 4% 4% Faza visoke brejosti To je obdobje štiri tedne pred porodom. V tem obdobju plemenske svinje intenzivneje krmimo s kompletnimi krmnimi mešanicami, kajti v tem času najbolj pridobivajo težo pujski in od krmljenja v tej fazi je odvisna porodna teža pujskov in s tem tudi vitalnost in sposobnost preživetja. (nadaljuje se) Zorica Abraham - Panič,dipl. inž. kmet., ŽVZ za Pomurje Na jožefovc^li^ 13, za parLti1 ' potreb no ° do 20.0°° ^nik’ 26. marec 1998 /lasveti 23 Pomurske lekarne razkrivajo pravilne skrivnosti Pikantni telečji jezik z omako in krompiijevim pirejem n eze2 se začne, ko žongler zgreši žogico. Bolnik zvali krivdo vidi' 'rg°vec 'zboristi priliko in mu proda drugo žogico. Zdravnik naser ” vžonglerju in ga napoti k lekarnarju. Ta vzame krivdo -—Ln zongler spet veselo meče žogice. Kdo stori največ? Radostne? SfCna bolezen esencialnih m/™!in presn°va (omega-3) i kislin n-3 Za bolezen de)avni_k tveganja blesterola m tP°v,zroči zvečanje Pljenje krvnih ‘^'p^dov, zlekni tlak. N-kP1°!CIC in zvečan čobna kkiin, ®®6ncialna maš-6sencia|ne m la n-3 ribje znaeilno znižainStC°bne kisline fenek bole7n tve9ar>ja za na-tudl ravnovesje mp°trebno Pa je ^kislin. Gl f ed obema vrsta-tak° Pri raziskav T'Zala kn/ni tlak Pn ljudeh avah na živalih kot V ledvič-c'a!riih maščnhS6kno dosti esen' aiandinT^bP^ prosta-^rževanju zartSOile ^bolnik°vs preš-ot^inovS^ iema’ 44 bolniknm f,a Zlvel° dalj PW'9ani<^ kontr°lne sku-■ Jetrna h i°Jernali-^enj z jem Zen’ Zel° malo je 6Zni- Bol iknanjem GLK °b tej ol? s° dajali 2 Z jetrnim razpa-ndinEl k vnetni prosta-zaščitil SwOdčni.čS delovanje' ra« n°vo olio , vesne motnje toženo čm 9odno vpliva na t^dcijsk^f^jaradi pre- Ja pn zdravlje-N. zŽn n?Ja debelega d° delovar,je GLK JS. azjedi pri ljudeh ni in P°stviru-nost-Znana je ie ena raziskava, ki kaže koristnost svet-linovega olja. Zavrlo je mišično utrujenost, bolečine, nezbranost, izgubo spomina, potrtost, omotičnost, izčrpanost in vrtoglavico. Endometrioza. GLK je skupaj z n-3 eikozapentanojsko kislino omilila bolezenske znake pri 90 odstotkih žensk, ob mesečnem perilu je bilo zunaj maternice manj sluznice. Shizofrenija. Esencialne maščobne kisline naj bi prek nevnet-nih prostaglandinov Elzavrle čezmerno osrednjo dopaminergično dejavnost, ki je možen vzrok bolezni. Na Irskem, Angliji, Škotski, Japonski in ZDA so opazili pri shizofrenikih nizko množino LK v plazemskih fosfolipidih. Domneva se, da bolniki počasi okrevajo zaradi prevelike količine nasičenih maščob v prehrani, ne pa nenasičenih. Raziskave z GLK kažejo različne izide. Svetlinovo olje skupaj z dejavniki, potrebnimi za presnovo esencialnih maščobnih kislin, na primer cinkom, piridoksi-nom, niacinom in vitaminom C, izboljša nekatere bolezenske znake, med njimi izgubo spomina in upočasnjene telesne gibe. Alkoholizem Svetlinovo olje izboljša znake bolezni v prvih treh tednih po prekinitvi pitja, ni treba jemati toliko pomirjeval in hitreje se izboljša jetrno delovanje, ne prepreči pa vrnitve k pitju. Demenca. Alzheimerjeva bolezen in druge oblike slaboumnosti so povezane s primanjkljajem esencialnih maščobnih kislin. Znana je ena raziskava, ki kaže, da se po esencialnih maščobnih kislinah izboljša možgansko delovanje. Hiperaktivnost pri otrocih. Hiperaktivni otroci imajo ponavadi prenizko raven esencialnih maš- čobnih kislin. Znana je ena raziskava s svetlinovim oljem, pri kateri pa se niso izboljšali niti vedenjski znaki bolnikov niti krvne koncentracije maščobnih kislin. Rak. Laboratorijski poskusi kažejo, da GLK in sorodne maščobne kisline ubijejo rakaste celice, ne pa normalnih. LK zavre rast različnih človeških rakastih celic laboratorijsko, v telesu pa rast tu-mornih celic. Trenutno se opravljajo raziskave pri ljudeh o vplivu GLK na različne vrste raka. Stranski učinki in strupenost: Svetlinovo olje je že nekaj let v rabi kot dodatek hrani v številnih deželah, a so se stranski učinki pojavili le v nekaj primerih, denimo blage prebavne motnje, občutek siljenja na bruhanje, mehko blato in glavobol. Pri čezmernih odmerkih so opazili rahlo blato in trebušno bolečino, za kar ni bilo potrebno posebno zdravljenje. Svetlinovo olje je praktično nestrupeno, njegovi glavni sestavini sta n-6 esencialni maščobni kislini LK in GLK, ki sta tudi nujni sestavini hrane. Dojenčki prejmejo z materinim mlekom več obeh ki-slin-na kg telesne teže, kot če bi užili dietetični odmerek svetlino-verga olja'. Prepovedi in opozorila: Svetlinovo olje lahko izzove možgansko epilepsijo pri shizofrenih bolnikih in drugih, ki se zdravijo z epileptogenimi zdravili, na primer fenotiazinom. Pri bolnikih, ki se z njimi ne zdravijo, epileptičnih napadov niso opazili. Raziskave na živalih kažejo, da svetlinovo olje ni teratogeno, strupeno za plod, ker pa niso znani podatki o varni rabi med nosečnostjo, mora jemanje v teh okoliščinah upravičiti tveganje. Obe esencialni kislini sta v materinem mleku, zato ga doječe matere lahko jemljejo. Lekarniško mnenje: Esencialne maščobne kisline spadajo med večkrat nenasičene maščobne kisline, nekaterih telo ne more narediti, nekatere deloma, nekatere le včasih, v telo torej pridejo predvsem s hrano, za njegovo delovanje pa so nujno potrebne. Najpomembnejše so nevnetne n-3, pretežno nevnet-ne n-6 in vnetna arahidonska kislina. Svetlinovo olje je zanimivo zaradi vsebnosti n-6, imenovanih tudi omega-6, esencialnih maščobnih kislin, linolne kisline (LK) in gama-linolenske kisline (GLK). Prva je predhodnica druge, druga pa spremeni razmerje med nevnetnimi in vnetnimi prosta-glandinskimi spojinami v telesu v prid nevnetnih. Uporabnost svet-linovega olja so preskusili pri različnih boleznih, povezanih z nizko ravnjo GLK v telesu, o tem je na voljo obširna strokovna literatura. Izkazalo se je koristno za zdravljenje atopičnega ekcema, prirojene kožne bolezni, in ma-stalgije, bolečine dojk, čeprav je koristnost za zdravljenje ekcema še vedno dvomljiva. Obstajajo nadomestki za svetlinovo olje, denimo boragovo olje in olje črnega ribeza, ki vsebujeta še več GLK, vendar kot olje v celoti nimata enakega učinka. Svetlinovo olje naj bi bilo praktično nestrupeno, le občasno se lahko pojavijo manjši stranski učinki, denimo glavobol in slabost. Obseg možne rabe svetlinovega olja je širok, potrebne pa so še nadaljnje raziskave pri ljudeh, ki bi potrdile zdravilno učinkovitost olja v različnih bolezenskih okoliščinah, ki so omenjene v pričujočem besedilu. Sklep: Zdravnik je prepozna-valec bolezni, bolnik zdravja in lekarnar razlike. Janez Špringer, mag. farm. Za 4- do 5-člansko družino potrebujemo: 1 velik ali 2 manjša telečja jezika, sol, beli poper (sveže mleti), 20 dag jušne zelenjave (korenine korenčka, korenine peteršilja), 2 zrni pimeta, 1/2 lo-vorjevega lista, 1 žličko sojine omake, 1 žličko jedilnega škroba, 4 dag drobno sesekljane šalotke, 2 dag masla ali sveže margarine. Telečji jezik s krtačko temeljito operemo in s krpo osušimo. V rahlo slani vodi ga z jušno zelenjavo skuhamo do mehkega in ga takoj nato v mrzli vodi ohladimo in olupimo. Polovico kuhane juhe začinimo z belim poprom, prilijemo po okusu dobrega belega vina (približno 1 /2 del), dodamo lovor, pimet in fino sesekljano ter na maščobi svetlo popraženo šalotko. V juho položimo jezik in ga kuhamo toliko časa, da se zmehča. Kuhanega vzamemo iz juhe, ga narežemo na lepe, nekoliko poševne 3-4 mm debele koščke, zložimo na servirno ploščo (najlepše naložimo na okroglo) in garniramo s kuhano in z maslom zabeljeno zelenjavo. Zelenjava: V mesni »kolobar« na plošči nasujemo za 2 zajemalki kuhanega, odcejenega in sotiranega mladega graha, nanj položimo lepo manjšo glavico skrbno očiščene in v slanem kropu kuhane cvetače, okrašene z rdečimi kockicami vložene ali sveže paprike ter vejice petršilja. Venec'zelenjave sklenemo z vloženimi kumaricami ali poljubno zelenjavo (solato, ki jo serviramo v posebni skledi). Zraven se poda krompirjev pire. Omako pripravimo iz juhe, v kateri smo do konca skuhali jezik. Ko smo jezik odstranili in ga primerno začinili z že navedenimi začimbami, odstranimo lovor, zelenjavo v juhi (jušna zelenjava ih šalotka) pa gladko razmešamo s paličnim mešalnikom. • Juho zgostimo s podmetom, ki ga naredimo iz treh jušnih žlic mrzle vode in 1 kavne žličke škrobne moke. Ko prevre, omako ser- viramo v posebni posodici. Cilka Sukič >Wvo pred požarom v naravnem okolju Publike Slovenije za zaščito in reševanje je zaradi dolgega sušnega obdobja dne 7.2.1998 razglasila P°žarne ogroženosti na območju celotne države. To je imelo za posledico prepoved kurjenja v kr °kolju- V tem času so posamezne občine oz. gasilska društva (tudi v Pomurju) organizirala požarne temu b'10 v tem obc|obju zaslediti več kršitev prepovedi kurjenja v naravnem okolju. V nekaj primerih p0^ar°v so morali posredovati celo gasilci. Postavlja se vprašanje, ali bodo kršitelji prepovedi za storjeni V^L^kaznovani? ih^ka ^^reč^’ k' ureia varstvo Pred požarom v naravnem ?nan bansko °rala kazen izterjana na kraju storitve st .^ok^Tfekršk h3 s°,Po|icisti poročila o storjenih prekrških v ^sti 6 'n proJt okoljski inšpekciji Inšpektorata p ®toPila °r V Soboto> le-ta Pa je nato zaradi nepri-red narau„Orneniena poročila v reševanje inšpekciji za avn'™i in drugimi nesrečami. je bila velika N'3.io>inkn lniorskihob-,prepove-rot/Sr^^ena dni 5 anka ^lAs . ^clba i? ?koliu ^l^biiL.^ a’ Ur- list RS °ds*avk loVer|ijeP^ ^,•>^43.^ na Podlagi 'ist Sozd Oh°zdnim ^Hiii'A', drevo- e,|lska >liišča Ow trav" deiovalna zemljišča (pašniki, barjanski travniki, ledine, trstičja, nerodovitne površine). Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja so določene v 2. čl. uredbe. Te stopnje so: 1. Zelo velika požarna ogroženost. Za nastanek požara zadostuje že najmanjši vir ognja ali iskrenje, požar se širi zelo hitro in ga je zelo težko obvladovati. 2. Velika požarna ogroženost. Požar povzroči že manjši vir nezavarovanega ognja, požar se hitro širi in je težko obvladljiv. 3. Srednja požarna ogroženost. Požar lahko povzroči že majhen vir odprtega ognja, požar se v odprtem prostoru širi hitreje kot v gozdu in je težje obvladljiv. Pri ugotavljanju stopnje požarne ogroženosti za posamezna območja naravnega okolja je treba upoštevati: vremenske razmere, V obdobjih, ko je za posamezna območja v naravnem okolju razglašena velika alj zelo velika požarna ogroženost in v drugih sušnih obdobjih je tam prepovedano: kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, uporabljati naprave in izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar. podnebne značilnosti, strukturo vegetacije v gozdovih in kmetijskih zemljiščih, vegetacijsko obdobje, ureditev prostora (prometnice, naselja, dostopnost, oskrbo z vodo, razgibanost prostora). Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava) v sodelovanji! s Hidrometeorološkim zavodom Slovenije, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove Slovenije ali na predlog občine v skladu s 3. čl. uredbe določi stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja na posameznem območju. Uprava obvešča javnost o stopnji požarne ogroženosti in o stanju varstva pred požarom, opozarja na nevarnost požarov in na možne posledice le-teh, posreduje navodila in ukrepe za varstvo pred požarom - v naravnem okolju. Občina lahko v skladu s 4. čl. uredbe glede na geografske, vremenske in druge razmere predpiše posebne ukrepe za varstvo pred požarom ter razglasi stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na svojem območju, vendar pri tem ne sme razglasiti nižje stopnje ogroženosti od tiste, ki jo razglasi uprava. V 5. čl. uredbe so definirani ukrepi varstva pred požarom v naravnem okolju: Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju mora biti urejeno kurišče (obdano mora biti z negorljivim materialom, od dreves mora biti odmaknjeno vsaj 10 m in od gozda vsaj 50 m ...), ves čas kurjenja ali sežiganja mora biti zavarovano in nadzorovano kurišče, ogenj mora biti pogašen in žerjavica ter kurjšče po končanem kurjenju pokrita z negorljivim materialom. Pomembna so določila o tem, da je potrebno pri zmernem vetru 6m/s s kurjenjem in sežiganjem v naravnem okolju prenehati ter da se pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju ne sme uporabljati gorljiva tekočina ali material, ki pri gorenju razvija močan dim ali strupene pline. V členih št. 6 do 10 uredbe so določene prepovedi glede kurjenja v naravnem okolju. Te se nanašajo na prepoved kurjenja v gozdu (razen na urejenih kuriščih zaradi zatiranja podlubnika), prepoved kurjenja ostankov kmetijskih rastlin, zažiganja nepokoše-nih travnikov, na neurejenih kuriščih in obstoji možnost, da ogenj ogrozi gozd ali neobdelovalna zemljišča. V obdobjih, ko je za posamezna območja v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost in v drugih sušnih obdobjih je tam prepovedano: kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, uporabljati naprave in izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar. Lastniki oziroma upravljavci zemljišč, našteti v 1. čl. uredbe, organizacije, ki gospodarijo s cestno, železniško, elektroenergetsko in drugo infrastrukturo v naravnem okolju so dolžni izvajati vse predpisane ukrepe za varstvo pred požarom (redno odstranjevati suhe organske materiale, vzdrževati prehodne prevozne poti, graditi in vzdrževati protipožarne preseke, ustrezno vzdrževati požarnovarnostne pasove itd.). V 16. čl. uredbe je opredeljena pristojnost nadzora varstva pred požarom v naravnem okolju. Izvajanje uredbe neposredno nadzorujejo: inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (požarna inšpekcija), gozdarska In kmetijska inšpekcija ter policija. Kazni za kršitev prepovedi, naštete v uredbi (prepoved kurjenja v gozdu, prepoved kurjenja v obdobju, ko je na posameznem območju v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost itd.), so določene od 500.000 do 1.000.000 tolarjev za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika (od 50.000 do 100.000 tolarjev za odgovorno osebo pravne osebe). Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju sa- Pri ugotavljanju stopnje požarne ogroženosti za posamezna območja naravnega okolja je treba upoštevati: vremenske razmere, podnebne značilnosti, strukturo vegetacije v gozdovih in kmetijskih zemljiščih, vegetacijsko obdobje, ureditev prostora (prometnice, naselja, dostopnost, oskrbo z vodo, razgibanost prostora). mem, se kaznuje za prekršek tudi posameznik (fizična oseba), ki stori dejanje, prepovedano z uredbo. Drugih predpisov, ki bi prepovedovali kurjenje odpadkov v naravnem okolju, ni. Smiselno se sicer lahko uporabijo določila Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sežiganju odpadkov (Ur. list RS št. 73/94), ki določa posebne zahteve za sežigalnice komunalnih odpadkov in sežigalnice posebnih odpadkov. V tej uredbi so definirani posebni pogoji, ki jih mora imeti taka naprava za zgorevanje in jih v naravi ni mogoče dogeči. Poleg tega se lahko smiselno uporabi Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. list RS št. 73/94), ki prepoveduje kurjenje odpadkov v malih kurilnih napravah. Inšpektorat RS za okolje in prostor nadzira sežig odpadkov predvsem na območju podjetij in odlagališč odpadkov, drugi inšpektorji in policija pa so, kot je že bilo omenjeno, pristojni za nadzor kurjenja v naravnem okolju. Venčeslav Smodiš televizijski spored od 27. marca do 2. aprila ve st n i k, 2 6.marecj^ PETEK 27. MAREC TV SLOVENIJA 1 9.30 Jasno in glasno 1 0.15 Resnična resničnost 11.05 Pomagajmo si 11.35 Na vrtu 12 .05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka 13 .00 Poročila 13.40 Polnočni klub 1 4.50 Krčmarica Mirandolina, gledališka predstava 1 6.20 Mostovi 17.00 Obzornik 1 7.10 Po Sloveniji 1 7.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Primer Feliks Lang ali kako ujeti svobodo, tv-film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Jorge Luis Borges, angleška dokumentarna oddaja 23.45 Gala koncert ob 25-letnici Jamesa Levina 0.45 Novi raziskovalec TV SLOVENIJA 2 11 .05 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 12 .00 Tv-show 13 .05 Zasledovalci, ameriški film 15 .05 Boter I, ameriški film 18 .05 Wildbach, nemška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Slovenska polka in valček, prenos 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22.00 Goreče srce, nemški film 0.15 Charlie Grace, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11.00 Obalna straža ponoči - 12.00 Dinastija Monroe - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža - 15.00 Tarzan - 15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža ponoči - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Viktorji '97, prenos - 22.00 Osmi potnik 3, ameriški film - 0.00 Najlepša fantazija, erotični film -1.30 24 ur IDEA TV - KANAL 10 8.00 Video strani - 9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa - 10.05 Svet mode - 10.30 Aktualno - 10.45 Intervju z Vlasto Temlin: Dohodnina - 11.00 Borzni monitor - 13.30 Video strani - 18.30 Živa, regionalni program - 18.35 Mikrofon, odkrivanje glasbenih talentov - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Tedenski komentar - 19.20 Napoved kulturnih in športnih dogodkov TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Highlan-der - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Superma-, nove dogodivščine - 18.00 Pri nas doma - 18.30 Živa, regionalni program - 19.25 Esmeralda -20.15 Izbor filmske zvezde: John Wayne (090 91 51), Lee Marvin (090 91 52), Robert Mitchum (090 91 53) - 22.00 M.A.S.H. - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 POSLOVNO - oddaja o podjetništvu-10.30 MEHANIKA 1951 -11.30. Risake-12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 POSLOVNO - oddaja o podjetništvu - 17.00 MEHANIKA 1951 -18.00 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 GNES informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik -20.00 GNES - 20.30 TV PRODAJA - PATTY INTERNATIONAL oddaja v živo - 21.00 Videoboom 40 -21 55 Naj spot - 22.30 GNES - 23.00 Videotop -23.45 Erotika - 01.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 NewYork, nadaljevanka - 13.40 Risanka -13.50 Poročila - 13.55 Sinovi neviht - 15.00 Pol ure kulture - 15.30 Poročila - 15.35-lzobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedem vrhov, potopisna serija - 20.50 Po naši lepi - 22.10 Opazovanja - 22.45 Tednik -23.45 Poročila - 23.50 Oddelek za umore, nanizanka - 0.40 Kralj ribičev, ameriški film - Sedmi element - Magija - Koncert zabavrie glasbe - 5.55 Flash Gordon, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.30 Koledar - 15.40 Odkrito - 16.25 Za otroke - 17.10 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sodnica, nanizanka -21.05 Poročila - 21.20 Cosby Show - 21.50 Čist in trezen, ameriški film - 23.50 Veliki miti in legende, serija TV MADŽARSKA 1 5.30 Jutranji program - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve- 11.10 Savannah - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Angleški nogomet - 14.00 Peterica na otoku - 14.30 Naš Char1ey - 15.25 Misija Terra, nanizanka - 16.00 Za otroke - 16.30 Vesoljske igre -17.00 Termometer - 17.15 Za upokojence - 17.45 Regionalni program - 18.05 Okno - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah -20.45 Ekskluzivno - 21.10 Med petimi očmi -22.00 Aktualno - 22.30 Začinjen svet - 22.45 Igra s talci, film - 0.05 Diana Krall Trio - 0.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Jutranji program - 8.00 Pouk na daljavo -9.00 Zakladnica - 11.00 Država in cerkev - 11.45 Domoznanstvo - 12.00 Ura novic - 13.00 12 mesecev v gozdu - 13.30 Odnosi, nanizanka - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Gaia -18.00 Klovn Sim, nanizanka - 18.25 Mixi-tip -18.35 Evropska galerija - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Don Juan, tv-igra - 22.30 Globoka voda - 0.05 Kini in Adam, film TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 9.20 Obalna straža - 10.05 Polmesec, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Majhni tjulenj Albert - 12.35 Pojoča družina Trapp - 12.55 Risanke - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 16.55 Formula 1, trening - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Hany in Sally, filmska komedija - 21.45 Samo 48 ur, kriminalka - 23.20 Tajno ime maščevanje, akcijski film - 0.50 Brannigan, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Trojica, o kateri se govori, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -12.00 Poročila- 12.10Vera- 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nerešeni akti XY -21.15 Duša in telo - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Ljubezenska strast - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Deželni magazin - 10.30 Na Saškem - 11.00 Dnevnik - 11.15 Z mano ne! - 12.00 Nočni studio - 13.00 Novo... - 13.30 Borza - 14.00 Rockpalast : Matchbox 20- 14.45 Šport pod drobnogledom -15.15 Železniška romantika - 15.45 Polet 404 Alita-lie - 16.45 Design - 17.30 Obiski - 18.15 Potovanja k umetnosti - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Zeleni otoki v kam-nitem morju - 21.00 Lizbona - 21.30 Borza -22.00 Leipziška knjižna noč - 23.30 Vietnam: vojna in njene posledice - 1.20 Pogledi s strani - 1.25 Deset pred deseto - 2.30 Jazzovski festival Bern SOBOTA 28. MAREC TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni šolski avtobus 8.55 Al Capone Štrajh trio, glasbena šala 9.35 Risanka 9.50 Primer Feliks Langus ali kako ujeti svobodo, tv-film 11.15 Koncert godbe Slovenske policije 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.35 Prisluhnimo tišini 14.05 Mojstri jazza 15 .10 Nosila je rumen trak, ameriški film 17.00 Obzornik 17.15 Naša pesem 17.50 Na vrtu 18.20 Velike pustolovščine, ameriška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Popevka meseca 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.40 Turistična oddaja 22.00 Kaj je tvoj strup?, avstralska serija 22.35 Poročila, vreme, šport 23.05 Varuh časa, ameriški film 0.30 Na vrtu TV SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta: Beti Jurkovič 10.25 Tv-poper 11.30 Slovenska polka in valček 13.00 Šport 19.30 Videoring 20.00 Deset zapovedi, ameriški film 23.45 V vrtincu 0.25 Sobotna noč POP TV 8.00 Rožnati panter - 8.30 Iron man - 9.00 Bojevniki prihodnosti - 9.30 Guliverjeva potovanja -10.00 Vrnitev v prihodnost - 10.30 Mlajši bratec -11.00 Ameriška gimnazija, ameriška komedija -13.00 Morska deklica - 13.30 Odiseja - 14.00 Super POP - 15.30 Tekwar - 16.30 Highiander -17.30 POP party - 18.30 Beverly Hills - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Zadnji dobri možje, ameriški film - 21.45 Formula 1, posnetek treninga -22.45 Teksaški mož postave - 23.45 Vohuni se vračajo, ameriški film - 2.00 Playboy special - 3.00 24 ur IDEA TV - KANAL 10 9.00 Video strani - 10.00 Živa - 10.05 Mikrofon -10.30 Aktualno - 10.45 Tedenski komentar -10.50 Napoved kulturnih in športnih dogodkov -11.00 Med našimi športniki - 11.20 Pregled dogodkov tedna - 12.30 Video strani - 18.30 Zapp, glasbena oddaja TV GAJBA 15.00 Ponovitev izbora filmske zvezde - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Pri nas doma - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Maščevanje podmornice, ameriški film - 22.00 Ram-bo 1, ameriški film - 0.00 Zapp STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 TV PRODAJA - PATTY INTERNATIONAL- 10.30 Videoboom 40 -11 25 Videotop -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16 30 TV PRODAJA - PATTY INTERNATIONAL -17 00 Videoboom 40 -17 55 Videostrani - 18 15 Videotop - 19.00 GNES informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik -19.55 Utrip - 20.10 GNES - 20.40 FILM - 22.30 GNES-23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Opazovanja - 8.00 Risanka - 8.20 Koledar -8.30 Poročila - 8.35 Power Rangers - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijski nasveti - 13.00 Čarovnija zlatega medveda, ameriški film - 14.35 Poročila - 14.50 Briljantina - 15.35 Televizija o televiziji - 16.10 Ameriški nacionalni parki - 17.15 Dr. Ouinnova, nanizanka -18.05 Kanjon nevarnih iger, otroška serija - 18.30 Lepa naša - 19.30 Dnevnik - 20.20 Nepomirjeni, ameriški film - 22.30 Opazovanja - 23.00 Forum -23.50 Polnočna premiera: Družinski album - Serijski film - Skrita kamera - Koncert - Največji uspehi hrvaškega športa - 6.55 Jazz pred jutrom TV HRVAŠKA 2 8.50 Koledar - 9.00 Filmi bratov Marx - 10.15 Dosjeji X - 11.00 Črno belo v barvah: Notredamski zvonar, francoski film - 14.00 Theatron - 17.00 Virus, oddaja o računalništvu - 17.30 Deset velikih svetovnih pisateljev: Thomas Stearns Eliot - 18.30 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler: Amsterdam - 21.15 Legendarne manekenke, serija - 22.10 Kultura - 23.10 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.30 Jutranji program - 8.00 Otroški program -10.20 Potovanje '98- 11.05 Strasti, nanizanka - 11.55 Ljubezni v Saint Trapezu, nanizanka - 12.55 Energetska abeceda - 13.00 Dnevnik - 13.10 Narodna glasba - 13.35 Sposojena zemlja - 14.00 Magnas Miška, madžarski film (čb) - 15.40 Kolo -15.50 Manever - 16.20 Območje - 16.55 Formula 1, trening - 18.10 Želeli ste - 19.05 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kumara, politična solata - 20.20 Pop, kurtizana in samotni junak, ameriški vestern - 22.25 Zvezdniki rocka v soboto -0.05 Naziv igre: Beverly Hills, ameriški film TV MADŽARSKA 2 6.00 Jutranji program - 8.30 Ponovitve - 9.30 Manjšinske oddaje - 12.50 Okno v Evropo - 14.50 Rop v Ulzani, ameriški vestern - 16.30 Telešport -18.30 Koncert - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Familija, 334. del - 20.30 Koščica brez ribe - 21.10 Bolnica v predmestju - 22.05 Poper, nanizanka - 23.10 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled - 9.30 Risanke -11.15 Disneyev festival -12.10Nick Foley - 13.00 Življenje in jaz - 13.20 Čudovita leta -13.45 Princ iz Bel Aira - 14.10 Divji bratje s šarmom - 14.35 Zabava peterice - 15.25 Beverly Hills 90210 - 16.10 Melrose Plače - 16.55 Formula 1, kvalifikacije - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki -20.15 Stavite, da...? - 22.15 Hladnovroče noči, srhljivka - 0.05 Nesreče..., srhljivka - 1.30 Zadnji čvrsti možje, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev - 9.15 Na poti - 9.40 Anastazija, film - 11.20 Harry in Sally, filmska komedija - 13.00 Poročila -13.10 Stari grešnik, filmska komedija - 14.45 Srce, polno glasbe, film - 16.10 Podobe Avstrije - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Mož v krizi, film - 22.00 Poročila -22.05 Vse je komedija - 23.45 Čisto okrajno sodišče, TV igra - 0.35 Grozljive sanje, srhljivka 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Francoščina - 7.30 Znotraj britanskih otokov - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Alpe Donava Jadran - 10.15 Lizbona - 10.45 Reportaža - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.15 Križem - 13.15 Nemški šlager magazin - 14.00 Novo ... - 14.30 Najlepši modeli Elite 1997 v Nici -15.15 Televizija za ženske - 15.45 Bil sem moška vojna nevesta, filmska komedija - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Majhna svoboda - 18.30 Tujina -19.00 Danes - 19.20 Sem morilec? - 20.00 Poročila - 20.15 Kronanje Popeje, opera - 22.45 Klasični komadi - 23.20 Boulevard Bio - 0.20 Pogledi s strani - 0.45 Suita 16 - 1.15 Aktualni športni studio - 3.35 Jazzovski klub NEDELJA 29. MAREC TV SLOVENIJA 1 8.00 Ferdi, risanka 8.25 Zvezdica, lutkovna igrica 8.55 Živahni svet iz zgodb, risanka 9.20 Telerime 9.25 Pustolovščine, nanizanka 9.55 Orkestralna glasba 20. stoletja 11 .00 Divja razmerja, avstralska serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 13 .00 Poročila 13.40 Popevka meseca 14.40 Novice iz sveta razvedrila 15.15 Otroški jok, ameriški film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Naravni parki Slovenije 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Očetje in sinovi 22.35 Poročila, vreme, šport 22.55 Rimske počitnice, ameriški film (čb) 0.45 Naravni parki Slovenije TV SLOVENIJA 2 9.25 Teater Paradižnik 10.20 V vrtincu 11.05 Hudičev vrh, avstralski film 13.00 Šport 19.30 Videoring 20.00 Strici so mi povedali, tv-nadaljevanka, zadnji del 21.20 Zmagoslavje računalniških gurujev, angleška serija 22.10 Šport v nedeljo POP TV 8.00 Rožnati panter - 8.30 Iron man - 9.00 Klop -9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi superman - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Beverly Hills - 12.00 Melrose Plače - 13.00 Brez zapor - 14.00 Viktorji '97 -16.00 Čez lužo - 17.00 Formula 1 za VN Brazilije, prenos - 20.00 24 ur - 20.30 Super POP s Stojanom Auerjem - 22.15 Športna scena - 23.15 Prekletstvo rožnatega panterja, angleška komedija -1.15 24 ur IDEA TV-KANAL 10 9.00 Video strani - 10.00 Prekmurska kuhinja -10.30 Svet mode - 10.45 S starimi obrtmi v današnje dni - 11.00 Intervju - 11.15 S kamero po Prekmurju in Prlekiji - 11.30 Pregled dogodkov tedna -12.30 Video strani - 18.30 Super genialni Viki, računalniška igrica v živo - 19.00 Glasba Obmurja, glasbena oddaja TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Ocean, ameriški film - 18.00 Pri nas doma - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Čas čudežev, jugoslovanski film - 22.00 Mladi divjaki ameriški film - 0.00 Wolf STUDIO AS 9 30 TEDNIK ponovitev oddaj GNES - 11.30 TV PRODAJA - PATTY INTERNATIONAL oddaja v živo -12.00 POSLOVNO -12.30 MURAŠI -13.45 Videostrani -18.00 Rokomet RK POLET: RK VUZENICA -19.30 Dnevnik - 20.00 OB MATERINSKEM DNEVU ponovitev- 20.30 MEHANIKA 1951 ponovitev -21.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.35 Opazovanja - 8.05 Risanka - 8.25 Koledar - 8.35 Poročila - 8.40 Rhino & Co., poljudnoznanstvena serija - 9.30 Risanka - 9.55 Modri biser Rovinja - 11.30 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Glasbena oddaja - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box - 14.50 Poročila - 15.00 Oprah Show -15.50 Valček z zahodne strani, ameriški film -17.20 Poročila - 17.30 Nikolajeva cerkev, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kneginja Dora, dramska serija - 21.15 Sončni show HTV -22.35 Opazovanja - 23.05 Stoletje žensk, dokumentarna serija - 0.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.15 Koledar - 12.25 Briljantina - 13.10 Polnočna premiera: Družinski album - 16.10 National Geographic - 17.05 Giorgio Surian v Reki, posnetek koncerta - 18.20 Etnokajda - 19.30 Dnevnik - 20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu -21.10 Foxov filmski večer - 22.40 Zakonske vode, nanizanka - 23.05 Zaključni račun, britanski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Vaška TV - 7.00 Za otroke - 10.00 Tv-ma-gister - 11.05 Glasbeni butik - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Novi reflektor - 13.00 Čoln na vodi, avstralski film -14.35 Sladko brezdelje - 15.30 Verski program - 16.00 Walt Disney vam predstavlja - 17.05 Halo, Madžarska, turizem - 18.00 Kneginja Sandra, nanizanka - 19.00 Teden, Dnevnik - 19.45 Spomladanski festival, koncert - 21.40 Formula 1, prenos iz Brazilije - 23.45 Tonik TV MADŽARSKA 2 7.30 Ponovitve - 8.30 Varstvo potrošnikov -9.00 Zabavni program za mlade - 11.00 Telešport - 13.00 V imenu ljubezni, nanizanka -14.50 Slikanica - 16.35 Zoran Stevanovity -17.00 Cena človeškega življenja - 17.30 Tranzit - 18.00 Očitno - 18.30 Fazona - 19.00 Nano-svet, japonska nanizanka - 20.00 Koncert ob Valentinovem - 21.30 Telešport - 22.00 Dokler še živimo - 22.45 Universitas, forum neodvisnih filmarjev TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 7.15 Disneyev festival -9.45 Konfeti - 11.30 Šport: rokomet - 13.25 Formula 1, ogrevanje - 14.00 Archie in Harry, filmska komedija - 15.40 Naftni princ, pustolovski film - 17.05 Srček - 17.30 Formula 1: dirka za veliko nagrado Brazilije, prenos - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.05 Materinski dan, film -22.45 Kraj dejanja - 0.20 Tenis, finale na Key Biscaynu, prenos TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Vedno, ko sem srečna, filmska komedija - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Jesenski lovec, film -17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrijadanes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vrtiljak šlagerjev - 21.50 Poročila - 22.00 K stvari - 23.20 Vizije - 23.25 Enostavno klasično - 0.55 Teden kulture 3SAT TV SLOVENIJA 2 11.05 Wildbach, nemška nanizanka 12.00 12.45 13.15 18.05 Šport v nedeljo hj Veliki miti in skrivnosti 20. stoW Deset zapovedi, ameriški film Propad, brazilska nadaljevanka,« 19.00 19.30 20.00 21.00 Lingo Videoring Studio City Trend,, oddaja o modi m vizualnih kulturi 21.50 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Studio City p°P TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca -straža ponoči -11.45 Športna scena - kviz - 13.30 Odiseja - 14.00 0*« . 15.00 Tarzan - 15.30 Senca - 1^2 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne -1»4 (. straža ponoči - 19.20 Vreme - jj.S 20.00 Pridi si pogledat raj, ameriški । Možje v modrem - 23.30 Rahla norost, a - 1.30 24 ur IDEA TV-KANAL 10 t 8.00 Video strani - 10.00 Super geni*^-vitev računalniške igrice - 10.30 Glas L-13.15 Video strani - 18.30 Živa, reg«1®^,f - 18.35 Športni ponedeljek: Mura, reportaža - 18.50 Kronika- 19-,W informativna oddaja - 19.20 Športni ponw’ gled športnih dogodkov TV GAJBA 15.oo PfOli* 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor -tru - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 1 18.00 Pri nas doma - 18.30 Zi* ' #. gram - 19.25 Esmeralda - 20.1 JI 21.00 Druga zemlja - 22 00 M. Newyorška policija - 0.00 Živa STUDIO AS |7,N0.nJ 9.30 Rokomet RK POLET: R^ Risanke - 12.00 Videostrani -1’. tf3l»- ( POLET : RK VUZENICA -17.3° VideO^.tSj. Risanke -19.00 GNES informatik TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20. POTROŠNIK : NK HIT GORICA- gOll= L IN ZAPOJMO PO DOMAČE G. n 22.30 GNES - 23.00 Videostrani 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pogovori o kulturi - 7.45 Kulturni izseki - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Klasični komadi - 9.50 Da capo - 10.35 Pisave - 11.20 Knjižno mesto Leipzig - 12.30 Igra vam Guarneri kvartet - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Zvočna Avstrija - 14.30 Gramska strela! - 15.05 Regina na stopnicah - 16.00 HITEČ - 16.30 Petdeseta leta - 17.30 Televizijski zdravstveni nasveti -18.00 Dnevnik - 18.15 Švica v marcu - 19.00 Danes - 19.10 Pogovor - 20.00 Poročila -20.15 Dejstva in legende - 21.00 Zakladi sveta -dediščina človeštva -21.15 Zgodovina in zgodbe - 22.55 Besedo ima javni tožilec - 0.10 Strupeno razpršilo, film PONEDELJEK 30. MAREC TV SLOVENIJA 1 9.30 Lahkih nog naokrog 10.15 Novi raziskovalec, ameriška serija 11.10 Velike pustolovščine, ameriška serija 12.00 Slovenski magazin 12.25 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Očetje in sinovi 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Kaplja 17.45 Narava in človek, angleška serija 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Savannah, ameriška nadaljevanka, 13/ 34 21.05 Odstiranja, dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Odstiranja, pogovor 0.50 Recept za zdravo življenje TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro'"7 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec go«' ’ < 46/130 - 13.15 NewYork, nadalje 5|erlyH^ 24 ur-20.00 23oniBoln'šnica amer'ška drama, 1. del - Gorski volkoviPanJa ~ 22 30 Na zdravje! -|D^* v' ameriškifilm - 1.00 24 ur 10*20 k NK Maribor Ti?0 ŽiVa ' 10-05 športni po' 4 ?ro*a - 10 In ?!C'NK Mura, reportaža -deosfciek’ PregleVšn^ ~ 1°-5O Športni 49l1'' 18.30 žS rt lh d°S°dkov - 13.15 Vito i^nie s Slavim3’ re9|onalni program - 18.35 Rrlekiji ' s. 15 S kamero po Prek- j^jba 4° ' 1500 Hi9hlan- 8.0q pn ' °-30 Taksi - 17.00 Zvezdne I' 19.25 Po oma " 18.30 Živa, regionalni 'OjjiBpO M.A s ' 20.15 Severna ob-. 2iva ■ ■ ■ - 23.00 Newyorška policija J^OAS 16 3n m '12.00 Videostrani -,\n HCA NK POTROŠNIK : Zapojmo?Videostrani -18.30 ZAI-.%ik 'b^GNESinf $ DOMAČE G. Radgona 2° °0 GNFl°rmat'Vna oddaia -19-30 TV S^ddaj^23'^ OB MURI SnikVa,r’a oddaj®'00 D°bro iutro - 10-00 '^■ŽSRe^ J^Sp^ork, nad . Sovedi, nadaljevanka -jaSafc -13-40 Poročila -18 7 Od n Poročila - I s .“ 15-15 v živalskem ia 3 Orjaška dane '45 lz°braževalni program J 18'00 Kol° areče - ^Op-j^ga ča,a 19-30 Dnevnik - 20.15 V Tt. ^anja-jo .Z?1-00 Tv-parlament-1, ubv* ». ° PretePač, ameriški film - 2n l9-00Žun Wanka - 1745 Prizma -V^a- 2i°J 5 ^Viz^p?8^ panorama - 19.30 Ur9enca ' 21'30 Plr Konje 1 iloi - Fi|m.v barvah: Levoroki revol-Tt u ' 2ec _ g 'v aprilu - Tv-magazin -5 3n » - 'n'na ie9ende jazza ' '^Sh00 Zw>9aV210 'n oblast ‘1005 ' 130° PeSmi l7-1Si '7.0n°I6 ' 1 e.snl?1-denaria' španski film Nataka0 *rpini re/"11®™ ljubezni, nani-■e' is'0 6 'n Znanjae Labilitao'iski magazin -^“n-^Kra^n^Pliškakmlj 17-45 Re9'onalni ■ ?13n°'00 i,®P, nanh ka ' 1820 Za otro' . "'zanka - 19.30 Dnevnik, >1 -'5 Dn» ' 22 On ai kriminalno, magazin IV U. N <0° Aktualno -0.45 Tele- ^-OOVs^ - 12.00 Ura novic 19 8,3ot' ?Iiubezni' dve črtici M'33 - Ig nn?d ' 15-00 Repeta, j?rsa, d"9vriik ska dane k,ovn Sim, nanizanka ^frw0rt--^18'55 Pravljice -%9ie 'ario^šrni film -0? Od Madžarske do Tv ; ' 23'1 mSna glasb1 -0° šport ekstra -^AVsJ^t 22 306"”' ^i^dobeas7:iblbileiudi Sta delMedaj namred am-Vsaki-Ob ponedeljkih in 111 ‘0|' na tedC Uradno P° dve uri Sivai^uV3 spreime okoli SevMa daip' ? n'kov- Prednost >M;2°-bolnikom s karci' ViS° tudioh’katerim lajšajo men ob neuradnih dne-SinskSV3 pride v proti-Mej lečeS?«0' je ohičaj-0%>ico h 1,zdravnik mu izda Sifonu n n'k Pa se °šebno S PečineS' na preSled- da Srp Je abko različen, ali"1 ali bole/'3 obolenje za ra-fočan slo v križu’ vratu . »0braa ® av°bol. ^‘ne, neSj0 torei v«e vrste L^tika žal racamo nobene-S |S«'ien Paje čakalna d°-alihovič 1 P vedal dr. Mensur tlečih n.r° Z(*ravijo na Osi]nacinov ali zdr. lkanientozno zd-v|ieŠ 'bvazivS"^ Z zdravili-Vrsua Pa že iaS metode zdra-skih blokad,« je iglami. S tem zdravimo simptome, kot so bolečina v rami, cer-vikobrahialni sindrom (bolečina v vratnem delu hrbtenice, ki se širi v ramo in roko), vratno-ročni sindrom, bolečine v križu. To je posebnost naše ambulante, saj, kolikor vem, drugje po Sloveniji tega še ne delajo,« je povedal dr. Mensur Salihovič. Bolečino uspešno zdravijo, toda ne še pri vseh bolnikih Statistika večjih protibolečinskih centrov govori, da kljub temu, da so bili bolniki zdravljeni na sodobnih klinikah, bolečine ni bilo mogoče Zadovoljivo pozdraviti petnajstim od stotih bolnikov. Murskosoboška protibolečinska ambulanta seveda v tem kratkem času tovrstne statistike še nima, po povratnih informacijah, ki jih dobijo od svojih bolnikov, pa že lahko rečejo, da so v zadnjih petih, šestih mesecih zelo . uspešni pri zdravljenju ramenske in vratne bolečine ter pri glavor bolih. In da bi svojo uspešnost, tudi v smislu kakovostnejše obravnave bolnikov ter zajemanja večjega števila trpečih zaradi bolečin, še utrdili, jim bo poleg nove organiziranosti in znanja potrebna tudi sodobnejša oprema. povedal sogovornik. Ta metoda zdravljenja oziroma tehnika je v anasteziologiji nasploh velikokrat uporabljena, s kombinacijo raznih zdravil ali posameznim zdravil ter z vedno novimi spoznanji o njihovi učinkovitosti pa so pri zdravljenju dosegli zelo dobre rezultate. Zdravilo lahko dovajajo na stičišča več živcev, potem k določenemu izbranemu živcu in njegovi korenini ali pa v hrte-nični kanal za epiduralno blokado. »V epiduralni prostor (prostor med hrbtenico in hrbtenjačo, po katerem se pretaka možganska tekočina) vstavimo cev, skozi katero dovajamo zdravilo. To je zelo učinkovita metoda. Lahko pa gremo še naprej, da cevko nastavimo dva milimetra globlje in odmerjeno zdravilo dovajamo v subduralni prostor (neposredno k hrbtenjači) v možgansko tekočino. Zdravimo z zelo različnimi zdravili, tudi takšnimi, o katerih se nam pred tremi, štirimi leti še sanjalo ni, in v natančno določenih odmerkih. To so večinoma opioidi, morfij in sintetični opioidi ter lokalni anastetiki,« je sobesednik pripovedoval o najpogostejših načinih zdravljenja. Ena novejših metod zdravljenja bolečine in posebnost murskosoboške protibolečinske ambulante pa je zdravljenje z intra-muskularno stimulacijo. Zdravnika stajo v regijsko prootibo-lečinsko ambulanto prinesla z mednarodnega kongresa strokovnjakov, ki. se ukvarjajo z zdravljenjem bolečine. »To delamo z našimi anaste-ziološkimi ali akupunkurnimi ^a9radna križanka i:brUarska velik0 nagradna križanka ni bila težka, saj smo aeže. žilnih rešitev. Izmed njih smo izžrebali tele ednosti 20.000 tolarjev: Vv Nina Kovač, Lendavska 13, Murska Sobota ec>nosti 15.000 tolarjev: v v Niko Koca, Tešanovci 77 onosti 10.000 tolarjev: la v vro^^arinka Maligec, Franja Kozarja 18, Veržej lan dnosti 5.000 tolarjev: $rada _ - Ernest Bedič, Otovci 48 "rtletna naročnina na Vestnik: rada ~ , Janez Snoj, Noršinci 11 e, Ljutomer ■ aanr lrt|etna naročnina na Vestnik: ada g . Franc Gydrk6s, Čentiba 108, Lendava 8- pha naročnina na Vestnik: čet °zica Jer°m, Ul. Molniške čete 8, Ljubljana j^ietna naročnina na Vestnik: četrSan Dravec, Mirna ul. 11, Murska Sobota etna naročnina na Vestnik: Staša Matis, Sebeborci 45c ° VeČ sreče Prihodnjič! Hi' Sra n°ta, y°doravno: stannokop, teroristka, iranist, TR, lin, ^N^žito ^'noijo-^sraf, MIP, ranitidin, animator, geto, Alibunar, S »M gv’ '°maj, idol, Romana Logar, ime, avšica, dve, Dl, "k 'ie. gjk3' ro9, TJ, favna, Kne, Anam, enica, OAS, odnos, Nr k ’ Hler ’ intimus, artičoke, STA, Čargo, vektor, glav-H,''A Paiir Pet6rka’ ?ovinar' lco. knof, veterina, fara, Igo, plesalka, X. - krij’la' $lod' k3, Polenta, Sean, slonar, startas, akut, ari' *aca ' Alima, analitik, sečnina, rabota, Irec, ko-’ a,A AK, kal. »Aparature, za katere mislimo, da bi jih bilo dobro imeti, se nanašajo na diagnostiko bolečine ter merjenje uspešnosti zdravljenja, potrebovali pa bi tudi specialne črpalke za dovajanje zdravila. To je naš cilj in upam, da ga bomo skupaj tudi dosegli,« je povedal sogovornik dr. Salihovič. Prišel pa bo tudi čas, ko se bodo predstavili še z operativnimi metodami zdravljenja, kot je na primer radiofrekvenčno zdravljenje. »To je operativna metoda zdravljenja, ki je zelo zahtevna in terja timsko delo več strokovnjakov. To metodo zdravljenja sem pred leti že predlagal vodstvu bolnišnice, vendar za to do sedaj še ni bilo pravih možnosti,« je povedal sobesednik. Zdravljenje bolečine je novost To, da je bolniku potrebno pomagati tudi s tem, da zdravijo, mu odvzamejo bolečino, je dokaj novo spoznanje in algologija, znanost o bolečini, mlada veja v medicini, ki pa vse bolj dobiva pomen. Tistim bolnikov, ki jim lahko pomagajo ter jim odvzamejo bolečino, se namreč kakovost življenje povsem spremeni. Človek, ki mu olajšajo bolečino, ponoči mirno spi, podnevi pa spočit in brez bremena stalne bolečine uspešno opravlja svoje vsakdanje naloge tako v službi kot doma. Čedalje pomembnejši pa je tudi ekonomski izračun, ki govori o tem, da zaradi bolečine veliko ljudi na svojem delovnem mestu ne more biti ustvarjalnih. »Bolečina kot medicinski problem je čedalje pomembnejša,« je ugotavljal dr. Salihovič. Novo v medicini pa je tudi v spoznanje, da s tem, ko uspešno pozdravijo bolečino, velikokrat prekinejo tudi bolezen. Gre za tako imenovani bolečinski sindrom, ko na primer z zdravljenjem bolečine po zlomu roke prekinejo tudi bolezen, oteklina usahne in funcija roke se spet povrne. In prav zato, ker zaradi bolečine trpi veliko ljudi, si je protibolečinska ambulanta skupaj z društvom za boj raku v tem letu postavila cilj, širiti zanje o zdravljenju bolečine. Najprej bodo delali s patronažnimi sestrami in zdravniki, ki delajo na terenu, zavzeli pa se bodo tudi za širše pro-svetljevanje ljudi. MAJDA HORVAT Foto: JZ Skupščina potapljačev V petek, 13. marca, je bila v prostorih gasilskega doma redna skupščina Po-tapljaškega društva Murska Sobota. Po V'" analizi aktivnosti v prejšnjem letu so si so- Sj?/® boški potapljači zadali nove cilje. V pe- 5 tek, 3. aprila, bodo v soboškem gasilskem V domu ob osmih zvečer začeli s potap-Ijaškimi tečaji. Glede na odmevnost in velik interes med mladino so se tudi letos odločili organizirati potapljanje mladine v soboškem kopališču. V poletnih mesecih bodo organizirali potapljaške tabore na morju, prvega predvidoma junija v Cri-kvenici. Mnogo članov se ukvarja tudi s podvodnim fotografiranjem, zato je bil sprejet sklep o ustanovitvi foto sekcije. Tedenska srečanja potapljačev bodo vsak petek ob sedmih zvečer v gostišču Rojal v Prešernovi ulici 1, kjer bodo postavili tudi oglasno desko, ki bo rabila tako informiranju članov kakor tudi predstavitvi društva širši javnosti. SVET OSNOVNE SOLE MALA NEDELJA 37 9243 MALA NEDELJA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA (reelekcija) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje 53. oziroma 144. in 145. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje Zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom: ZA RAVNATELJA. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem postopku za imenovanje. Tečaj: zastonj VW Polo, Golf: 2130 s PD Mercedes A: 2330 s PD Vzgojno-varstveni zavod Murska Sobota obvešča starše, da bo vpisovanje otrok novincev za šolsko leto 1998/99 v vrtcu: 1. na PUŠČI - v sredo, 1.4.1998, od 8. do 11. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 2. v RAKIČANU - v sredo, 1.4. 998, od 13.00 do 15.30 za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo 3. v KROGU - v četrtek, 2.4.1998 od 13.00 do 15.30 za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 4. v BAKOVCIH - v petek, 3. 4. 1998, od 13.00 do 15.30 za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo 5. v MURSKI SOBOTI - od 6. do 10. aprila 1998 od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo V Murski Soboti bo vpisovanje v Talanyijevi ulici 6. SREDNJA KMETIJSKA SOLA MARIBOR Vrbanska c. 30, 2000 MARIBOR OBVEŠČAMO vse prihodnje dijake in njihove starše, da v šolskem letu 1998/99 vpisujemo v naslednje vzgojno-izobraževalne programe oz. smeri: - sadjar-vinogradnik (3-letni program) - kmetijski tehnik (4-letni program) - vrtnar (3-letni program) - NOVOST! - vrtnarski tehnik (4-letni program) - NOVOST! Pokličete nas lahko vsak dan od 8.00 do 12.00 po telefonu, številka je 062 29 877 ali 213 011. SVET LJUDSKE UNIVERZE M. SOBOTA, ZAVODA ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE Slomškova 33,9000 M. Sobota razpisuje v skladu s 16. členom Zakona o izobraževanju odraslih in v skladu s 53. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja delovno mesto DIREKTORJA za mandatno dobo štirih let Zakonsko predpisani razpisni pogoji: - visoka izobrazba VII. stopnje, - pedagoško-andragoška izobrazba, - strokovni izpit, - 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja, od tega najmanj 3 leta pri izobraževanju odraslih. Dodatni pogoji: - znanja tujih jezikov (nemščina in angleščina), - znanja za delo z osebnim računalnikom, - šoferski izpit B-kategorije. Direktor polovico delovnega časa opravlja dela strokovnega delavca - organizatorja izobraževanja. Začetek dela je 1.9. 199g. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z referencami s področja izobraževanja odraslih v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Ljudske univerze M. Sobota, Slomškova 33, 9000 M. Sobota, s pripisom ZA RAZPIS - NE ODPIRAJ. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. SVET OSNOVNE ŠOLE IVANA CANKARJA LJUTOMER Cankarjeva 10 9240 Ljutomer razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 53. oziroma 144. in 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom: ZA RAVNATELJA. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po končanem postopku za imenovanje. 28 vestnik, 26. marecj NAROČNIŠKI SLUŽBI PODJETJA ZA INFORMIRANJE (v »žuti kuči«) TURISTIČNI AGNENCIJI KLAS V LENDAVI (na avtobusni postaji) TURISTIČNI AGENCIJI KLAS V LJUTOMERU (na avtobusni postaji) TURISTIČNI AGENCIJI KLAS V GORNJI RADGONI (na avtobusni postaji) TURISTIČNI AGENCIJI TRSEK NA GLAVNEM TRGU V LJUTOMERU Tel.: 23 554, med 16. in 18. uro. ml7854 VINOGRAD v dobrovniških goricah, na brajdah, prodam. Tel.: 79 144. mi7861 LENDAVA, gostilna 500 m2, s stanovanjem, nova, še neodprta, turizem, malice, kosila, 350.000 DEM, naprodaj. Tel.: 75 837, po 16. uri. ml7863 DEL VINOGRADA, 6 arov, v Lendavskih Goricah, ugodno prodam. Tel.: 77 544, od 18. do 20. ure. ml7865 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru Ljutomera, 56 m2, prodam. Tek. 83 388. m 17866 ENOSOBNO MANSARDNO STANOVANJE, 40 m2, v Cvetkovi ulici prodam za 45.000 DEM. Tel.: 59 143. m!7880 kmetijska mehanizacija AUTOREAL VESTNIK Radio Murski val 91,6 Mhi motorna vozila JUGO 55 KORAL, letnik 1991, registriran do 20. 6. 1998. prodajo. Tel.: 62 266, po 14. uri. ml7818 RENAULT 4 GTL , letnik 1982, prevoženih 80.000 km, vzdrževan, registriran do 8/98, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 21981 (popoldan) m 17832 CORDOBO 1.6 GLX, letnik 1994. prvi lastnik, prodam. Tel.: 21 040. m17844 VW JETTO 1600, bencin, letnik 1987. dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel.. 49 336. m 17851 TOVORNI AVTO TAM, registriran do februarja 1999, vozen z B-kategorijo, prodajo. Tel.: 70 833. ml7853 RENAULT 4 TL, letnik 1982, s pretečeno registracijo, v dobrem stanju, prodam. Tel.: 48 427. m 17857 FORD PROBE 2.5 GT, letnik 1993, julij, prodam. Tel.: 062 61 1 777. ml7858 TOLEDO 2000 GT, letnik 1994/7, prevoženih 38.000 km, rdeč, odlično ohranjen, s kompletno opremo: alarm, klima, ABS, lita platišča, radio, ugodno, tudi na kredit, prodam. Tel.: 31 042 ali 24 768. m 17869 LADO SAMARO, letnik 1993, višnjeve barve, prevoženih 45.000 km. prodam. Tel.: 70 295. ml7870 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1991, in 300 1 kvalitetnega mešanega vina, ugodno prodam. Tel.: 75 522, po 16. uri. m 17876 lahko na vse telefonske številke oglasa podjetja Farma pri Mostu, d. o. o. m 17750 posesti SPIN nepremičnine p. e. Tišinska 19, Murska Sobota tel.&fax: 069 31 542, mobitel: 041 728 093 - hišo v Moravskih Toplicah - hišo v tretji gradbeni fazi ■ enoinpolsobno stanovanje - lokale v M. Soboti - dvo- in trisobna stanovanja - enosobno stanovanje Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00 Traktorji LAMBORGHINI sedaj tudi v Pomurju! »jsJSBR (069) 57 350 PNEVMATSKO SEJALNICO Panonija, 4 vrstno, prodam. Jože Steyer, Plitvica 10, 9253 Apače, tel.: 69 466. ml7772 NAKLADALKO ZA SENO, trosilnik za hlevski gnoj in manjši traktor kupim. Tel.: 062 835 225. m 17779 TRAKTOR URSUS 35 KS, z bočno koso, v dobrem stanju, prodam. Vogrinčič, Topolovci 19, p. Cankova. ml7787 DVA ŽITNA KOMBAJNA KLASS DOMINATOR 106 IN 96 z dodatno opremo 3 D in opremo za koruzo naprodaj. Stroja sta v dobrem stanju. Tel.: 062 721 147. ml7819 RAUKOMBI, predsetvenik, širine 2,20 cm, po ugodni ceni prodam. Tel:: 41 502. ml7824 TRAKTOR STEYER TIP 760, na zadnji pogon, prodajo za 10.000 DEM. Tel.: 062 682 235. m 17849 KUPIJO PREDSETVENIK, rabljen, širine 1,80 m. Tek: 42 877. ml7859 TRAKTOR URSUS, letnik 1976, obnovljen, z bočno koso, prodam. Tel.: 45 582. ml7864 KROŽNE BRANE prodam. Tel.: 76 466. m!7879 Mojstrska 2, M. Sobota, 4. nad. stan. 20, pri Papič. ml7795 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na OŠ Puconci, v šol. 1. 1974/75 na ime Dragica Hari, Andrejci 63, p. Martjanci, m 17797 KAMNOSEŠTVO Horvat iz Brezovice 21 pri Veliki Polani izdeluje nagrobne spomenike. Pokličite jih po telefonu 70 641.ml7799 Preklicujem veljavnost naloga vezave 1-33685-9, izdane pri HKS na ime Geza Hujs, Ratkovci 15. ml7803 POČITNIŠKO prikolico kupim. Tel.: 062 412 038 in 0609 624 459. ml7806 METRSKA DRVA, hrast in jesen, prodam. Tel.: 46 547. ml7810 PRIKOLICO, švarcmuhler, 16 ton, dvostranski prekucnik, primerno tudi za traktorski priključek, VLAČILEC Magirus Deutz 310 po delih ali v celoti, ugodno prodam. Tel.: 062 656 177. m 17802 STRUŽNICO ZA LES in stroj za brušenje parketa prodajo. Tel.: 62 575 ali 041 722 048. ml7826 SADIKE LIGUSTRA (živa meja) ugodno prodam. Tel.: 24 775. m 17843 POHIŠTVO za spalnico in kavč prodam. Tel.: 57 142. ml7848 STANOVANJSKO HIŠO v Gaberju 154 s pripadajočo parcelo in njivo, v skupni izmeri 60 arov, in traktor Ursus C 335 prodam. Tel:: 76 136 ali 76 268. ml7855 ODKUPUJEMO DELNICE Zavarovalnice Triglav, Aktive Lavant, Gorenja, Telekoma, Save, Petrola, Kompasa, Krke in Radenske! Telefonska številka: 61 363! ml7867 delo Živali NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hi-sex, rjave, stare 12 tednov, prodam po 450 SIT/kos. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m!7473 NESNICE, MLADE JARČICE, rjave. hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190. Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin,_ Petanjci 98 c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Gostilna Rajsar, Grad, tel.: 53 148. Zamuda Galošak Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044, Gostilna Jože Čeh, Nedelica, tel.: 72 146. m 17750 PUJSKE prodam. Tišina 57. m 17792 KRAVO, staro 6 let. zaradi bolezni lastnika, prodam. Tel.: 71 008. m 17829 VEČ KRAV, zaradi smrti lastnika, prodajo. Repič, Žitkovci 21, pošta Dobrovnik. ml7841 NESNICE; v začetku nesnosti, lahko dobite vsak dan v Babincih 49 ali dostava na dom. Tel.: 82 401. ml785O TELETA IN ODOJKE za nadaljnjo rejo kupim. Tel.: 82 041, zvečer. ml7852 KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. Dobrovnik 192, tel.: 79 164. ml7874 AKCIJSKA PRODAJA MLADIH NE-SNIC že od 450 SIT dalje. Naročite GRADBENO PARCELO, 16 arov, v Veliki Polani, prodam. Tel.: 70 618. m 17595 POČITNIŠKO HIŠICO Z VINOGRADOM na lepi legi v Moščancih prodam. Tel.: 069 31 736. mtu GOSTIŠČE V OBRATOVANJU prodamo, delno tudi na kredit. Tel.: 48 533. ml7636 DVOSOBNO STANOVANJE na Vrtni 3 v M. Soboti prodam. Tel. 24 215 (zvečer), m 17679 KMETIJO na Goričkem prodam. Tel.: 061 16 12 699 ali 061 376 923. ml7778 DVE GRADBENI PARCELI in 70 arov njive (v enem kosu) v Šalamencih, prodajo. Tel.: 24 005. m 17801 STAREJŠO HIŠO v Vadarcih, 1,5 ha zemlje, voda, elektrika, telefon v hiši, prodam. Tel.: 49 178 ali 49 234. ml7807 VINOGRAD, šmarnica. 13,17 ara in sadovnjak, 1,49, in gozd, 2,60 ara, vse v enem kompleksu, asfalt, elektrika, vodovod, v Dobrovniku, ugodna, lega, prodam. Tel.. 47 022. m 17808 POČITNIŠKO HIŠICO, vinograd s 420 trsi, in sadovnjak v Gornjih Moravcih, prodam. Prodam tudi vinograd s 360 trsi v Panovcih. Tel:: 26 409. ml7813 PARCELO S STARO HIŠO, sadovnjakom, njivo in gozdom, v skupni izmeri 68 arov, v Sebeborcih, prodam. Tel.: 48 139. ml7817 VINOGRAD, 14 arov, v Čentibi, prodajo. Dolnji Lakoš 46, tel.: 74 894. ml7827 DVOSOBNO STANOVANJE v Gornji Radoni, Porabska ulica 2, prodam. Tel.: 63 149. ml7832 POSLOVNI PROSTOR, 42 m2, pritličje, Lendavska ulica, prodam. Tel.: 28 181. m!7833 VINOGRAD v LendavskoDolgdvaških goricah, 900 trsov, brajde (elektrika, voda, asfalt), prodam. Tel.: 75 249. m 17845 V MURSKI SOBOTI ali bližini vzamem v najem hišo ali stanovanje, lahko tudi z nego in oskrbo starejše osebe. B2 B2 B2 HTTP://WWW.B2MB.SI B2 B2 B2 kmetijski pridelki SENO V BALAH in molzni stroj We-stfalia s pralnikom prodam. Tel.: 45 600.m 17774 razno SKLOPLJIVA VRATA - ROLETE -ŽALUZIJE! Roletarstvo z 20-letno tradicijo vam v času pomladne akcije v Prekmurju ponuja za svoje proizvode in montažo 3-letno garancijo, popuste in možnost obročnega plačila. VALENTI, 062 631 636. ml7568 ZDRAVLJENJE hrbtenice in psihosomatskih težav s kiropraktike, akopunk-turo, bioenergijo in hipnozo. Paciente obiskujem tudi na domu. THR. Boris Spasovski, tel.: 041 699 606. m 17711 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Osnovne šole Bučkovci, izdanega v šol. 1. 1971/72 na ime Jože Kump, Senčak5. ml7783 METRSKA DRVA (jelša) za kurjavo prodam. Toplak, Kapca 108a, tel.: 76 532. ml7785 OPEL kadett, model E, in ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, po delih prodajo. Tel.: 53 476. m 17790 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 26 251. ml7791 OMARO ZA DNEVNO SOBO, tro-sed, dvo in enosed z ležiščem, prodajo. DEKLE z veseljem do dela v strežbi zaposlim. Tel.: 42 302. m!7376 TAKOJ ZAPOSLIMO KUHARJA IN NATAKARICO z avstrijsko delovno vizo. Tel.: 0043 34 762 816. m 17610 REDNO ZAPOSLITEV DOBI DEKLE, ki jo veseli delo v strežbi. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Tel.: 063 893 131. m!7761 ZAPOSLIM STRUGARJA in reskarja na strojih CNC z znanjem programiranja in avstrijsko delovno vizo. Tel.: 0043 34 76 24 69. ml7777 ZAPOSLIJO dekle za strežbo pijače v kava baru v Podgorju pri Apačah. Tel.: 63 340, od 8. do 18. ure. ml7814 OSTARELA ZAKONCA iz bližine Lendave iščeta zanesljivo žensko s čutom do starejših za nego in pomoč. V novejši hiši ponujata bivanje, hrano in plačilo po dogovoru. Tel.: 062 414 700. m 17839 DOBRO PLAČANO IN KREATIVNO DELO PONUJAM. Tel.: 0609 640 137. ml784O ZA NAJDONOSNEJŠI EVROPSKI PROJEKT iščemo profesionalne organizatorje in organizatorke. Za informativni sestanek pokličite 0609 627 643 -Car marketing international. m 17842 SMO PODJETJE z dolgoletnimi izkušnjami v direktni prodaji. Ste komunikativen optimist? Bi želeli z izbranimi artikli razveseljevati ljudi, obenem pa odlično zaslužiti? Vaš klic pričakujejo po tel.: 061 15 99 003, med 9. in 15. uro. m 17881 storitve SLOVENICA - ugodno življenjsko-nez-godno zavarovanje, osebno ali skupinsko. Opravimo tudi na vašem domu. Pokličite zastopstvo Martin Duh, Melinci 142, tel.: 41 867. m 17823 PRILOŽNOST ZA MLADE ZDRAVNIKE! Bi želeli imeti zasebno zdravstveno ordinacijo in imate probleme s financami? Pomagala vam bova! Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: »V MURSKI SOBOTI«, m 17834 ANTENE z montažo, satelitske od 32.900, zemeljske 25.000. Dogradnja POP Tv, Kanal A, VIVA, Madžarska 2, TAF, Trnje 62, tel.: 70 021. ml7862 GOSTILNA HORV^LOVENJAK C POLANA PRI MURSKI SOBOTI obvešča da bo lokal od 3. marca do 8. aprila zaradi obnove zaprt. Po tem datumu se spet toplo priporoča s svojo odlično gostinsko ponudbo. Računalniški TEČAJI B2, d. o. o.. Slovenska 42, tel/faks: (069) 37 160 Računalniško m S^AGEEJE 6.4. - 10.4. oh 16.00do 10.15 Rivunalništvo za ZAČETNIKE 8.4. -10.4. oh 8.00 do 11.15 MARKETING M limETU ZAHVALA V 74. letu je umrla draga maM tašča in stara mama Marija Gjer^ek iz Vadarec 36 Še v globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, g. župniku, Pevce®’ internemu oddelku v M. Soboti, g. Banftju ter vsem, k1S darovali vence, šopke in sveče. Vsem lepa hvala. Žalujoči: sinovi Jože, Rudi in Vojko z družinami,vn^ Matej, Andrej in Peter ter brat in sestre Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ■ <4 ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Jože Partl iz Gerlinec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom^ sosedom za darovano cvetje, sveče ter izrečeno sožaIJ®-^ g. župniku za pogrebni obred, govorniku za poslovita® in pogrebništvu Banft iz Veščice. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerka Marta z možem Dar^0 vnuka Miran in Irena ter drugo sorodstvo Skromo, tiho si za nas si delala in skrbe ■ Srce ljubeče zdaj v groba sP’ nam pa rosijo se solzne o ZAHVALA 18. marca nas je v 97. letu zaP( draga mama, tašča, sestra, ba | prababica Marija Žohar rojena Ivanič iz Kuzme 104 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sosedom ter vsem, kis te nam v težkih tr J stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, izrekli iskreno sožalje. Posebej hvala g. duhovni®1 Prosič, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu1 godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - ista® Žalujoči: hčerka Emilija z možem Ferdinandom, iz Argentine, vnukinje Jasna z možem Jankom, p Bojanom ter pravnuki Marinela, Tanja in Bern . Rad si pomagal vsakomur - sebi nisi mogel Težko je pozabiti človeka, ki ti je bi! drag: še težje je izgubiti ga za vedno. ZAHVALA 20. marca 1998 nas je zapustil naš drag1 Teodor Ratkai iz Andrejec V neizmerni bolečini, ki jo občutimo, se iz srca Dopi° dr. Ireni Rihtaršič in dr. Ivanu Kosu za human0 P Hvala g- duhovniku E. Balažiču za čuteče članom PGD iz Andrejec, članom odbora KO RR o Hvala vsem sorodnikom in prijateljem za darovanj pl sveče, izrečeno sožalje in vsem, ki so ga pospf® njegovi zadnji poti. Topla hvala pogrebništvu Banfi in KS Seb®b° Žalujoči vsi njegovi DAMIR RANFI kompletne pogrebne storitve, vzdrževa MniVUl\ i POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVO veščica 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 krst na dom, brezplačni prevozi do 25^’ 9000 MURSKA SOBOTA PEACIL° TUD' NA VEC °BR°K°V BREZ °BRES > ^.nik’ 26- marec 1998 29 Težko je v zrnu peska videti cel svet in nebo v roži na poljani, večni čas imeti v hip ujet in neskončnost obdržati v dlani. (W. Blake) ZAHVALA 9.-3. 1998 nas je v 69. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast in svak Jožef Štihec 8. 3. 1930-9. 3. 1998 Oljenja61110 Se V?em’ k* ste mu Pomagali v zadnjih trenutkih nam ’VSem’. ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje oz. vse° denar namenili v dobrodelne namene ter m' ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi N SPOMIN ’ tih ^atea 1 sp°minu nas spremlja bolečina, odkar nas je 23. nenadoma, v cvetu otroštva, zapustila naša draga hčerka, sestrica in vnukinja Nismo dovolili, draga hčerka, sestrica in vnukinja, da bi te izgubili. Ali usoda hotela je tako, da to, kar najbolj smo ljubili, za vedno smo zgubili. Tamara Markoja v. iz Odranec vse^5 ki se ‘ Gasite njen^d Z mislimi spominjate, ji prižigate svečke, °m s cvetjem in postojite ob njenem preranemu grobu, iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Nepričakovano nas je v 59. letu za vedno zapustila draga mama ZAHVALA Helena Kočar iz Ivanec 71 ^alostni^disk^eno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v S°žalje, daro sta*i °b strani, nam ustno ali pisno izrazili 1 Vence in šopke ter jo pospremili na njeni ? ^Vala sorod v zadni> poti' od^ljujemo sn' _m’ sosedom, prijateljem in znancem. Pete žalostih 8’ žuPnlku za pogrebni obred in pevcem za e ter medicinskemu in zdravniškemu osebju soboške bolnišnice. Ivanci, 9. marec 1998 z” ^ter, hčerka Majda in sin Jože z družinama Pomlad je na tvoje gorice prišla, in čaka, da prideš ti. A tebe ni in ni! Jaz v gorice več prišel ne bom, vsi moji, zbogom zdaj za vekomaj! ZAHVALA V 75. letu nas je po kratki, a težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedi, pradedi, brat in boter Ludvik Dervarič gostilničar v pokoju izgub- 'Z Radovec 27 P^jatehp8^^1?0 zahvaljujemo vsem sorodnikom, Vehkem št"1’^ S° 8a obiskovali med boleznijo ter ?reHa * V®nce, cver U P°sPrem i H na njegovi zadnji poti, ^icanS°^a'ia- Pos k’ ?ve^e> za svete maše in nam izrekli vi ^tni "J/^avstv6 ej Se zahvaljujemo osebju bolnišnice v 5radnT rn’ci M^T11 osebju pri Gradu. Iskrena hvala Va^an0' ,v> dru§tv, a S°b°ta, vsem gasilcem, društvu ^ernelaveU uP°kojencev, Lovski družini Radovci, ovala „ «... c ln Kupšinec, pevkam od Grada in g. ^Uhovjuuu Ludviku Kočarju. Gostink -^^u Usarju, pevcem za odpete e m pogrebništvu Banfi. ^sem čP _ . nkrat - iskrena hvala! Zdovci, 13. 3. 1998 0 v srcu tvoji najdražji Srce je dalo vse, kar je imelo, niti bilke zase ni poželo. ZNAN MA Ob prerani in boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, babice in tašče Kristine Ficko s Tišine 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, sveče, za sv. maše ali druge dobre namene ter nam ustno ali pisno izrekli sožalje. »Vetri v polju šumijo, trave mehko valovijo, sonce v dolino blešči, kaj, če si daleč ti!« (Srečko Kosovel) N SPOMIN na Ludvika Šavla iz Tešanovec 99 Ob vsakem prebujanju pomladi se zopet zavemo, da te že sedem let ni med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate! Hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba ter se naše drage pokojnice z lepo mislijo spominjate. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, domačemu cerkvenemu zboru in upokojenskemu zboru iz M. Sobote za odpete žalostinke, g. Alojzu Bratkoviču in ga. Slavici Gomboc za občutene poslovilne besede ter godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Mamica draga, zakaj si odšla od naju z atijem. Zakaj si ti naju zapustila, niti roke nama podarila? Nisi rekla, zakaj odhajaš, naša hiša je prazna, ker tebe, mamica, ni. Bolečina in žalost sta veliki! Mamica! Rožice tvoje vsak dan čakajo, kdaj prideš iz službe, da jih zaliješ, tebe ni in ni in te nikdar ne bo. Tvoj sinek Tinček 7AHNMA V 47. letu nas je zapustila draga žena, mamica, hčerka in sorodnica Iboljka Kolar roj. Kerčmar iz Ižakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in sveče, izrekli sožalje. Posebej hvala g. duhovniku Kerčmarju iz G. Petrovec, pevcem iz Ižakovec ter pogrebništvu Balažič in župniku iz Beltinec. Posebej hvala govorniku iz Mure iz M. Sobote in govornici krajevne skupnosti iz Ižakovec. Zahvaljujemo se tudi ižakovskim gasilcem za izkazano pomoč. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Njeni neutolažljivi najdražji Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le trpek jok. Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel še domov. A usoda je hotela drugače. In le srce in duša ve, kako boli, ko tebe, ljubi oče, dedek več med nami ni. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek, brat, tast in stric Ludvik Rogan iz Sotine 65 Med nami je ostala praznina in v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te nikoli ne bo. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem, kis te nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče. Hvala g. duhovnici za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, LD Rogašovci, društvu upokojencev, dr. Čurčiču, sosedi Vidi in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Marija s Štefanom, Hilda, Vilma in sin Milan z družinami Dragi dedek! Za vso tvojo dobroto, ki si nam jo. daroval, ti iskrena hvala tvoji vnuki Snežana, Monika, Vladimir, Kornelija in Kristjan Vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil naš dragi Viljem Zrim iz Martinja 23 Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke, sveče in v dobrodelne namene, izrekli usta in pisna sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 29. marec, ko mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica in prababica Marija Polanec iz Lončarovec 55 Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: sinova in hčerka z družinami ZAHNMA N 29. let nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in zet Robert Ribaš s Tišine Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. kaplanu, pevcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: Žena, hčerki, mama in oče ter vsi, ki so ga imeli radi Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, a nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je, misleč, da se spet varno kot vsakokrat vrne domov, med svoje otroke, v 57. letu zapustil Alojz Fras s Petanjec Ob tragični in kruti izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, ki so nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala podjetju KG Rakičan, Pomurskim mlekarnam in sošolcem 5. b in 8. b razreda z razredničarkama. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči njegovi otroci, tašča in vnuki vestnik, 26. marec. Kupujete, prodajate, oddajate nepremičnine ŠARKANJ / ŠARKANJ d. n.o. Potrebujete ansambel, duo ali trio, za poroko, veselico ... kličite 27-983 avtokleparstvo ravnalna miza, komorno lakiranje, avtoizolacija VEŠČICAlh GSM: M. Sobota _ aljlW|041 717 065 Tel:32-406 SSBr! NONSTOP TESARSTVO Alojz Ferčak, Ižakovci 3, 0231 Beltinci Tel.: 069 41 376 in obarva svet s kakovostno ponudbo sončnih in korekcijskih očal za vse potrebe in okuse. Stefana Kovača 8, BELTINCI, tel.: 42 430 MIZARSTVO ŠTEFAN GJERGJEK Kakovostna in lična IZDELAVA NOTRANJE OPREME za vaš dom: kuhinje, spalnice, otroške sobe, kopalnice, dnevne sobe IZDELAVA PISARNIŠKE OPREME OPREMA GOSTINSKIH LOKALOV Gorica 64 a Puconci, tel.: 45-254 Mob:0609 651 345 mazoa Mohor 9252 Radenci, tel.& faks: (069) 65 830 NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ BO /\ ZIDARSTVO. FASADERSTVO, M BRAD .MEHANIZACIJA Izdelava strojnih ometov in stropnih nosilcev po meri Marjan Madjar, Pertoča 43, tel.: 57 167 Pohištveno mizarstvo SABOTIN izdelava notranje opreme Moravske Toplice, Na bregu 20 Telefon: (069) 48 303 LEBDENJE zmanjša stres, odpravi bolečine, omogoči popolno telesno in duševno sprostitev Podrobnejše informacije in naročila po tel.: 062 779 330 ATENA, Center za lebdenje, Dragica Voda, s. p., Klepova ul. 57, Ptuj O ) Specializirana trgovina vodovod- toplovod Offi Metalik Cipot t) 3 Izdelava hidravličnih vezi. Popravilo kardanov. Nikolaj Cipot s.p.,Tešanovci 14 a, tel.: 31 778,48 226 mob.: 0609 614 495 VESTNIK MH Ugodnejši kreditni pogoji! Znižali smo realne obrestne mere in podaljšali odplačilno dobo! odplačilna doba obrestna mera Ekskluzivna moda FoxyLady vas obleče po vaši meri, v modne barve z obilo dobre volje. Maja Hote, Radenci, tel: 66 776 SPLOŠNO MIZARSTVO PETEK JOŽEF RESTAVRIRANJE STAREGA IN IZDELAVA STILNEGA POHIŠTVA Bogojina 73a, tel.: 47 073 l| POPRAVILA TRAKTORJEV IN | PRODAJA REZERVNIH DELOV ~ Zetor, IMT, Torpedo, Ursus rs Gergek Franc, g Zidarstvo - fasaderstvo in izolacije zidov, strojni ometi JOŽE HORVAT Filovci 110, Bogojina, tel.:47-014, mobitel:0609 631193 KERAMICARSTVO JANEZ ŠALIKA Kvalitetna izvedba notranjih in zunanjih keramičarskih DEL PO KONKURENČNIH CENAH. Ižakovci 10, tel: 41 377 ZIDARSTVO, FASADERSTVO, PREVOZNIŠTVO JOŽE REP Petanjci 97 b Tišina, tel.:46 656 - KLEPARSTVO - KROVSTVO - STRELOVOD KAVAŠ Alojz, sp Bakovci. Partizanska 56. tel., fax: 069 43 036 VODOINŠTALATERSTVO ALOJZ ČERPNJAK Martinje 8, Gor. Petrovci, tel.: 56 052 PARKETARSTVO do 6 mesecev TOM + 6% do 12 mesecev TOM + 7% do 24 mesecev TOM + 8% do 36 mesecev TOM + 8,5% do 60 mesecev TOM + 9% Polaganje parketa in drugih talnih oblog Jože SMEJ,.p. Jugovo 52 • 9231 Beltinci • uljfax; (069) 42 156 Obrestne mere so enake za namenske in nenamenske - gotovinske kredite! JMROg Trgovina in storitve d.o.o Računovodske in finančne storitve Angela Mesarič Mladinska 10, Beltinci, tel.: 41 477 In če še niste naš komitent? Odprli vam bomo tekoči račun ali hranilno knjižico, na katero boste prejemali redne mesečne prejemke in pot do kredita vam bo odprta. Pa ne samo do kredita, odprla se vam - bodo tudi nešteta poštno-bančna okenca, o ugodna varčevalna ponudba in sodobni O s bančni instrumenti! TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 ST/HL MALE OGLASE Poštna Banka Slovenije in pika! PBS. ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. Vabimo vas, da nas obiščete v novi emona merkur specializirani delikatesi v Murski Soboti v Cvetkovi ulici. Ob bogato založeni prodajalni je tudi sodoben bife kjer ste vedno dobrodošli OTVORITEV BO V ČETRTEK, 2. APRILA OB 13.uri e emona ib trgovina na drobno, d.d.,ljubljana KREKOVA BANKA ZA VAS KJER JE VOLJA, TAM JE POT Nič ni lepšega kot izpolnjene želje. S TOLARSKO VARČEVALNO vam jih pomagamo uresničevati. DONOSNO OBRESEO ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI, kijih lahko pričakujete od dobre in zanesljive banke. KREKOVA BANKA ^tniK 26. mame 1998 11 apovednik 31 Kino Park Murska Sobota stvpSnP°fredu bo ameriški zna-JnOfantastičnifi|m ft^i^insicervčet;-28 m ' marca> V soboto, 'Jn v nedeli°’ 29-ca, ob 17. urj y četrtek ogKtte a edGlj° Pa S'lahk0 K'n° Gornja Radgona 19 30 I t?°' 28 ■ marca- ob marca'in vnedeHo, 29. ^ca’^ 17°nedsljek’ 30-9r°zlji’vko Krik°' Amerišk° ogledata K k pa si lahko tervnS^^^ oh 19 30 ° 'n Ponede|iek Kin° Ljutomer znans£nS^ zliivka0smi^ 9ro' Ho^tajenis ?O nik'P°nov-‘oobi9Tn'n^^ 17-I5in'ig 30Vnede|j° °b Ki n o Lepa M nevesta Vrstnikova Delimo vstopnice za kino V filmu Hudičev advokat igrata Keanu Reeves in Al Pacino, kar je pravilno zapisal naš nagrajenec Simon Baligač, Gornja Bistrica 1O7a, 9232 Črenšovci. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Naštejte vsaj še en film, kjer je igral Al Pacino! Odgovori Kupon st. 52 Odgovore pošljite do 31. marca na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Svet zavoda Mladinskega, informativnega in kulturnega kluba M. Sobota, Kocljeva 7, 9000 Murska Sobota na podlagi 24. in 25. člena statuta razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA MLADINSKEGA INFORMATIVNEGA IN KULTURNEGA KLUBA MURSKA SOBOTA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - visoka ali višja izobrazba, - dosežki pri delu z mladimi, - organizacijske in vodstvene sposobnosti. Upravnik bo imenovan za dobo 4 let s poskusno dobo 6 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov v osmih dneh po objavi. Prošnji priložite Vaš program organiziranja interesnih dejavnosti za mladino. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v petnajstih dneh po izbiri. Žrebanje vsoboto, 4. 4. '98 v Črenšovcih! ka[elU’ern fc^tna HoJJ-POLKNA NJA — in VHODNA VRATA ta»ovanjske HIŠE ' ?a takojšnje plačilo S^bnaCen Prevoz za nakup ' Pohištva nad 100.000 SIT °r9^nj>-a 2 'et’’ za stekl° 5 ,et ^otrosrr?n servis ’n montaža ko Posojilo 1+ 6 k° posojilo do 36 mesecev T + 3,5 % C^LOVICA e.d-d., ŠKOFJA LOKA inW’ FAX:064/634-261 ^®l°vica.si Ki Murska Sobota tel.,fax: (069)22-921 kulturni koledar Glasba MURSKA SOBOTA: V petek, 27. decembra, bo ob 19.30 uri v dvorani soboškega kina jubilejni koncert mešanega pevskega zbora Štefana Kovača. MURSKA SOBOTA: V torek, 31. marca, bo ob 18. uri področno srečanje odraslih pevskih zborov. Šanson MURSKA SOBOTA: V četrtek, 26. marca, bo v grajski dvorani ob 19. uri koncert šansonov Poljub višine Melite Osojnik. Spremljali jo bodo Artur Azarkevich, Benjamin Izmajlov in Uršula Ivanušo-va. Folklora RADENCI: V petek, 27. marca, bo ob 20. uri v kongresni dvorani hotela radin srečanje folklornih skupin, občin Radenci, Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici. LJUTOMER: V nedeljo, 29. marca, bo v Domu kulture ob 11. uri srečanje odraslih folklornih skupin občine Ljutomer. Spominski večer VERŽEJ: V soboto, 28. marca, bo v kulturnem domu ob 19. uri spominski večer na dr. Franca Kovačiča s kulturnim programom. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate likovno razstavo del, ki so nastala na 25. mednarodni likovni koloniji Lendava. Razstavljajo: Suzanne Kiraly-Moss, Marika Danč Roth, Zdenko Huzjan, Ferenc Kiraly, Štefan Hau-ko, Janez Knez, Gyorgy Dolan, Darko Birsa, En-dre Gonter, Laszlo Nemes, Ludvik Pandur, Zoltan Gabor, Ljubo Škrnjug in Sead Hasanfendič. Na ogled bo do 5. aprila. VABIMO VAS K VMSO Vse, kar moram vedeti o tem, kako je treba početi in kakšen moraš biti, sem se naučil že v vrtcu. (R. Folghum) Javni vzgojno-varstveni zavod VRTEC BELTINCI obvešča vse starše, ki želijo v vrtec vključiti otroke stare od 1 do 7 let, da bo VPIS OTROK NOVINCEV za šol. leto 1998/99 na upravi vrtca BELTINCI od 1. do 3. aprila 1998 od 8. do 16. ure, v enoti DOKLEŽOVJE 6. aprila 1998 od 12. do 16. ure, v enoti LIPOVCI 7. aprila 1998 od 12. do 16. ure, v enoti GANČANI 8. aprila 1998 od 12. do 16. ure, v enoti MELINCI 9. aprila 1998 od 12. do 16. ure. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo POMOŽNI DELAVEC DELAVEC - VILIČARIST; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PROST VOJAŠČINE; do 31. 03. 98; DISKONT - UNI-VERZAL NA VELIKO IN MALO D. O. O., KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU PLESKAR PLESKARSKA DELA; določen čas 9 mes.; do 31. 03. 98; GOLOB DUŠAN S. P. SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO, SPODNJI KA-MENŠČAK 16A, LJUTOMER VRTNAR CVETLIČAR DELOVNI INŠTRUKTOR; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 27. 03. 98; DOM LUKAVCI P. O., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU CVETLIČAR CVETLIČAR (S POUDARKOM NA ARANŽ. CVETJA, DARIL IN SUH. CVE.); nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: ROČNA SPRETNOST, KOMUNIKATIVNOST, SPOSOBNOST PRILAGAJANJA POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 27. 03. 98; HRIBER-ŠEK ANDREJ S. P. ARANŽIRANJE CVETJA TAJA, DIJAŠKA ULICA 10, MURSKA SOBOTA STRUGAR STRUGAR; določen čas 10 mes.; do 27. 03. 98; ZVER STANKO S. P. VIPOLL D. O. O., BUČEČOVCI 1 A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU; št. del. mest: 3 STROJNI MEHANIK STROJNI KLJUČAVNIČAR - VARILEC TIG; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PODOBNA KOVINARSKA STROKA, POSKUSNO DELO 2 MESECA, 'MOŽNOST USPOSABLJANJA ZA VARILCA TIG; do .27. 03. 98; MEITT D. O. O. STROJNI INŽENIRING, MORAVSKE TOPLICE , MORAVSKE TOPLICE STROJNI KLJUČAVNIČAR - MONTER; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PODOBNA KOVINARSKA STROKA, POSKUSNO DELO 2 MESECA, MOŽNOST USPOSABLJANJA ZA TIG -VARILCA; do 27. 03. 98; MEITT D. O O. STROJNI INŽENIRING, MORAVSKE TOPLICE , MORAVSKE TOPLICE ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINSTALATER; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: OPRAVLJEN “S" IZPIT; do 27. 03. 98; KUZMA ŠTEFAN S. P. ELMONT ELEKTROMONTAŽNE STORITVE, KRANJČEVA 2, LENDAVA - LEN-DVA; št. del. mest: 2 ELEKTRIKAR ELEKTRONIK MONTER IN SERVISER OLJNIH GORILNIKOV; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: ŠIBKI TOK; do 27. 03. 98; KOVAČ, OGREVALNI SISTEMI D. O. O., DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE ŠIVILJA ŠIVILJA - KROJAČ; določen čas 6 mes.; do 02. 04. 98; PAPISS D. O. O VUČJA VAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU KUHAR NATAKAR NATAKAR; nedoločen čas; do 31. 03. 98; R.W., D. O. O., DESNJAK 50A, LJUTOMER MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane je na ogled fotografska razstava Draga Miliča. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na Stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. Do konca marca je podaljšana razstava dr. Janez Bleweis in njegov čas. MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo likovnih del Janka Lešnika 1988-1998. MURSKA SOBOTA: V hotelu Diana si lahko ogle-dateodprli razstavo malih plastik prof. Evgena Titana 1997-1998. Razstava je prirejena ob začetku pomladi, naslovljena pa je s Narava se prebuja-vzdrami se človek. Na ogled pa bo do 9. aprila. MORAVSKE TOPLICE: v občinskem razstavišču si lahko ogledate skupno razstavo slovenskih in poljskih umetnikov, ki so nastala na temo Obrazi Slovenije in njenih ljudi. Razstavljajo umetniki iz Krakovva: Roman Fleszar, Leszek Misiak, Bo-gumita Siewarga, Katarzyna Slysza, Danuta Srze-dnicka, KazimierzTwardowski, Witold Urbanowicz in Barbara Zawada, ter slovenski umetniki Nikolaj Beer, Zdenko Huzjan, Jožef Kotar, Štefan Mar-flek, Jože Marinič, Ivan Matko, Veljko Toman, Marjan Zaletel - Janč in Stane Žerko. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. PUCONCI: V občinski zgradbi si lahko ogledate slikarska dela Danice Bagari iz Murske Sobote SGP POMGRAD VISOKOGRADNJE, d. o. o. Štefana Kovača 10 Murska Sobota Na atraktivni lokaciji v središču Radencev, v mirnem okolju v neposredni bližini zdravilišča ugodno prodamo dve garsonjeri: S 2-površina28,05 m2 z ložo, površine 6,02 m2, S 3-površina 27,81 m2 z ložo, površine 6,02 m2. Vse druge informacije dobite na sedežu družbe ali po telefonu 069 32 740. Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba l-ll lll-IV V VI VIFVIII SKUPAJ Murska Sobota 2 13 2 2 0 19 KUHAR PRIPRAVNIK - KUHAR; določen čas 9 mes.; do 27. 03. 98; ŠTAUS MAJDA - MILAN S. P. GOSTILNA, DOKLEŽOVJE 1, BELTINCI UPRAVNI TEHNIK STROJEPISKA ZAPISNIKARICA I B RAZREDA; določen čas 9 mes.; 1 I. delovnih izkušenj: jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: PREDHODNI PREIZKUS ZNANJA STROJEP. OD 250-350 UD/ MIN; do 27. 03. 98; OKROŽNO SODIŠČE V M. SOBOTI, SLOMŠKOVA ULICA 21, MURSKA SOBOTA INŠTRUKTOR ZA PRAKTIČNI POUK VOZNIK INŠTRUKTOR A + B KATEGORIJE; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: V PRIMERU VI. STOPNJE IZOBRAZBE JE LAHKO MLAJŠI, RESNOST; do 26. 03. 98-MODRI DIRKAČ D. O. O., MARKISAVCI 30, MURSKA SOBOTA PREDMETNI UČITELJ TELESNE VZGOJE UČITELJ TELESNE VZGOJE; določen čas 3 mes.; do 27. 03. 98; OSNOVNA ŠOLA NEGOVA, NEGOVA 20, SPODNJI IVANJCI VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK VIŠJA MEDICINSKA SESTRA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 4 MESECE; do 27. 03. 98; DOM LUKAVCI P. O., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU; (*) Zadnja stran V dvoje je lepše Mestna občina Murska je dala urediti novo poročno dvorano v nekdanji kapelici v gradu v Murski Soboti. Urejenost je primerna pomembnosti odločitev, do katerih bo prihajalo v teh prostorih. Zakon je namreč sveta stvar. Prva uradna poroka v novi poročni je bila pred kratkim. Poročila sta se 28-letni Borut Benko, ekonomist, in 22-letna Elvira Šlihthuber, upravna tehnica, oba iz Murske Sobote. Pozneje sta se poročila še po cerkvenem obredu v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti. Borut in Elvira sta se spoznala pred petimi leti v diskoklubu v hotelu Diana v Murski Soboti. Ona je bila tedaj še najstnica in dijakinja, on pa že triindvajsetletnik. Pozneje sta oba pridobila sedanja poklica in zaposlitev: Elvira dela v očetovi firmi (servis tehtnic), Borut pa je zaposlen v firmi Rebel, ki jo vodi njegova sestra. Morda bi s poroko še odlašala, a v juliju se napoveduje veseli dogodek: mlada bosta dobila otročička. Praznovanje poroke je bilo zelo veselo, saj se je povabilu na gostijo, ki je bila v dvorani družbene prehrane v Murski Soboti, odzvalo okrog 100 ljudi. Vsega je bilo več kot dovolj. Tudi glasbe, saj je igral popularni ansambel Magnet. Pa daljše poročno potovanje? Letos ga ne bo. Res pa je, da sta doslej kot prosta ptička obiskala veliko turističnih območij. Še naprej pa se bosta posvečala svojim konjičkom: Eliva zelo rada bere knjige, Borut pa je aktiven igralec v Namizno teniškem klubu Gornja Radgona. Ko bosta dobila novorojenčka, pa se bosta povsem predala sadu svoje dolgoletne ljubezni. V stari poročni dvorani v Murski Soboti so sklepali civilne zakonske zveze kar 22 let. V omenjenem času je bilo sklenjenih 3.520 zakonov; največ (209) v letu 1978, najmanj (114) pa v letu 1996. Res je sicer, daje tudi zunajzakonska zveza pravnoveljavna, vendar si tudi »koruzniki« čez čas premislijo in se poročijo. Praviloma tedaj, ko pričakujejo naraščaj, o čemer lahko berete že nekaj mesecev tudi v tej rubriki. Ni slabo, če človek ne hiti v zakon, ampak šele, ko se dobro spozna s partnerjem. Zakonska zveza Boruta in Elvire bo lepa in trdna, saj sta jo dograjevala pet let. - Š. S., foto: Z. Z. KAPELA - Učenci petih razredov OŠ Kapela so bili v štiridnev-_____ ni zimski šoli v naravi na Pohorju. Čeprav v času njihovega bivanja niso bile idealne snežne razmere, so vseeno pridobili veliko ISTIH smučarskega znanja, to je potrdil tudi preizkus na smučišču Cojzarice na Arehu. Ob pouku v naravi so imeli tudi redni pouk. Denar za zimsko šolo so zbirali od začetka šolskega leta do februarja. Zbrati je bilo treba 25.000 tolarjev na osebo. (B. M.) Menjalniški teč Pomurske banke 24. 3.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 24. 3. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.340,0900 1.313,00 1.328,00 Francija 100 2.813,1143 2.729,50 2.786,90 Nemčija 100 9.427,9586 9.240,00 9.340,00 Italija 100 9,5750 9,21 9,50 Švica 100 11.532,2790 11.209,50 11.445,20 ZDA 1 172,5694 168,50 171,20 POOBLASTILO BANKI ZA PLAČILO MESEČNIH OBVEZNOSTI VAM PRIHRANI ČAS, SKRBI IN ODVEČNE POTI Imetniki tekočih računov, poenostavite plačevanje vaših rednih mesečnih obveznosti! Pooblastite banko, da namesto vas poravna obveznosti s tekočega računa za: - RTV-naročnino, - električno energijo, -zavarovalne premije za življenjska, avtomobilska in premoženjska zavarovanja, - in druge redne mesečne obveznosti. Trajno pooblastilo predstavlja banki naročilo, da ob določenih datumih v mesecu za ustrezen znesek obremeni vaš tekoči račun in poravna naročene obveznosti. Prav tako lahko banka po vašem naročilu redno mesečno prenaša znesek denarnih sredstev s tekočega računa na posebne varčevalne račune. O vseh opravljenih plačilih na podlagi trajnega pooblastila vas banka obvešča z izpiski tekočega računa. Vabimo vas, da se oglasite v vaši enoti Pomurske banke, kjer boste dobili podrobnejše informacije. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ZVEZDA - DIANA DISKONTNA TRGOVINA ZVEZDA Markišavska cesta 1 VROČE CENE V MARCU IN APRILU Kava Barcaffe v zrnu, 1 kg. Velikonočna mlečna čokolada Gorenjka, 100 g.. Temni čokoladni obliv, 200 g Mlečni čokoladni obliv, 300 g Kakavov obliv, 300 g...... 1.399,00 SIT 106,00 sit 230,00 SIT 336,00 SIT 336,00 SIT Napolitanke Zlate palčke, 750 g....449,OO sit Orehi, 500 g............... Radenska, 1 I.............. Pepsi cola, 2 I............ Ledeni čaj Radenska, 21.... Pomarančni sok Fructal, 1 I.... Pivo Laško, 0,5 I.......... Janževec,11................ Vrečke za smeti 201, 40 kosov Alu folija 10 m, 45 cm..... 429,00 SIT ..57,90 SIT 149,00 SIT 179,00 SIT 139,00 SIT 115,02 srt 425,00 SIT 195,00 SIT 195,00 SIT Odpiralni čas Vsak dan od 8.00 do 17.00 V soboto od 8.00 do 13.00 STOGOVCI - V telovadnici v Stogovcih se enkrat tedensko zbere ____ kakih deset rekreativnih košarkarjev. Podobno se srečujejo navdušenci za košarko tudi v Gornji Radgoni. Beseda je dala besedo in odigrali so prvo »tekmo« v telovadnici TVD Partizan v Gornji Radgoni. Z rezultatom 78 : 58 so sicer zmagali domačini, a izid ni toliko pomemben. Igraje bila fer in zanimiva, kar jih je tudi spodbudilo, da so se dogovorili za povratno tekmo, ki bo seveda v Stogovcih. (B. M.) SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI - Zaradi vse večje nezaposlenosti je ____ na območju občin Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci in Gornja Radgona več ljudi brez osnovnega zdravstvenega varstva. Občine so dolžne te ljudi osnovno zavarovati, v svetojurijski občini imajo takih zavarovancev 171, v radenski 206 in v gornjeradgonski kar 688. (F. KI.) IVANOVCI - Prebivalci te vasi na Goričkem so dokaj ponosni na ____ lanskoletno posodobitev krajevne ceste, zato se niso lotili drugih del. Predvidevajo, da bodo letos pričeli z modernizacijo nekaterih pomembnih odsekov krajevnih cest. M. J. Lepa kot nevesta Vestnikova fiesta Skrajni čas je že, da se odločite za sodelovanje v naši nagradni igri. Tisti, ki nima sreče v tedenskih žrebanjih, ima lahko veliko upanja, da mu bo sreča še posebno naklonjena in mu ne uide Vestnikova fiesta, ki je lepa kot nevesta. Nagradno vprašanje št. 13 Kje je sedež Ford S. O. S. Company, d. o. o.? a) v Veščici pri Murski Soboti b) na Vaneči c) vVečeslavcih I________________________________ “I Zaokrožite odgovor, za katerega menite, da je pravilen, kupon prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do srede, 1. aprila, na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. A. NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK * Ime in priimek:_ Ulica: Kraj: _ Pošta: Podpis: Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali dopisnice treh bralcev, ki se bodo brezplačno zapeljali z Vestnikovim vlakom, in treh bralcev, ki bodo prejeli tople Vestnikove majice. Če boste poslali več kuponov, potem je seveda več možnosti za nagrado. Dopisnice, ki ne bodo izžrebane, bomo shranili in bodo prišle v poštev za žrebanje super nagrade - Vestnikove neveste - fieste. PRAVILNA REŠITEV 12. NAGRADNEGA VPRAŠANJA: Fiesto. IZŽREBANI REŠEVALCI: VESTNIKOV VLAK: 1. Dejan Režonja, Ižakovci 72, 9231 Beltinci, 2. Adolf Gumilar, Cankova 53f, 9261 Cankova, 3. Albina Čerp-njak, Mačkovci 45a, 9202 Mačkovci MAJICE: 1. Valerija Kuzmič, Zbigovci 46, 9250 Gornja Radgona, 2. Marija Miki, Čakova 3, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici, 3. Pergar Bojana, Šprinc 1,9240 Ljutomer VESTNIK in V enem od blokov v BelHn^ so se umirjene dame letih močno razjezile na en 9 od lastnikov stanova J zaradi svoje širokosrc globoke pripadnosti n tu odstopil sicer P^ vanje dvema 9anS^ dcema, ki se borita in čast beltinskega nog Dame je razjezitePr # to, da se okrog mlad«® brhke mladenke m J1 krat predramijo pn* srečanjih ob čajčku. **** Soboški mlekarji in belijo glave, odkod Ijale v njihovo tehn^ do organska topi» jejo na tri lokacije, !e. rajnko Panonijo, , vila v šopmg, ali 9a sei# ropskih zmogljivost' snim oddelkomza, končan° rje ali pa na nikoli d°* plinsko livarno. **** ■ 'h iz Po neuradnih vir'" cerkvenih krogov, ^ijs tej rubriki, je edino e ostalo brez svoje P škofije. Dobili jo bo rCifi in Novomeščam, « ne, in to ne zaradi sti na murske bregov, | zaradi negativnega . menda vplivnih do stojanstvenikov- P kuloarska vest ne **** . potr°' Nad izjavo direktorja^ šnika Jožeta Kovača renčenga, ki pravr ministrativne upoKdgffl izloči iz svojega s 1 ostro odzval kojenskega podm J Banfi in Kovaču zeJ tožbo zaradi custv® / detosti zaradi njih° lega dela. **** . | Naslednji mesec P^JL* družba Ob Pr°9' novega dela o denj„/ miji propadlih P°d'rOp* vo priključevanje amer zi. Sponzorji tega ga dela so vse do® nančne usta* onaP^ tor dela, bo zna ciji. Znano je leto, gidofl1' ga dobiček že Pr Tišinski Horvat - SLS ® priložnostno 9°d pre^ ki bo svečano kovčane iz tis' ^od1' J Orkester na v| ob tej priložiš j ^|i^ solo v Mozar glasbi najbolje P' tač Geza Džuban X tem slovesnem t šel tudi CD tis'* pihala. **** . Drago Šiftar - d|*’/ nom Kuzme pr gžuP^K1 izberejo za no' $} žiškega podjen pUpana poslanca PaV . * seto, ki naj b' omenjene ob ** z Rudi Cipot veliko tresljaj® pOpTJ delo Antoni* gčZ* murskih ugodneje za* Z/ vu seje pojavila,po* valP(e/ Zato je zeZiic*/pi Ijenjezavarova^gjefl >i gotovilo za n® gapd3 še preostank tr0|0-pod njegovo . S. O. S. Company d.o.o 'Castrol Veščica 4e, 9000 Murska Sobota, telefon: (069) 35 507 Priporočamo olja Castrol nagrajujeta Žrebanje v soboto, 4.4.1998 v Črenšovcih!