Celje - skladišče D-Per III 19/1986 049,4 COBISS e VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 4 — Leto VI — April 1986 Sozd Merx združuje: Avlo Celje. Avtotehnika Celje. Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli -— gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje. Tkanina Celje. Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrne in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesččno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla,. Boris Kmet, Tunika llijaš, Minka Bajda, Bojan Dežan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnih. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx. Ul. 29. novembra 16. 63000 Celje — telefon 1063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Spomini, ki ne bodo nikoli pozabljeni Letos I. maja bo 40let, od kar so pričele prihajati mladinske delovne brigade na prvo skupno delovno akcijo Jugoslavije — 90km železniške proge Brčko—Banoviči. Kako je prišlo do odločitve, da zgradimo progo Brčko—Banoviči? Ideja ni prišla kar spontano, temveč postopno, ker so se po vsej Jugoslaviji formirale čete in brigade, ki so odstranjevale ruševine v porušenih mestih in vaseh. Tovariš Tito je v novoletnem govoru 1946 pozval mladino, naj prispeva svoj delež k obnovi porušene domovine. Mladina Jugoslavije je ta izziv takoj prevzela zelo resno, saj je takratno ministrstvo za rudarstvo take akcije mladine podprlo. Sredi februarja 1946 je padla odločitev, ker bi z odprtjem rudnika Banoviči lahko zaposlili veliko ljudi, pa proge za prevoz ni bilo, tako je bila rojena ideja — zgraditi progo. Dogodki so se odvijali s fotografsko naglico, saj časa ni bilo dovolj. Bili so seveda tudi posamezniki, ki so ugovarjali taki odločitvi. Končna odločitev za gradnjo proge je padla 6. aprila 1946. Na sam praznik dela, 1. maj, pa je udarec prvega krampa naznanil, da se je začela ena največjih delovnih akcij mladine Jugoslavije. 62.268 mladincev in mladink graditeljev proge iz vse Jugoslavije se je Titu obvezalo, da bo proga gotova do 29. novembra 1946 — dneva republike. Delo na progi pa je bilo končano 22 dni pred rokom. Požrtvovalnost mladine in elan sta bila močnejša, pa čeravno je bilo veliko težav. Še vedno ostaja nejasno, kako so mogli sprejeti odločitev, da bo tak objekt zgrajen v tako kratkem času. Tako sogrditelji dokazali, da je to bilo mogoče. A mladina je sprejela nove obveze, da zgradi proge, mesta, ceste, hi-drocentrale itn., vse za dobrobit ljudi v novi svobodni Jugoslaviji. To je bil velik gospodarski in politični podvig. Ob gradnji proge Brčko—Banoviči je bilo dosti parol, med njimi ena najaktualnejših — Mi gradimo proge — proga gradi nas! Na proslavo 40-letnice graditve proge Brčko—Banoviči smo se v Celju pripravljali že od novega leta. Štab brigadirjev veteranov MDB pri občinski konferenci ZSMS Celje pa je intenzivno delal 2 meseca pred odhodom na proslavo v Brčko, udeležbo 50 veteranov pa so omogočile družbenopolitične organizacije skupščine občine Celje in delovne organizacije, v katerih smo nekdanji brigadirji zaposleni. Prišel je 5. april, ko smo se ob 7. uri začeli zbirati pred hotelom Ce-leia. Skoraj ni bilo ne konca ne kraja, ko smo si v eni sapi hoteli povedati drug drugemu, kako hitro je minilo teh 40 let, saj smo se nekateri videli prvič. Ker nas je že čas priganjal, je povelje zopet prevzel naš prvi komandant Stane Berglez in odpeljali smo se proti Zagrebu, kjer smo si ogledali razstavo o Titu. Po dveurnem ogledu pa smo nadaljevali pot proti Slavonskemu Brodu, kjer je bil daljši postanek in obilna malica iz prtljažnika. Nato smo se odpeljali do Županje, kjer smo imeli pripravljena prenočišča. Naslednji dan smo odšli v Brčko, kjer smo bili nadvse prisrčno sprejeti. Lep dan je tonil v večerni mrak. Izza bosanskih hribov se je videla večerna zarja. Z nepopisno škrlatno barvo je še zadnjič pokukala izza bregov, kot da pozdravlja vse graditelje, ki smo se zbrali na Titovem trgu v Brčkem. Legel je prvi mrak. Zasvetile so ulične svetilke, v nebo pa je švignila prva raketa in tako naznanila, da seje pričel kulturni program in čudovit ognjemet. Nam, brigadirjem, veteranom, je zaigralo srce in marsikdo si je brisal solze radosti. Na trgu Maršala Tita je bilo že tudi vse pripravljeno za svečanosti jutrišnjega dne. Drugi dan proslave pa je bil nadvse slovesen. Najprej smo pričakali vlak, ki je pripeljal iz Banovičevv Brčko točno ob 10. uri. Po krajši slo-venosti se je pričela formirati povorka. V tej povorki so bile zastopane vse republike in pokrajini, iz Slovenije pa je bila najštevilnejša —iz Celja 50 veteranov in 20 iz Murske Sobote, ki so se nam priključili. Ne da se popisati, kako smo že kar strumno korakali mimo slavnostne tribune z. brigadirskim praporom na čelu. Prebivalci Brčkega, bližnjih in daljnih krajev so nas burno pozdravljali in ploskali. Iz te številne množice pa seje slišalo »To so oni brigadiri. kojisu gradili prugu i nama omugučili, da sada mi živimo bolje.« Na kratko povedano, vzdušje je bilo. na višku, fia čeprav nismo več mladi, temveč že dedki in babice. Ali tokrat smo se počutili, da smo stari šele !8do 20let. Po končani slovesnosti pa smo se odpravili proti domu. V avtobusu smo pozabili, da so nas že kar pošteno bolele noge, razživeli so se pogovori in spomini na pretekla dva dni in seveda pa prebite dneve v brigadi in na trasi, kjer smo delali pred 40 leti. Ni zmanjkalo besed in obujanja spominov, ko je kar naenkrat spontano zadonela pesem brigadirjev. Brčko — Banoviči to je naša meta izgraditi prugu još ovoga leta... Ko smo F zgodnjih jutranjih urah prispeli v Celje, smo si zaželeli, da bi se srečali večkrat, in da bi se proslave ob 50-letnici v Brčkem udeležilo čim več graditeljev proge Brčko—Banoviči. V imenu vseh brigadirjev veteranov se najiskrenje zahvaljujem vsem, ki so nam omogočili, da smo se te proslave udeležili. Preden pa smo se razšli, smo zaklicali še brigadirski pozdrav veteranov: h'o-ruk! Pred naložbo v sušilnico kurjega gnoja V Kmetijskem kombinatu Šentjur smo se že pred leti odločili za to, da bomo poskušali izrabiti sekundarne surovine iz kmetijstva, istočasno pa bi prispevali k čistejšemu okolju. V posebni študiji smo preverili več možnosti predelave in pridobivanja bio plina, kemično predelavo ter sušenje. Analiza je pokazala, da ima sušenje kurjega gnoja gospodarsko in siceršnjo prednost pred ostalimi oblikami, zato smo se odločili zanj. Priprave smo opravili že lani. Pridobili smo devizna sredstva, ustrezna soglasja, sedaj teče priprava tehnične dokumentacije ter zapiranje finančne konstrukcije. Pri slednji nalogi je nekaj težav, saj je naložbenih sredstev nasploh premalo, pa še draga so. Del sredstev smo že dobili od zavarovalnice, del bo lastnih, preostala sredstva pa pričakujemo od interne banke oziroma Ljubljanske banke. Računamo tudi na sovlaganje članic sozda, saj bi na ta način lahko uveljavili bonitete glede obveznosti do manj razvitih republik in pokrajin. Suh kurji gnoj bo, kot kaže, eden naših izvoznih artiklov, deloma pa ga bomo uporabili oziroma prodali kot kvalitetno organsko gnojilo. Računamo, da bo proizvodnja stekla že letos. Danica Dosedla Seminar v uredništvu Dela Na pobudo izvršilnega odbora sekcije novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki deluje v okviru Društva novinarjev Slovenije in ob pomoči Centra Delavske enotnosti za razvijanje obveščanja v združenem delu, je bil 4. aprila 1986 seminar v uredništvu DELA v Ljubljani. Pobudnik seminarja je bil Lojze Javornik, urednik glasila IMP. V izvedbi pa so sodelovali novinarji ČGP Dela, ki so bogate izkušnje svojega vsakdanjega dela ponudili v pomoč novinarjem amaterjem in organizatorjem obveščanja v ozdih. Seminarja se je udeležilo prek 100 udeležencev iz vse Slovenije. Delo je potekalo po manjših, 10-članskih skupinah, ki so jih vodili uredniki in novinarji Dela. V razpravah smo se dotaknili predvsem tistih točk, ki najbolj vplivajo na kakovost novinarskih sporočil. Te so bile: — kako napisati dober članek ali dobro poročilo — reportaža, pogovor in druge avtorske zvrsti. Pri tem smo posebej proučili intervju, v katerem mora avtor živo in plastično predstaviti sogovornikovo osebnost. — Komentar, ki je izrazito avtorska zvrst pisanja in narekuje mnogo znanja in priprav. Med samo razpravo smo ugotovili, daje to najbolj kritična zvrst pisanja v glasilih OZD, ker je predstavitev nekega dogodka zelo konkretna in je avtor le-tega v OZD pod znatnejšim pritiskom delovnega okolja ali svojih nadrejenih in so možne tudi posredne sankcije. Zato se te zvrsti večina novinarjev amaterjev izogiba. . Kako ravnati, da bodo naslovi tudi v naših glasilih jasni, precizni, povedni — skratka vaba za branje? — Novinarski jezik — odprava najpogostejših in grdih jezikovnih razvad. — Tehnika, estetika in značilnost novinarske fotografije —- Dokumentaristika — pridobivanje dokumentacijskega gradiva za pripravo časopisa in — oblikovanje časopisa. Vzporedno z obravnavo zgoraj navedenih tem pa smo skupno ocenili primerke napisanih člankov, komentarjev in drugih novinarskih zvrsti, ki so jih posredovali udeleženci seminarja kot vzorec svojega novinarskega dela. Z izbranimi temami smo bili udeleženci izredno zadovoljni. Na skupni plenarni seji, ki jo je vodil glavni urednik Dela Boris Dolničar, pa smo ugotovili, da je takšna vez med poklicnimi novinarji in uredniki glasil oziroma organizatorji obveščanja v združenem delu dobra, saj daje obojestransko koristno sodelovanje. Fanika llijaš Konstituiral se je delavski svet sozda Na prvi redni seji delavskega sveta sestavljene organizacije, ki je bila v četrtek, 17. aprila, se je ta konstituiral in na predlog predsedstva koordinacijskega odbora sindikata so glede na to, da je šlo samo za uskladitev volitev v vse samoupravne organe članic in sozda in da mandati sedanjim funkcionarjem še niso potekli, ponovno imenovali Marijo Conč za predsednico delavskega sveta in za njenega namestnika ponovno Ludvika Bevca. Delegati delavskega sveta so imenovali enajstčlanski poslovni odbor, za njegovega predsednika Ivana Lenka, za namestnico pa Tilčko Rečnik ter za dve leti podaljšali mandat dosedanjim članom vseh koordinacijskih odborov. V nadaljevanju so obravnavali rezultate poslovanja za lansko letoj obravnavali in potrdili so realizacijo programov dela delovne skupnosti in gospodarska načrta za delovno skupnost sozda in celoten sozd za letošnje leto. Delegati so sprejeli tudi ugotovitvene sklepe o temeljih srednjeročnega plana sozda za obdobje 1986-1990, o samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci temeljnih organizacij in enovitih delovnih organizacij in delavci delovne skupnosti sozda, o aneksu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicije. Delegati so razrešili Jureta Toplaka funkcije podpredsednika zaradi odhoda v drugo delovno okolje in na predlog razpisne komisije za novega podpredsednika imenovali Ervina Janežiča za 4 leta. Potrdili so tudi spremembe pravilnika o podeljevanju plaket, priznanj in nagrad sestavljene organizacije in imenovali komisijo za odlikovanja in priznanja. Na koncu pa so delegati potrdili pristop k nekaterim samoupravnim sporazumom o zagotavljanju preskrbe široke potrošnje. Nov prodajni objekt v Laškem Že leta I 962 so se v Kmetijski zadrugi Laško pojavile prve potrebe po zidavi skladiščno prodajnega objekta. Prav v zadnjem času pa so to pospešili nekateri dodatni vzroki. i* Objekt, v katerem se sedaj nahaja sortirnica jajc, je predviden za rušenje zaradi potreb po zidavi poslovno stanovanjskega bloka, ki bo stal na tem mestu. Prav tako si pivovarna Laško poželjivo ogleduje površine reprodukcijskega skladišča trgovine Laško I, ki stoji tik ob njej in je zanj zelo zainteresirana. Nov skladiščno prodajni objekt bo stal ob tovorni železniški postaji. • Njegova prodajna in skladiščna površina bo obsegala približno 1280 kvadratnih metrov in imel bo dve nadstropji. V pritličju bosta prodajno-raz- stavni prostor in sortirnica jajc : svojim skladiščem. Prvo nad štropje (nivo železnice) je name njeno za skladiščni jrrostor. \ njem bosta tudi glavnina re-promateriala za kmetijstvo ir gradbeni material. V drugerr nadstropju bo skladišče za embalažo in nekatere druge artikle Z željo, da bi čimprej začel graditi ta objekt, je bilo opravljeno naslednje: pridobitev in izdelava lokacijske dokumentacije, pridobitev vseh drugih soglasij, narejene so bile geološke raziskave tal in zbrane ponudbe izvajalcev del. Zaradi nujnosti ir potrebe takega objekta v Laškem v Kmetijski zadrug upamo, da bomo nekje do srede leta pripravili vse potrebno zt začetek izvajanja del in da borne zidavo končali novembra. Zdenka Mažgon MERK VESTNIK Rezultati poslovanja so solidni Povprečni neto OD v sozdu je 46.895 dinarjev Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram v prejšnjem letu so rezultati poslovanja sozda MERX solidni, zlasti v zadnjem četrtletju, ko se je splošen dvig osebnih dohodkov v SRS pozitivno odrazil na povečanem prometu, zlasti v trgovini in gostinstvu. Visoka inflacija je precej razvrednotila nekatere naše napore in otežila analiziranje poslovanja sestavljene organizacije kot celote in njenih članic. Lani smo za 75 %, oziroma za 31.137 milijonov dinarjev povečali celotni prihodek in s tem presegli planiranega za 18%. Porabljena sredstva so se večala za 2 indeksni točki hitreje, kar pa je predvsem posledica obračunskih sprememb, saj so npr. materialni stroški porasli za 9 indeksnih točk počasneje od celotnega prihodka. Glede na stopnjo infla- cije smo še vedno prenizko revalorizirali osnovna sredstva. Dohodek je bil od planiranega višji za 40 %, od dohodka v letu 1984 pa za 58%. »Primerljivi« dohodek naše sestavljene organizacije je bil višji kar za 107%. Čisti dohodek je bil višji za 108 % od doseženega v letu 1984, oziroma za 45 % višji od planiranega. Za osebne dohodke smo razporedili za 101 % več, za sklad skupne porabe za 105 % več, za akumulacijo pa 77 % več, medtem ko je izguba predstavljala le 31-od-stotni delež izgube iz leta 1984. Sredstva za reprodukcijo so znašala 1.400 milijonov dinarjev, obveznosti za obresti so bile višje za 93 %, medtem ko so bili prihodki od obresti višji kar za 205 % in so znašali že 48 % vseh obveznosti — v letu 1984 le 31%; stopnja akumulacijske sposobnosti se je povečala za 12 %, stopnja reprodukcijske sposobnosti za 25 %, delež akumulacije v dohodku pa za 11 %.. Zaposlenih smo ob koncu leta imeli 6.478 delavcev, poprečne zaloge so znašale 6.286 milijonov dinarjev, osnovna sredstva po sedanji vrednosti pa so znašala 13.854 milijonov dinarjev in so bila za 112 % višja, osnovna sredstva v pripravi pa so znašala 1.275 milijonov dinarjev. Poprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca je bil v sozdu MERX 46.895 dinarjev in bil za 95 % višji, še vedno pa smo za 17 % zaostajali za višino poprečnega neto osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SRS. V v 000 din 1984 1985 Indeks Celotni prihodek 41.541.651 72.678.217 175,0 Porabljena sredstva 35.970.873 63.822.105 177,4 Dohodek 5.590.441 8.854.111 158,4 Čisti dohodek 2.898.929 6.019.198 208,0 — osebni dohodki 2.460.072 4.938.201 200,7 — sklad skupne porabe 245.657 504.771 205,5 — rezervni sklad 153.565 249.817 162,7 — poslovni sklad 218.433 406.979 186,3 — izguba 258.203 80.572 31,2 Popr. št. zaposl. ob koncu 1. 1984 6.425 6.478 100,8 Živahna investicijska dejavnost Zdravilišča Dobrna Ker bi radi postopno dogradili kompleks Zdravilišča Dobrna, kar pomeni prenoviti sedanje objekte in jih nekoliko dopolniti in ker bi želeli popestriti turistično in gostinsko ponudbo kraja, smo v Dobrni pričeli dve obsežnejši adaptaciji. Obnovitvena dela na depandansi Zagreb, začeta že lani, so v polnem teku. Med adaptacijo so ob podrobnejšem pregledu ugotovili tudi možnost gradnje dvajsetih dodatnih ležišč nejšim gostom, predvsem pa ino-ter večjega klubskega-prostora s zemcem, s katerimi so že skle- približno osemdeset sedeži. Pr- njeni aranžpiaji. votna predračunska vrednost Izvajalci gradbenih del, de- 88.000.000 dinarjev se je spričo lavci Remonta ter dobavitelj precejšnjega obsega dodatnih del bistveno povečala in bo znašala po oceni blizu 150.000.000 dinarjev. K temu je precej prispevalo dejstvo, da ima Zdravilišče z vsemi starimi objekti poseben status in je ob vsakršnih posegih treba upoštevati spomeniško varstvene omejitve oziroma priporočila. Skupaj z no-vopridobljenimi ležišči bo imela depandansa nekaj več kot 101 ležišče in bo kot objekt visoke B-kategorije namenjena zahtev- opreme Slovenijales so pospešili delo, saj zaradi že dogovorjenih poslov bodo 7. junija v tem objektu že nastanjeni udeleženci jugoslovanskega simpozija o ginekologiji, kljub večjim dodatnim delom rok ne sme biti prekoračen. V aprilu so pričeli tudi delati v gostilni Triglav, kjer gre za kompleksno preureditev gostinskega lokala v predračunski vrednosti blizu 28.000.000 dinarjev. Sredstva bo zagotovilo Zdravilišče Dobrna samo in to bistven del iz sredstev investicijskega vzdrževanja (pretežni del je vkalkuliran že po zaključnem računu 1985), opremo pa iz lastnih amortizacijskih sredstev. Prav v tem objektu naj bi zdraviliškim in ostalim gostom zagotovili ponudbo specializiranih narodnih jedi, saj bo tudi preurejen v pristno kmečko gostilno. Tovrstna ponudba je ob čedalje večjem številu tujih gostov zelo potrebna. Tudi otvoritev prenovljene gostilne je predvidena v juniju letošnjega leta, zato bosta izvajalca Obnova in Oprema morala z deli pohiteti. V Dobrni se nam torej že za sezono, ki je pred vrati, obeta nova in pestrejša ponudba. Jelka Samec Kaj se dogaja s praženo kavo Že nekaj let nastopajo na jugoslovanskem tržišču občasne težave z nemoteno preskrbo s praženo kavo. Potrošniki negodujejo in se v pretežni večini neupravičeno jezijo na trgovske delovne organizacije ter jih smatrajo nesposobne zagotoviti nemoteno preskrbo. Posebno negativno se lahko odraža pojav pomanjkanja pražene kave v času turistične sezone, ko prihajajo k nam turisti z vsega sveta, vajeni izobilja, pri nas pa ugotovijo pomanjkanje tako priljubljene črne opojnosti-kave. Veliko pomanjkanje kave v turistični sezoni leta 1983 je izredno odmevalo v zahodnem svetu, bili smo deležni nezaželene kritike. V zadnjem času so javna informativna sredstva napačno seznanjala potrošnike o vzrokih pomanjkanja kave. Mnogi novinarji so očitali trgovskim delovnim organizacijam in pražarnam, da skrivajo kavo zaradi predvidenega povišanja maloprodajne cene kave. Inšpekcijske službe so na območju SR Slovenije odkrile le neznatne količine kave pri malem številu prodajnih enot, še manj pa v pražarnah, kar pomeni, da v Sloveniji ni kave. Enako je tudi v ostalih republikah in avtonomnih pokrajinah. Dopuščamo možnost, da so posamezni proizvajalci v zadnjih dneh uvozili določene količine kave in da se bo ta kava kmalu pojavila na trgu. Osnovni vzrok občasnega pomanjkanja kave je v naši splošni problematiki zunanjetrgovinske dejavnosti in v pomanjkanju ze- lenih dolarjev. Jugoslavija letno potrebuje najmanj 50.000 t surove kave in trenutno je povprečna cena 4.200 dolarjev za tono, kar pomeni, da bi potrebovali najmanj 210 milijonov dolarjev za plačilo omenjene količine kave. Ta znesek pa je v sedanji situaciji zjnanjšanja izvoza in velikega pomanjkanja deviz izredno težko zagotoviti. K občasnemu pomanjkanju kave prispevajo tudi neurejeni cenovni odnosi in pretirano visok prometni davek, saj je do nedavnega znašal 100% na maloprodajno ceno. Znano je, da se ne morejo zagotoviti devizna plačilna sredstva brez priznavanja izvozne stimulacije v takšni ali drugačni obliki ne glede na nov devizni zakon, to stimulacijo pa je nemogoče vgraditi v ceno kave. Zavedajoč se odgovornosti pri zagotavljanju nemotene preskrbe s kavo je kolegijski poslovodni organ sozda »MERX« skupaj z marketing sektorjem in DO »BLAGOVNI CENTER« že na začetku letošnjega leta sprejel določene ukrepe za zagotovitev potrebnih količin surove kave. Skupaj s sozdom »HP« Ljubljana in drugimi večjimi predelovalci kave v Sloveniji smo uvozili 300t surove kave vrste ROBUSTA in ARABIKA. Interna banka sozda »MERK« je 21. marca t.l. opravila plačilo akontacije za uvoženo kavo v skupnem znesku 500 milijonov dinarjev. Prva pošiljka kave bo prispela v luko Koper predvi- doma 15. aprila, ostala pošiljka pa postopoma do 15. maja. 27. marca bo v Kenijo odpotoval predstavnik inšpekcijske službe JUGOINŠPED na kakovostni prevzem kave. Pričakujemo lahko, da bo po 20. aprilu kave dovolj in da je ne bi smelo primanjkovati v času turistične sezone in tudi ne kasneje, ker so sprejeti še drugi ukrepi, da bi s kompenzacijskimi posli, ki jih pripravljata sozd »MERK« in DO »KOVINOTEHNA«, uvozili manjkajoče količine kave. Delovna organizacija »BLAGOVNI CENTER« je tokrat žr- Na podlagi zakonskih sprememb je prišlo do zmanjšanja zveznega prometnega davka od 100 % na 85 %, kar je razvidno iz predstavljene kalkulacije. Istočasno je prišlo do zamrznitve deležev za pokritje stroškov trgovanja v trgovini na debelo in drobno (Ur. list SFRJ št. 11-86); trgovini na debelo sedaj ostane samo 2,25 % od nabavne vrednosti in trgovini na drobno samo 8,70% od nabavne vrednosti pražene kave. tvovala znatna sredstva, samo da bi zagotovila potrebne količine kave. Obresti za predplačilo naročene surove kave znašajo mesečno 61,670.000 dinarjev pri 74-odstotni obrestni meri za najeti kredit. Te obresti pa niso vgrajene v maloprodajno ceno kave. Res je, da bo del obresti poravnal uvoznik, vendar glavni delež pokrivanja teh obresti odpade na delovno organizacijo »BLAGOVNI CENTER« Celje. Zaradi lažjega razumevanja dohodkovnih težav pri predelovanju surove kave dajemo naslednji prikaz dejanske kalkulacije za praženo kavo: Iz objavljenega pregleda kal-kulativnih elementov je razvidno, da zakonodajalec ni dopustil možnosti niti pražarnam niti blagovnemu "prometu za stimulativni odnos do prizadevanja za nemoteno preskrbo s kavo, čeravno je sebi odrezal največji delež. Na koncu lahko ugotovimo, da kava bo, vendar bo cena za zagotovitev kave za pražarne in blagovni promet izredno visoka. Franc Petauer Elementi kalkulacije pražene kave Vrednost v din/kg Strukturni delež v % a) cena surove kave fco jugo luka 1.698 32,65 b) stroški praženja in embaliranja 831 15,98 c) delež za kritje str. trg. na debelo 57 1,10 d) delež za kritje str. trg. na malo 225 4,33 e) zvezni prometni davek 85 % 2.389 45,94 Skupaj 5.200 100,00 Kolegij direktorjev Na zadnji seji strokovnega kolegija direktorjev delovnih organizacij so obravnavali sozdove poslovne rezultate za lansko leto, poslovno komercialno politiko za letošnje leto, ocenili so realizacijo programa investicij za leto 1986 ter obravnavali osnutek gospodarskega načrta sestavljene organizacije za leto 1986 in osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih plana Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx. Po kratki obrazložitvi poročila o lanskem poslovanju sozda, ki jo je opravil vodja sektorja za ekonomiko in organizacijo Mitja Pipan, po dopolnitvi ocene z zanimivimi podatki z drugih vidikov podpredsednika Vitomirja Dolinška in kratki oceni poslovanja v interni banki, ki jo je povedal direktor Franc Senica, je po razpravljanju nekaterih direktorjev delovnih organizacij kolegij sprejel naslednje sklepe: članicami uskladiti plan in črtati vse tiste postavke, ki bremenijo bilanco. Skupna naloga vseh je povečati napore v vseh okoljih za vse vrste izvoza. 4. Sprejme se predlog o vključitvi sozda Merx v »EAN JANA« sistem, kar bodo delovne organizacije izpeljale v svojih okoljih. Ža to je zadolžen marketing sek-• tor. V nadaljevanju je predsednik KPO Franc Ban poudaril, da je predloženi program investicij za letošnje leto nastal na osnovi panožnega dogovarjanja in usklajevanja s posameznimi delovnimi organizacijami. Na kratko je pregledal investicije v posameznih delovnih organizacijah, poudaril večje naložbe in opozoril na odgovornost ter na pospešitev nekaterih naložb. Po razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Sprejme se globalni program investicijskih naložb v 1. Kolegij direktorjev sprejema informacijo o oceni gospodarjenja. Dosedanja praksa, ki se je pokazala kot pozitivna, naj bo skupno z danimi pobudami v razpravi strategija izvajanja politike v letošnjem letu. 2. Še naprej bomo operativno spremljali in reševali zadeve po panožnem sistemu v posameznih temeljnih in delovnih organizacijah. Kolegijski poslovodni organ bo nadaljeval s prakso dogovarjanja v posameznih delovnih organizacijah, pri čemer pa je potrebno obojestransko spoštovanje dogovorjenih nalog in rokov. Pri poslovno komercialni politiki za letošnje leto je uvodno obrazložitev h gradivu imel podpredsednik Jože Gračnar, ki je poudaril, da so se na osnovi obsežnih razprav s komercialnimi službami delovnih organizacij uskladili različni poslovno komercialni interesi proizvodnih delovnih organizacij, kot tudi blagovnega prometa in gostinsko turistične dejavnosti. Ob poročilu o realizaciji izvoza in uvoza za leto 1985 in planu za leto 1986 je direktor interne banke zlasti opozoril na nove predpise v deviznem poslovanju. Informacijo o mednarodnem sistemu oštevilčenja blaga »EAN JANA« s predlogom, da bi tudi naš sozd glede na številne prednosti tega sistema podpisal sporazum o vstopu v članstvo, pa je predstavil direktor marketing sektorja Franc Petauer. Po razpravi direktorjev delovnih organizacij in po dopolnitvi predsednika kolegijskega poslovodnega organa Franca Bana je kolegij sprejel naslednje sklepe: L Predlog poslovno komercialne politike sozda Merx za leto 1986 z danimi pobudami in popravki kolegij neposredno sprejema in ga prečiščenega na komercialnem kolegiju daje v potrditev in sprejem delavskemu svetu sozda. 2. Poslovno komercialna politika se bo v letu 1986 še naprej krepila, to pa le prek organiziranih strokovnih služb na ravni delovnih organizacij, skupno s strokovnimi službami delovne skupnosti sozda. 3. Na področju izvoza in uvoza je nujno takoj z vsemi 2. Uskladijo se nekatera odprta vprašanja blagovnega prometa, gostinstva in turizma. 3. Aktivnosti za realizacijo investicij se usmerjajo preko strokovnih služb sozda, še posebej pa skrbijo za realizacijo podpredsednik Vitomir Dolinšek, vodstvo interne banke ter sektor za razvoj in investicije. a Vqdja sektorja za ekonomiko in organizacijo Mitja Pipan je na kratko povzel gospodarski načrt sozda za leto 1986, ki ga je pripravil sektor na osnovi letnih planov članic, skupnih temeljev planov sozda, analiz realizacije plana za lansko leto in ob upoštevanju resolucije in družbenega dogovora. Sprejeti so bili naslednji sklepi: L V gospodarski načrt sozda Mera za leto 1986 se smiselno vnesejo dane pripombe v razpravi in se skupno z ostalimi pripombami, ki so bile dane v času javne razprave, obravnavajo na odboru za plan. Tako usklajen predlog gospodarskega načrta bodo potrdili nato delavski sveti sozda. 2. V samih delovnih organizacijah in strokovnih službah sozda se je treba dogovoriti o sistemu informiranja in dostavljanja podatkov, pri čemer pa bi morali skrbeti za spoštovanje dogovorjenih rokov. Navzoči so tudi sprejeli Osnutek samoupravnega * sporazuma o skupnih temeljih plana Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Mera in v zvezi s tem sprejeli sklepe: 1. Do 10. aprila naj zberejo vse pripombe k osnutku sporazuma, do 20. aprila naj posamezni odbori planske skupnosti uskladijo pripombe in pripravijo predlog sporazuma, do 30. aprila naj poslovni odbor plansko poslovne skupnosti predlog verificira in ga da v potrditev samoupravnim organom obeh sozdov. Koordinacijo in usklajevanje vodi Mitja Pipan, vodja sektorja za ekonomiko in organizacijo. Na koncu je predsednik KPO Franc Ban navzoče še informiral o strategiji delovanja delovne skupnosti sozda in interne banke v letošnjem letu. \ APRIL 1986 Zanimivi kazalci Delovna organizacija leto 1985 leto 1984 DOHODEK NA DELA VGA Kmetijska zadruga Sl. Konjice 1 2 Tkanina Celje 2 4 Mlinsko predelovalna industrija 3 9 Moda Celje 3 12 Kmetijski kombinat Šentjur 5 5 Blagovni center Celje 6 6 RTC Golte 7 22 Hotel Košenjak Dravograd 8 11 Kmetijska zadruga Laško 9 7 DSSS sozda Merx 10 14 Avto Celje 11 13 Savinja Mozirje 12 8 Dravinjski dom Slovenske Konjice 13 3 Teko Celje 14 18 Potrošnik Celje 15 16 Gostinsko podjetje Celje 16 15 Reklama Celje 17 20 Zdravilišče Dobrna 18 19 Turist Mozirje 19 21 Hoteli turizem Celje 20 17 Avtotehnika Celje 21 10 Kmetijska zadruga Celje o,- 22 1 SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO NA DELAVCA RTC Golte 1 22 Tkanina Celje 2 3 Kmetijska zadruga Sl. Konjice 3 4 Hotel Košenjak Dravograd 4 1 Kmetijski kombinat Šentjur 5 7 Kmetijska zadruga Laško 6 19 Moda Celje 7 5 Mlinsko predelovalna industrija 8 20 Zdravilišče Dobrna 9 10 Savinja Mozirje 10 2 Avto Celje 11 8 Teko Celje 12 13 Blagovni center Celje 13 11 Potrošnik Celje 14 18 Turist Mozirje 15 14 Hoteli turizem Celje 16 9 Reklama Celje 17 17 Dravinjski dom Slovenske Konjice 18 6 Gostinsko podjetje Celje 19 12 DSSS sozda Merx 20 16 Avtotehnika Celje 21 15 Kmetijska zadruga Celje 22 21 POVPREČNI MESEČNI NETO OD NA DELAVCA DSSS sozda Merx 1 1 RTC Golte 2 21 Tkanina Celje 3 2 Blagovni center Celje 4 4 Avto Celje 5 6 Mlinsko predelovalna industrija 6 5 Kmetijska zadruga Sl. Konjice 7 3 Moda Celje 8 8 Kmetijski kombinat Šentjur 9 11 Savinja Mozirje 10 12 Kmetijska zadruga Laško 11 14 Reklama Celje 12 9 Avtotehnika Celje 13 15 Kmetijska zadruga Celje 14 10 Zdravilišče Dobrna 15 22 Dravinjski dom Slovenske Konjice 16 7 Potrošnik Celje . 17 17 Teko Celje 18 16 Hotel Košenjak Dravograd 19 18 Gostinsko podjetje Celje 20 13 Hoteli turizem Celje 21 19 Turist Mozirje 22 20 Imenovana je komisija za presojo razvojno raziskovalnih nalog Na zadnji seji poslovnega odbora sozda so imenovali komisijo za presojo razvojno-raziskovalnih nalog, ki jo sestavljajo: — Potočnik Ivo — DO Tkanina — predsednik, — Ogrizek Franc — DSSS SOZD — strokovni tajnik, — Krašek Karel — KZ Laško — Nikolič Zoran — MPI — Frančeškin Žare — Hoteli-gostinstvo — Kregar Vili — Avto Celje — Pipan Mitja — DSSS SOZD — Strašek Zvonko — DSSS SOZD — Kovačič Jože — KK Šentjur Na predlog kolegijskega poslovodnega organa je na tej seji poslovni odbor tudi potrdil, da se za sofinanciranje razvojno-raziskovalne dejavnosti v sestavljeni organizaciji Merxv skladu s samoupravnim sporazumom za letošnje leto določi stopnja 0,10 odstotka od ustvarjenega dohodka podpisnic tega sporazuma v letu 1985. Predstavljamo vam. Matjaž Plesničar, direktor temeljne organizacije Mlin Avgusta bo že leto dni, odkar je dela in naloge direktorja temeljne organizacije Mlin prevzel Matjaž Plesničar, diplomirani tehnolog. Svojo mladost je preživel ob morju, doma je namreč iz Pirana, po opravljeni pripravniški praksi je bil tri leta v Delamarisu, nato pa se je po osamosvojitvi z družino preselil v Ljubljano. V tedanjih razmerah, ko je iskal stanovanje, je korajžo ugriznil v jabolko in se z družino preselil na Tolminsko, kjer se je zaposlil v mlekarni Josip Kraš. Leta 1981 je bil na predlog izvršnega sveta skupščine predlagan za začasnega poslovodnega organa Klavnice Tolmin, kjer je nato na željo kolektiva ostal v tem okolju vse do leta 1985, ko je prišel v Celje v Mlin. Prosim, če nam na kratko predstavite vašo temeljno organizacijo Mlin, ki je v sklopu delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija? »V naši temeljni organizaciji je zaposlenih 100 ljudi, enote so skladišče mlevskih izdelkov s silosi v Celju, skladišče Šmartno ob Paki, skladišče Slovenske Konjice, Sevnica in do lanskega leta je bilo še skladišče v Trbovljah. Dejavnost našega tozda je torej pridelovanje mlevskih izdelkov, skladiščenje, sušenje in paketiranje.« Kakšen pa je sedanji gospodarski položaj te dejavnosti? »Naša temeljna organizacija je danes v tej dejavnosti v Sloveniji zaostala za drugimi žitarji. Vsi ostali imajo namreč vzporedno še kakšno drugo dejavnost, kajti samo z proizvodnjo moke v današnjem tržnem sistemu ne moremo ustvariti akumulacije in je dohodek našega tozda odvisen od ostalih finančnih rezerv. Tako so analize za lansko leto pokazale, da v ceni pšenic 12,50 dinarja odpade na obresti, ki pa v končni ceni niso kalkulativni element. Naj povem samo primer. Lani smo na 180 milijard realizacije imeli 30 milijard obresti in smo 8 milijard porabili za osebne dohodke, torej smo imeli na 1 dinar plače tri dinarje obresti. To pa pove vse.« Koliko vlagate sredstev za zagotovitev pšenice? »V tem petletnem obdobju smo v okviru našega sozda vložili prek 20 milijard v Vojvodino, da bi si zagotovili normalno oskrbo s pšenico. Danes potrebujemo za normalno oskrbo 23.000 ton pšenice, zmogljivost naših silosov pa je trenutno 18.000 ton, vse ostalo imamo v najemu. Kljub temu, da smo vlagali sredstva in podpisovali pogodbe, pa nismo vedno dobivali tiste količine pšenice, ki so bile v teh sporazumih dogovorjene, zato smo ostalo pšenico iskali na prostem trgu. Prav tako sodelujemo v akciji, ki seje pred leti začela v Sloveniji in imamo danes že te pšenice blizu 25 odstotkov. Sedaj se že sklepajo pogodbe za letošnje leto in je realizacija teh pogodb 80-odstotna, 78-odstotna je v družbenem sektorju in 81-odstotna v zasebnem sektorju.« Torej solidnega družbenogospodarskega položaja ni mogoče doseči samo s to proizvodnjo. Ali imate v načrtu kakšne nove programe za vzporedno dejavnost? »Trenutno izdelujemo dva programa, ki naj bi tej temeljni organizaciji poizkušala izboljšati družbenogospodarski položaj. Prvi je izkoriščanje žitnih odpadkov ali slabše kvalitete žita in pripravljanje industrijske mešanice za drobne rejce, drugi pa bo proizvod za specifične bolnike, ki ne smejo zaužiti nikakršnih beljakovin.« S katerimi težavami pa s srečujete znotraj same temeljne organizacije? »Vsekakor je ena izmed njih, da razpolagamo z velikimi objekti, ki jih je treba s časom obnavljati. Tu mislim predvsem na mlin in njegovo že skoraj zastarelo opremo. Težava so/tudi delavci. Ko smo se ustanavljali, smo si prizadevali, da smo imeli »šefe«, pozabili pa smo na močno ekipo, ki bi delala na razvoju. Našo finali-zacijo bo treba posodobiti, veliko smo že pridobili z novim pakirnim strojem, ki smo ga nabavili lani in bo vsak čas pričel delati. Na starem embalirnem stroju smo potrebovali 11 delavcev in proizvedli 15 ton v dveh izmenah, novi stroj pa potrebuje samo tri delavce, ki bodo samo v eni izmeni napakirali 16 ton.« Kakšno je sodelovanje z ostalimi tozdi v okviru delovne organizacije in kakšno s sozdom? »Globalno gledano je zadovoljivo, čeprav bi bilo lahko sodelovanja s sozdom po nekaterih segmentih več in bi lahko imela večjo vlogo informatika.« In na koncu še vprašanje, kakšni so vaši osebni občutki v tem delovnem okolju? »Moram povedati, da mi je veliko lažje delati tukaj, kot v prejšnjih okoljih. Vse kar se dogovorimo, je tudi narejeno, da ne rečem celo stoodstotno. Delovne navade so drugačne. Prav tako nisem imel težav pri samem vklapljanju v ta kolektiv. To je mlad kolektiv, vsakdo ve, kaj je dolžan storiti in to tudi opravi.« Poslovni odbor Na zadnji seji poslovnega odbora sestavljene organizacije, ki je bila 15. aprila, so delegati obravnavali sozdove poslovne rezultate za lansko leto, gospodarski načrt sozda za poslovno leto 1986 ter oboje predlagali v potrditev delavskemu svetu sozda. Nato so obravnavali in potrdili tudi gospodarski načrt delovne skupnosti sozda za leto 1986, ki so ga prav tako predložili v potrditev delavskemu svetu. Pripravili so tudi predlog dnevnega reda za sejo delavskega sveta. Proizvodnja mlevskih izdelkov v letu 1985 je večja Tudi proizvodnja mlevskih izdelkov v sestavljeni organizaciji Merx je bila lani v primerjavi z istim obdobjem leta 1984 večja za 1.824 ton. Tako smo pripravili 11.848 ton moke T-500, 3.920 ton moke T-850, 104 tone namenske moke — kvašeno testo, 93 ton namenske moke — vlečeno testo, 194 ton pšeničnega zdroba, 4.792 ton pšenične krmilne moke, 136 ton otrobov in 17 ton kalčkov. Napekli smo 1223 ton kruha Lani smo v naših pekarnah napekli 1223 ton osnovnih vrst kruha (v letu 1984 1.208 ton), 16.397 ton posebnih vrst kruha (v letu 1984 10.880 ton), 1.632 ton peciva (v letu 1984 1.627 ton) in pripravili 143 ton drobtin (v letu 1984 111 ton). Proizvodnja kruha in peciva je bila lani za 569 ton večja kot leta 1984. Prikaz proizvodnje in predelave mesa v sozd Merx za leto 1985 v tonah sveže telečje meso 23 sveže goveje meso 1.385 sveže svinjsko meso 434 sveže kunčje meso 24 klobasni izdelki (vseh vrst) 659 sušeno ter prekajeno meso 102 Gostje so popili manj Lani so gostje v naših gostinsko turističnih objektih popili 1.893.170 litrov piva ali 10 odstotkov več kot v letu 1984, 637.855 litrov vina ali 17 odstotkov manj kot v letu 1984, 131.666 litrovžganih pijač ali 12 odstotkov manj kot v letu 1984, 149.470 litrov koncentriranih in nekoncentriranih sadnih sokov ali 23 odstotkov manj kot v letu 1984. Zanimivo pa je, da se je povečalo število nočitev, v primerjavi z letom 1984 kar za 26 odstotkov, ko smo imeli v naših objektih 184.112 nočitev, lani pa že kar 231.722 nočitev. Proizvodnja v delovni organizaciji Blagovni center leto 1984 leto 1985 ton ton kislo zelje 616 585 kisla repa 9 2 kalčki 25 87 melisnice 55 47 pražena kava 134 260 Poljedelstvo Lani smo v sestavljeni organizaciji Merx pridelali 2.662 ton jabolk, 70 ton grozdja, 432 ton vrtnin, 890 ton pšenice, 512 ton krompirja, 3 tone ribeza in 5 ton lešnikov. V Zdravilišču Dobrna so pričele izhajati Novice Sredi marca je v Zdravilišču Dobrna izšla prva številka Novic. Glede na aktualnost v tistem času je prinesla informacije o volitvah ter kratka obvestila o delu družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji. Zasnovo in vsebino je pripravila novoimenovana vodja splošno kadrovske službe Vanja Strniša, ki ježe v prvi številki povabila k sodelovanju vse zaposlene. Od takrat je izšlo že pet številk, ki prinašajo razna kratka obvestila: podatke o možnostih letovanja, o regresu za letni dopust, možnostih rekreacije, vabilo na tekme, kjer nastopajo delavci Zdravilišča, obvestila o delovnih akcijah, o socialno varstvenih pravicah in podobno. Upamo, da bodo drobne novice o delu sindikalne in partijske organizacije in ponovno oživljenega dela mladincev pripomogle k aktivnejšemu sodelovanju zaposlenih. Med najbolj branimi so zagotovo obvestila o povečanju osebnih dohodkov in drugih oblikah materialnih koristi delavcev. Žal te novice niso najbolj pogoste! Novice izhajajo v preprosti, ceneni obliki, kar na navadnem listu A-4 formata, »tiskarna« pa deluje na osnovi razmnoževanja matrice. Literarnih prispevkov doslej še ni bilo, zagotovo pa bo porajajoča pomlad, ki je v Dobrni še posebej lepa, opogumila tudi kakšno »literarno usmerjeno« dušo. Jelka Samec Količinski prikaz kmetijske proizvodnje (družbeni in zasebni sektor) sozda Merx za leto 1985 Proizvod Število Tone mlado pitano govedo 8.404 4.282 ostalo klavno govedo 1.066 475 teleta za pitanje 2.445 438 teleta za zakol 784 79 sesna teleta 1.758 193 prašiči pitanci 3.389 377 pujski 523 14 brojlerji 185.308 349 kunci za zakol 93.052 214 pegatke 9.218 14 jarkice 173.841 — jajca (v tisočih) 29.602 mleko (v tisočih litrov) 13.539 MERK VESTNIK BLAGOVNI CENTER CELJE Trgovska delovna organizacija Blagovni center je bila ustanovljena s sklepom zbora delovnih ljudi na osnovi ugotovitve, da ima materialne osnovo in možnost zagotovitve boljših pogojev za trajno povečanje obsega poslovanja, storitev in dohodka, izboljšanja življenjskih pogojev delavcev in nadaljnjega razvoja samoupravljanja ter socialističnih družbenoekonomskih odnosov s 1. januarjem 1981. Vpisana je v register gospodarskih organizacij pri gospodarskem sodišču v proizvodi, osnovne preskrbe na območju osmih občin celjske regije: Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Titovo Velenje in Žalec; dopolnilno preskrbo pa zagotavlja še na območju osmih občin (Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi, Zagorje ob Savi, Trbovlje’ Krško, Sevnica). TDO Blagovni center sestavljajo trije tozdi: — Tozd Preskrba, ki opravlja avnostna seja delavskega sveta delovne organizacije Blagovni center elju. TDO Blagovni center je ot grosistična trgovska organi-acija nosilka preskrbe z osnov-imi prehrambenimi in drugimi dejavnost trgovine na veliko, raznih živil in proizvodov za hišne potrebe in ima naslednje organizacijske enote: RAZPIS 2 10 15 2 natečaja za zbiranje predlogov za podelitev plaket in priznanj v sozdu Merx v letu 1986 Na podlagi 16. člena pravilnika o podeljevanju priznanj in pohval v sozdu MERK Celje, KOMISIJA ZA PODELITEV PLAKET IN PRIZNANJ SOZDA MERK razpisuje za leto 1986: — 1 zlato značko plaketi za poslovne partnerje plaket, z nagrado 7-dnevnega penziona v zdravilišču Dobrna, za delavce plaketi, z nagrado 7-dnevnega penziona v Zdravilišču Dobrna, za združene kmete oz. kooperante plaket s priložnostno značko, za delavce plaketi s priložnostno značko, za združene kmete oz. kooperante plaket s priložnostno značko skupini delavcev oz. združenim kmetom priznanj, z nagrado 7-dnevngga penziona v Zdravilišču Dobrna, za delavce priznanji, z nagrado 7-dnevnega penziona v Zdravilišču Dobrna, za združene kmete oz. kooperante priznanj s priložnostno značko, za delavce priznanji s priložnostno značko, za združene kmete oz. kooperante priznanj s priložnostno značko za skupine delavcev oz. združenih kmetov. Plakete in priznanja v sozdu MERK podeljujejo za večletne nadpovprečne rezultate, ki so pomembneje in trajneje vplivali na razvoj sozda MERK kot celote. Predloge lahko posredujejo: —: samoupravni organi — družbenopolitične organizacije — komisija za podelitev plaket in priznanj v sozdu MERK. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo pošljite komisiji najkasneje do 31. maja 1986, po tem datumu komisija predlogov ne bo sprejemala. v Značka, plakete in priznanja bodo podeljene ob dnevu sozda MERK, novembra 1986. Komisija za podelitev plaket in priznanj sozda MERX — 5 — 5 — 20 — 2 — 5 — Prehrambeni center — skladišče Slovenj gradeč, — skladišče Krško — kisarna Šempter in — pakirnica sadja in zelenjave; Tozd Pražarna, ki proizvaja začimbe, kavovino in druge živilske proizvode, z naslednjimi organizacijskimi enotami: — strojna embalirnica, ročna embalirnica, embalirnica sladkorja in izdelovalnica bombonov; Tozd Transport in obrtne sto- ritve ki nnrnvl in krit nenm/«« A~ javnost razvoz blaga v cestnem prometu, kot dopolnilno dejavnost pa elektrotehnične m mizarske storitve, z naslednjimi organizacijskimi enotami: — avtopark v Celju, Slovenj Gradcu in Krškem, mehanična delavnica in obrtne delavnice. Vsi tozdi imajo sedež v občini Celje, dislocirane enote pa so še v občinah Slovenj Gradec, Krško in Žalec. V letu 1985 smo dosegli: — celotni prihodek 13.727.600.000 dinarjev — dohodek 1.124.500.000 dinarjev ’ — čisti dohodek 653.500.000 dinarjev. Leto 1985 je bilo za delavce Pogovor z direktorjem Venčeslavom Zalezino Kako ste uspeli v vasem delovnem okolju poslovno leto 1985 zaključiti brez izgube kljub temu, da so vas bremenile velike obveznosti dokončane naložbe, zidave regijskega preskrbovalnega centra? »Kot je že znano, je delovna organizacija Blagovni center v letih 1983-84 pričela graditi preskrbovalni center in ga končala ob začetku leta 1985. Ta naložba je bila za to delovno okolje nujno potrebna za normalno poslovanje in opravljanje njene osnovne funkcije, ki jo ima Blagovni center s preskrbo v celotnem Merxu, pa tudi širše. Obveznosti zaradi naložbe so izredno velike, zato smo že kar na začetku lanskega leta v našem delovnem okolju sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi preprečili planirano izgubo 17 milijard starih dinarjev. Na pobudo kolegijskega poslovodnega organa sozda smo pripravili poseben program ukrepov, sprejel ga je tudi delavski svet delovne organizacije, na osnovi tega smo skušali obvladati položaj, da ne bi prišlo do izgube. Ukrepi so se dotikali komercialnega poslovanja financ, varčevanja s posameznimi vrstami stroškov, organizacije in kadrovskega področja. Ob izredno veliki podpori vodstva sozda in seveda tudi doseženi stopnji mobilizacije v samem Blagovnem centru, saj smo delavci program ukrepov.ob aktivni pomoči vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter strokovnih služb vzeli za svojega, smo uspeli poslovno leto zaključiti brez izgube! To je nedvomno velik uspeh, ki pa nas ne sme »uspavati«, saj še ni minila nevarnost in so naložbene obveznosti velike tudi še to leto Zato bo potrebno sprejeti še dodatne ukrepe, da bomo lahko zagotovili normalno poslovanje. Glede na prve korake v letošnjem letu, ki so razmeroma ugodni, pričakujemo, da bo uspešno še v naprej, saj je to garancija, da bomo zmogli bremena, ki so pred nami.« Kako se nameravate usmeriti v prihodnje? »Ena izmed naših usmeritev, ki smo jo vnesli tudi v program ukrepov, je, da se moramo bol j čvrsto organizirati pri pripravi blaga za izvoz, še posebno sedaj, ko je dosti veliko povpraševanje po raznih artiklih na zahodnem trgu. Da pa bi lahko v celoti obvladovali funkcijo, ki jo imamo, bomo morali v bodoče še razširiti skladiščne zmogljivosti, rešiti vprašanje avtoparka, mehanične delavnice, obrtne delavnice in embalažnega skladišča. Prav tako se kaže potreba po razširitvi skladišča v Slovenj Gradcu, ki je postalo za to območje že skoraj premajhno. V bodoče bomo tržišče za lastne proizvode, predvsem kalčke, bombone in pokovke širili po vsej Jugoslaviji, predvsem nas zanimajo Zagreb, Beograd in Dalmacija, kar nam delno uspeva že sedaj.« In na koncu, ali ste uspeli zagotoviti socialno varnost delavcev v tem obdobju? »Ne glede na tegobe, v katerih smo bili in smo še, smo v tem obdobju poudarili vprašanje socialne varnosti delavcev. Tako smo tudi povečali osebne dohodke, ki pa niso visoki, pa so vendarle v primerjavi z drugimi primerni, zato bomo tako še nadaljevali; v prihodnje bomo še bolj poudarili nagrajevanje po rezultatih dela.« naše delovne organizacije izjemno pomembno, saj smo z zidavo Prehrambenega centra pridobili 15.621kv. m novih skladiščnih površin, ki omogočajo dnevno pretok 800 ton blaga (vhod in izhod). Z novim, modernim skladiščem smo pridobili pogoje za racionalno izkoriščanje sodobnih sistemov skladiščenja prehrambenih proizvdov (tehnološki sistem upošteva sodobne organizacijske pristope, podprte z interaktivno obdelavo podatkov), boljše in humanejše pogoje dela, možnost skladiščenja občinskih, republiških in zveznih rezerv ter zagotovitev nemotene preskrbe. Celotna vrednost investicije s pripadajočo infrastrukturo (brez učinka revalorizacije) znaša 705 milijonov dinarjev. Odplačevanje kreditov je v letu 1985 bistveno vplivalo na rezultate poslovanja, saj so obresti za najete kredite znašale kar 314 milijonov dinarjev. Vendar pa po enem letu ugotavljamo tudi pozitivne učinke, ki jih nudi sodobnejša tehnolo- ekonomičnosti poslovanja in produktivnosti dela, hitrejše obračanje zalog ter izboljšanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti. TDO Blagovni center zaposluje 686 delavcev, kar pomeni, da se število zaposlenih ni bistveno povečalo v primerjavi z letom 1981, ko je bilo zaposlenih 660 delavcev. Tomosovi dnevi v Celju V prodajalni ROG na Trgu oktobrske revolucije 3 v Celju smo organizirali svojevrstno specializirano prodajo Tomosovih proizvodov, imeli smo tako imenovane Dneve TOMOS-a in AVTOTEHNIKE. Lahko se pohvalimo, da je bil den za kupce, kakor tudi za našo delovno organizacijo. Tudi v bodoče pod pogojem, da bi lahko kupec kupil tudi blago, ki si ga je sedaj lahko samo ogledal kot vzorec. Blok skladišče v RPPC tozda Preskrba učinek prodaje precej večji kakor ostale dni. Se večji bi bil, če bi imeli na voljo vse njihove proizvode, predvsem tiste, po katerih je povpraševanje precej večje, oziroma jih v ostalih prodajalnah sploh ni. To so krmni motorji T-10 in T-18 kratka os, sledi T-Avtoma-tik 3 KLSG, T-APN-6 in najnovejši 50-kubični motor BT-50. Menimo, da je takšen način prodaje zelo koristen in spodbu- Športniki Blagovnega centra ne mirujejo Tečejo tekmovanja spomladanskega dela sindikalnih športnih iger, ki jih organizira ZTKO Celje. Končano je že smučanje, šah, odbojka, tekmujejo pa v košarki, namiznem tenisu in malem nogometu, najmnožičnejši disciplini. Redno je organizirana vadba v telovadnici Srednje šole Boris Kidrič vsak torek od 16.30 do 18. ure in na kegljišču v Golovcu kegljanje vsak četrtek od 16. do 18. ure, stezi 9 in 10. Z. Z. gija skladiščenja, ki se kažejo v izboljšanju gospodarnosti poslovanja in produktivnosti dela (materialni stroški naraščajo za 14, celotna porabljena sredstva pa za 4,5 indeksnih točk počasneje od rasti celotnega prihodka). Visoka odplačila kreditov nas bodo bremenila tudi še letos, vendar pa smo na to pripravljeni, saj se zavedamo, da sta le pravočasno zaznavanje težav in organiziran pristop k njihovemu reševanju edina oblika, ki zagotavlja uspešno delo. V letu 1986 si zastavljamo cilje, ki pomenijo predvsem izboljšanje kakovosti dela in opravljenih storitev, povečanje količinskega obsega poslovanja, izboljšanje strukture prodaje, V tem obdobju pa se je bistveno spremenila kvalifikacijska struktura zaposlenih. Tako je danes 3,3 % delavcev z visoko strokovno izobrazbo (prej 1,5 %),34 % je kvalificiranih delavcev in 15% s srednješolsko strokovno izobrazbo. V skrbi za dolgoročno kadrovsko reprodukcijo vsako leto razpišemo ustrezno število kadrovskih štipendij. Letos bomo štipendirali 14 dijakov in študentov na različnih stopnjah strokovnega usposabljanja. Na osnovi takšne politike štipendiranja se v delovni organizaciji vsako leto zaposli od 8 do 10 pripravnikov. V delovni organizaciji je od vseh zaposlenih kar 242 žensk, ki opravljajo najrazličnejša dela in naloge. Ob razvitju prapora konference OO ZS v trgovski delovni organizaciji Blagovni center Celje smo se pogovarjali s predsednikom Ivanom Kidričem Kako je organizirano delovanje zveze sindikatov v delovni organizaciji?. »V konferenco osnovne organizacije ZS se vključuje šest osnovnih organizacij, tri iz tozda Preskrba (Celje, Slovenj Gradec, Krško) in po ena iz tozdČv Pražarna, Transport in obrtne storitve ter iz DS SS. Vsi zaposleni delavci so člani ZS. Osnovne organizacije in konferenca imajo izvoljene izvršne in nadzorne odbore, konferenca pa zaradi povezanosti, usklajenosti in učinkovitosti delovanja še vrsto komisij, ki jih sestavljajo delegati vseh osnovnih organizacij sindikata. Te so: za šport in spremljajo izvajanje sprejetih odločitev. Delegati delavskih svetov so vodje samoupravnih delovnih skupin in nosilci organiziranja predhodnih razprav in usklajevanja stališč za posamezne odločitve. V zadnjem obdobju je tudi čutiti boljše delo organov upravljanja.« Kako delujejo delegati delegacij? »Izredno aktivna in priza-. devna je konferenca delegacij za ZZD in ji je javno pohvalo izrekel tudi sam zbor združenega dela skupščine občine Celje v Delegatovem poročevalcu; manj aktivnosti oziroma učinkovitosti nje. Vsekakor pa je bilo nekaj izjemnega storjeno v naši delovni organizaciji pri pridobivanju novih počitniških zmogljivosti. Izrečene so bile pobude, da je teh premalo in ker ni bilo razpoložljivih sredstev, so se rodile ideje, da bi poskušali z javnimi razpravami ugotoviti interes zaposlenih in razpisati samoprispevek. In uspeli smo. Tako smo pridobili 4 apartmaje v bungalovu na Kopah in počitniško hišico v Čatežu in že razmišljamo, da bi podobno rešitev našli tudi na morju. Še več! Tudi osnovne organizacije sindikata so združile sredstva članarin in kupile počitniško prikolico in s tem omogo- Ivan Kidrič rekreacijo, za kulturo, za informiranje ter za moralno stimuliranje.« in ivatfiTSi:-' Kako je zastavljen program delovanja? »Osnovne organizacije, konferenca in komisije vsako leto sprejmejo programsko usmeritev ter finančni načrt. Naloge so med seboj usklajene, prepletene s specifičnimi vprašanji posameznih delovnih okolij. Naloge, s katerimi se srečujejo osnovne organizacije zveze sindikatov, so predvsem uresničevanje njihove vloge pri samoupravni organiziranosti, v postopkih evidentiranja in kandidiranja možnih kandidatov, pri izvajanju določil samoupravnih splošnih aktov, pri pripravah in izvedbi ter organiziranju razprav za vse odločitve, sprejete na referendumu, zborih delavcev, organih upravljanja ter drugih oblik odločanja z osebnim izjavljanjem. Nato pri delovanju delegacij in delegatov, pri uveljavljanju nagrajevanja po delu in rezultatih dela, pri uresničevanju programov ukrepov za izboljšanje poslovanja, pri planiranju, pri zagotavljanju varstva samoupravnih pravic delavcev, pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev, pri izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev zaposlenih, pri zagotavljanju možnosti za razvijanje kulture, informiranja, športa in rekreacije, oddiha, zdravstvenega varstva, izobraževanja ter moralnega stimuliranja in še vrsto drugih nalog.« Kako je organizirana povezanost Z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in organi upravljanja? »V delovni organizaciji aktivno deluje delovno predsedstvo akcijske konference ZK, v katero je povezano 5 osnovnih organizacij ZK s 70 člani in koordinacijski svet osnovne organizacije ZSMS, v katerega je vključenih 5 osnovnih organizacij mladine. Družbenopolitične organizacije medsebojno usklajujejo programske usmeritve in njihovo uresničevanje. DPO so aktivno povezane z delovanjem organov upravljanja, saj se predstavniki udeležujejo sej in Uk Športniki Blagovnega centra pa je v delu delegacij za skupščine SIS. Te se namreč povezujejo v konference delegacij z drugimi delovnimi organizacijami in je že vprašljiva usklajenost, pa tudi udeležba. Temu bo treba v prihodnje nameniti več pomoči.« Kako je z aktivnostjo izven delovne organizacije? »Delegati osnovne organizacije sindikata ZS so vključeni v koordinacijski odbor ZS v sozdu Mera, v občinske odbore dejavnosti in komisije občinskega in republiškega sveta ZSS, kjer dajejo pobude za krepitev vloge zveze sindikatov ter učinkovitejše reševanje problemov in nalog skupnega pomena.« Katerim področjem dela daje konferenca oziroma osnovne organizacije sindikata največ pozornosti? Sindikalne osnovne organizacije so nosilke organiziranja vseh predhodnih razprav o vprašanjih, ki so skupnega pomena in predmet vseh oblik odločanja — referenduma, osebnega izjavljanja, na zborih delavcev, na delavskih vetih. Po spi ejetju »branžnega« sporazuma je tekla izredna dejavnost za uskladitev in dopolnitev razvida del in nalog ter za analitično ocenitev. Največja skrb je bila namenjena delavcem z najnižjimi dohodki in strokovnim delavcem, uskladitvi norm in normativov, dograjevanje pa teče. Aktivno vlogo so osnovne organizacije imele, jo imajo in jo bodo imele v postopkih evidentiranja in kandidiranja možnih kandidatov za delegate organov upravljanja ter delegatov za delegacije ZZD in skupščine SIS, kar vse tudi uspešno in odgovorno izpeljejo. V delovni organizaciji je bilo v preteklih letih izredno veliko storjenega na področju urejanja stanovanjskih vprašanj delavcev in na področju organiziranega oddiha. Z lastnimi sredstvi in krediti se rešujejo nakupi stanovanj, veliko sredstev pa se nameni tudi za individualne grad- da; sodelujemo namreč v vseh disciplinah z žensko in moško ekipo na sindikalnih športnih igrah in na občinskih prvenstvih, kar vse organizira ZTKO Celje. Tudi na tem področju smo zadnji dve leti najboljši v celjski občini med delovnimi kolektivi s 100 do 500 zaposlenih. Naše ekipe pa uspešno sodelujejo in tekmujejo tudi z drugimi delovnimi organizacijami, društvi in krajevnimi skupnostmi.« In kakšna je vloga moralnega stimuliranja? »Ob vseh teh aktivnostih pa si v delovni organizaciji prizadevamo najboljše delavce tudi nagraditi. Med nagrajenci sozda MERK imamo številne najpri-zadevnejše organizacijske enote, skupine in posameznike, ki so prejeli plakete in priznanja, imamo štiri delavce, ki so prejeli odlikovanja SFRJ in tri delavce, ki so prejeli » priznanj e' samoupravi j alcu«. Konferenca in štirje delavci so prejeli tudi srebrni znak Zveze sindikatov. Vsa ta prizadevanja smo poskušali tudi nagraditi z udeležbo na kongresih, vendar nam to ni uspelo. Imeli smo delegata na slovenskem kongresu ZS, vendar je bil izbran v Slovenj Gradcu in smo ponosni nanj.« In še načrti za prihodnje obdobje? »Tako ali še bolj uspešno nadaljevati delo, krepiti vlogo zveze sindikatov in skrbeti za socialno varnost vseh zaposlenih, kar je vsekakor velika in odgovorna naloga, vendar upamo, da bomo s skupnimi močmi uspeli.« Kako pa je prišlo do ideje, da razvijete prapor konference osnovnih organizacij sindikata? Cvetko Pavline je na seji izvršnega odbora sindikata izrazil željo, da bi bilo zanimivo v delovni organizaciji organizirati razvitje prapora. Beseda da besedo, sestal se je aktiv družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja ter strokovni svet in že je bilo sprejeto stališče, da je ideja odlična in bi tako lahko or- „ ganizirali že leta nazaj željeno ' v tovariško srečanje vseh zaposlenih v delovni organizaciji. SkK^jj^ njeno je bilo, da akcijo izvedemo v počastitev praznika OF in 1. maja. Naloga je bila vsekakor velika in odgovorna. Izvoljen je bil organizacijski odbor in naloge so bile razdeljene. Za izvedbo te naloge je bilo treba zbrati precej denarja in veseli smo, da smo uspeli, saj s^e v akcijo vključili številni poslovni partnerji in delovne organizacije, ne samo v sozdu Mera, temveč širom naše domovine. Izredno ponosni smo, da bo pokrovitelj razvitja prapora sozd Mera ter da smo zbrali števjlne trakove in zlate ter srebrne žebljičke. In znova lahko potrdimo, da smo uspeli. Ob koncu bi iskreno čestital vsem delovnim ljudem in občanom ob praznovanju dneva OF in 1. maja. Z. Z. čile letovanje še večjemu številu zaposlenih.« Kako je z informiranjem? Pravočasno informiranje zaposlenih je osnova^ za uspešno samoupravljanje. Že v preteklem obdobju smo poskušali s čim večjim številom prispevkov v Meraovem Vestniku informirati čim širši krog zaposlenih o najpomembnejših zadevah v delovni organizaciji, pri čemer smo ugotovili, da to ni dovolj. Odločili smo se za interni Informator, ki izhaja po potrebi in vsebuje članke najaktualnejše vsebine.Komisija za informiranje bi morala biti bolj aktivna, saj želimo, da bi v Informatorju bili prispevki iz vseh delovnih okolij in naj bi ne bili delo le ene osebe. Tudi tu bo treba še kaj doreči.« Kako je z izobraževanjem? »Tudi na tem področju so premiki. Veliko delegatov je obiskovalo delegatsko šolo, družbenopolitični delavci pa so bili udeleženci organiziranih političnih šol in seminarjev; izjemno veliko pozornost namenjamo tudi izobraževanju ob delu ter izvajanju kadrovske in štipendijske politike.« In kako je z organiziranjem kulture, športa in rekreacije? »V kulturnem življenju smo poskušali delavce animirati s tem, da so bili organizirani ogledi gledaliških in kino predstav, koncertov, razstav ter drugih kulturnih prireditev, vendar to področje še prepočasti prodira v zavest delovnih ljudi. Vsekakor pa je bilo v športu in rekreaciji storjeno največ, kar se da v naši delovni organizaciji. V preteklem petletnem obdobju smo bili petkrat prvaki na letnih športnih igrah, medtem ko smo bili na zimskih športnih igrah prvo leto tretji, drugo peti, tretje tretji, četrto drugi in letos celo prvi. Vse to zanesljivo ni le naključje, temveč je rezultat načrtnega in organiziranega dela. Ne morem mimo tega, da se za vse to ne. bi zahvalil vsem športnikom, predvsem pa tudi organizatorici Zdenki. Ona namreč to vodi izjemno učinkovito, ob delu seve- Delavski svet sozda Izvolili smo nove delegate, za predsednico delavskega sveta so ponovno imenovali Marijo Čonč, za njenega namestnika pa Ludvika Bevca. 1. BLAGOVNI CENTER CELJE 15. HOTEL KOŠENJAK DRAVOGRAD Ivo Pa j er 16. KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR Tozd Transport in storitve Valentin Vidmar Tozd Trgovska dejavnost Franc Oprešnik Tozd Preskrba Franc Gregl Tozd Klavnica Drago Leskovšek Tozd Pražarna Dora Iršič Tozd Transport Tozd Lastna kmet. Viki Škorc 2. POTROŠNIK CELJE proizvodnja Oto Prebil Tozd Prodaja Celje Tozd Prodaja Laško. Milica Dolinšek Štefka Slatinek Tok Šentjur Alojz Senica Tozd Prodaja Šentjur Ludvik Bevc 17. AVTOTEHNIKA Tozd Prodaja Slovenj Gradec Marija Bošnik CELJE Martin Cvetko Tozd Prodaja Ravne Milan Savelli 18. TKANIN\ CELJE Tozd Prodaja Šoštanj Franc Čas Tozd Maloprodaja Jože Vehovar Tozd Prodaja Radeče Nada Kralj Tozd Veleprodaja Tozd Potrošnja Zagorje Marija Čonč Jože Polc 3. MLINSKO PREDELOVALNA 19. AVTO CELJE Janko Košar INDUSTRIJA CELJE Tozd Mlin Alojz Ramšak Tozd Pekarna in slaščičarna Celje Marjeta Mezner Tozd Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina Slavko Vrečko 20. KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKE KONJICE Tozd Lastna proizvodnja Anton Kotnik Tozd Zadružništvo Jožica Slatinek 4. GOSTINSKO PODJETJE CELJE Tozd Majolka Tozd Na-Na Tozd Ojstrica Tozd Savinja 5. HOTELI-GOSTINSTVO CELJE Tozd Gostinstva in turizma Celje Tozd Gostinstva in turizma Ravne Tozd Gostinstva in turizma Radlje Janko Zupanc Franc Markovič Jožica Kapitler Albert Salobir Vida Leben Pavla Kogelnik Gvido Jeznik 21. RTC GOLTE MOZIRJE 22. DSSS SOZD MERK CELJE Marjan Skornišek Cveto Kolenc 6. DRAVINJSKI DOM SLOVENSKE KONJICE Tozd Varnost Tozd Dom Tozd Jelen Franc Verdel Darko Erceg Drago Drame 7. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO Tozd Proizvodnja in predelava mesa Franc Križnik TZO Laško Miloš Veršec Tozd Transport Franc Bezgovšek 8. KMETIJSKA ZADRUGA CELJE Igor Merzidovšek 9. MODA CELJE Štefan Novak 10. SAVINJA MOZIRJE Fanika Forštner 11. TEKO CELJE 12. REKLAMA CELJE 13. TURIST NAZARJE 14. ZDRAVILIŠČE DOBRNA Franc Korošec Jana Kogovšek Vladislava Vidmar Venčeslav Flere Za delegate v odbor samoupravne delavske kontrole sozda Mera smo izvolili naslednje delegate: ■* 1. BLAGOVNI CENTER CELJE Vinko Stefanič 2. POTROŠNIK CELJE. Peter Golež 3. MP1 CELJE Danica Gorjup 4. GOSTINSKO PODJETJE CELJE Marija Cigoj 5. HOTELI-GOSTINSTVO CELJE Vera Krelj 6. DRAVINJSKI DOM SLOV. KONJICE Avgust Pančuh 7. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO Alojz Starina 8. KMETIJSKA ZADRUGA CELJE Danica Zupanc 9. MODA CELJE Olga Tabor 10. SAVINJA MOZIRJE Ivan Sovinšek 11. TEKO CELJE 12. REKLAMA CELJE 13. ZDRAVILIŠČE DOBRNA 14. TURIST NAZARJE 15. HOTEL KOŠENJAK DRAVOGRAD 16. Kmetijski kombinat ŠENTJUR 17. AVTOTEHNA CELJE 18. TKANINA CELJE 19. KMETIJSKA ZADRUGA SLOV. KONJICE 20. AVTO CELJE 21. RTC GOLTE MOZIRJE 22. DSSS SOZD MERK CELJE Marjan Jurič k o Stanka Hojnik Slavica Verden Jožica Marolt . Marija Šuler Nežika Tatarevič Erih Hanuš Branko Slamnik Jože Berdnik Alojz Modic Peter Skornšek Leon Bevc MERK VESTNIK april 1986 Sto kmetic štirinajstič na morju Pod pokroviteljstvom Planske poslovne skupnosti Hmezad-Merx in v organizaciji Novega tednika in Radia Celje letos v Piranu Tako kot so izleti stotih kmetic že tradicionalni, tako so tudi tradicionalno uspešni, trdijo organizatorji tudi za letošnji, 14. izlet, ki je bil 4. in 5. aprila. Za razliko od prejšnjih je bil letošnji program drugačen: za končni cilj je bil določen Piran. Ker so se izletnice odpovedale Rovinju, so pridobile na času, tega pa so porabile za temeljitejše oglede Pirana in v tem mestu akvarija ter muzeja. Povsem razumljivo je, da so si Piran ogledale tudi izpred cerkvice sv. Razpis kadrovskih štipendij članic sozda Merc Na podlagi sklepa 1. seje Koordinacijskega odbora za splošne zadeve z dne 19. 8. 1985 objavljamo skupen razpis kadrovskih štipendij za leto 1986/87: Za poklic Letnik Stop. zahtevn. Št. štip. Za poklic Letnik Stopnja zahtevn. 1. AVTOTEHNIKA, CELJE — prodajalec trgovske avtotehnične stroke 2. AVTO, CELJE — avtomehanik — avtomobilski klepar — avtoelektrikar — avtoličar — avtotapetnik — strugar — prodajalec BLAGOVNI CENTER, CELJE — delavec v trgovini — delavec v trgovini — blagovni manipulant — blagovni manipulant — ekonomski tehnik - ekonomist za komerc. dejavnost dipl. inž. kmetijstva Št. štip. 13. MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA 3. 1 2 1 3 1 1 4. DRAVINJSKI DOM, SLOVENSKE KONJICE — kuhar — natakar 5. GOSTINSKO PODJETJE CELJE — natakar — kuhar — slaščičar DO HOTELI-GOSTINSTVO, CELJE — natakar — kuhar I 7. TURIST, NAZARJE — natakar ] — kuhar 1 — tehnik strežbe 1 — turistični tehnik 1 8. ZDRAVILIŠČE DOBRNA — natakar I — kuhar j —. gostinsko turistični tehnik l KMETIJSKA ZADRUGA CELJE — dipl. inž. kmet. za živinorejo 1 dipl. inž. kmet. — poljedelstvo KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO — mesar — klavničar 1 — mesar — predelovalec 1 — avtomehanik 1 — kmetijski tehnik 1 IV IV IV IV IV IV III III IV IV V VI VII IV IV IV IV IV IV IV IV IV IV VII VII 28 5 3 4 2 2 3 3 3 5 3 2 1 1 2 2 11 10 1 17 15 4 3 1 1 IV IV V VII VII IV IV IV v IV IV v VII IV v 6 3 l — pek — mlinar — živilski tehnik — dipl. ekonomist — dipl. inž. živilske tehnologije 14. POTROŠNIK CELJE — prodajalec — natakar — mesar — ekonomski tehnik 15. TKANINA CELJE — prodajalec — prodajalec — ekonomski tehnik — dipl. ekonomist 16. TEKO CELJE — prodajalec — komercialni tehnik 17. MODA CELJE — prodajalec 18. SAVINJA MOZIRJE — prodajalec — trgovinski poslovodja 19. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SOZD — dipl. inž. kmet za živinorejo l vil — dipl. inž. za veterinarstvo 1 — dipl. inž. za poljedelstvo 1 — dipl. pravnik j — informatik j 20. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB INTERNE BANKE SOZD MERK — ekonomski tehnik i — ekonomist — bančništvo 1 — ekonomist — poslovne finance 4 21. KOŠENJAK DRAVOGRAD — natakar j — kuhar j — hotelski tehnik i 9 2 1 1 2 38 2 2 2 6 6 1 2 4 2 IV V 1 VII VII VII VI v VI VI IV IV v III IV IV IV 11. KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR — kmetijec — mesar — prodajalec — avtoelektrikar — vzdrževalec vozil — mehanik kmetijskih strojev 12. KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKE KONJICE — prodajalec 1 — dipl. kmet. inž. za živinorejo 1 vil 1 IV IV IV IV IV IV Prijave sprejemajo delovne organizacije, ki razpisujejo štipendije, do 15. julija 1986. Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 8,40 »Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic« priložiti: 1. overjene prepise dokazil o učnem uspehu (prepis indeksa oz. sporočilo o vseh doslej opravljenih izpitih, vajah ipd.) 2. uradno potrdilo o osebnih dohodkih staršev za koledarsko leto 1985 oz. odrezek pokojninske nakaznice za december 1985 3. potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in potrdilo p številu članov gospodinjstva 4. svojeročno napisano izjavo kandidata, da ne prejema druge kadrovske štipendije oz. potrdilo dosedanjega kadrovskega štipenditorja, da štipendist nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja 5. kratek življenjepis in opis socialnega in gmotnega položaja družine 6. mnenje šole in mnenje Zveze socialistične mladine Jurija, nekaj mlajših pa se je povzpelo celo v znameniti cerkveni stolp. V središču pozornosti je vedno večerna prireditev, ki je bila letos v piranskem hotelu Punta v družbi ansambla Vita Muženiča, celjskega okteta Studenček (vodi ga Ivo Knez). Godci so godli, pevci prepevali, izletnice pa so se kljub pomanjkanju moških veselo vrtele tudi nekaj čez polnoč. O podrobnostih, če želite, lahko spregovorita predstavnika Hmezada tov. Lilija in Merxa tov. Črešnik, ki sta bila poleg novinarjev NT in RC in vnetih harmonikarjev Vilija Šumra in He-rija Kuzme v spremljevalni ekipi. Skratka, pozni večer v hotelu Punta, pa krajšo noč so preživeli vsi in tudi zato so izletnice po zajtrku prejele v dar vsaka po eno grafiko Jureta Cekute. Sledila je vožnja s petimi barčicami od Pirana do Izole, kjer sta jih v dveh avtobusih že dočakala vrla Izletnikova šoferja Marjan in Vojko. Kako je bilo na barčicah in kakšno je bilo vreme (sončno, čeprav še sveže v ranem dopoldnevu), pa je razvidno tudi s priložene fotografije Toneta Tavčarja. Ogledati si luko Koper je bila zanimivost posebne vrste, saj je bil vhod vanjo prava »meja«, s cariniki, oboroženimi vratarji in »rampo«. Pravo predstavo o velikosti koprske luke je bilo mogoče dobiti šele po krajšem sprehodu ob ladjah in dvigalih onstran rampe. Drugi vrhunec izleta je bil obisk v Lipici, svetovno znani kobilarni, paša za oči pa program dresure. Če bi letos iskali pomanjklji- vosti izleta, bi lahko poudarili po izjavah udeleženk le eno: nikjer si niso mogle natrgati šopka sredozemskega rastlinja, vejico oljke, lovorja ali rožmarina, pa sedaj organizatorji razmišljajo, kako bi to pomanjkljivost za drugo leto odpravili. Izlet je bilo treba končati spet v Celju, obvezno do 18. ure, kajti ta čas odpeljejo na Kozjansko in v druge kraje zadnji avtobusi. Slovo je bilo lepo: stiski rok in zahvala, izrečena z besedo ali z nasmehom. Spomini bodo ostali. Hvala tudi pokroviteljema, tako v imenu stotih kmečkih žena in v imenu organizatorjev Novega tednika in Radia Celje, predvsem njunega moškega dela uredništva. Skratka, naj živi 15. izlet sto kmečkih žensk na morje prihodnje leto! Mitja Umnik Še nekaj utrinkov »Šrangani« smo bili kar dvakrat. Prvič so nas »šrangali« piranski komunalci, ki nas niso spustili v mesto (Piran je bil ta čas eno samo gradbišče!). Drugič pa smo bili pred »šrango« pri vstopu v luko Koper. Med družabnimi igricami v hotelu Punta si je novinar Janez Vedenik izmislil tudi iskanje vezalk in kravat pri redkih moških udeležencih. Pri iskanju vezalk je bila najboljša ekipa 1. avtobusa, pri kravatah pa so jo skoraj »zadrgnili« okrog vratu podpisanega kmetijskega urednika. No, pa preživel je! V Lipici smo sicer pred mikrofon dobili Lilijo iz Hmezada, medtem ko^ se je Črešnik iz Merxa taktično novinarju umaknil. Pa sedaj ne vemo, ali ima kaj proti konjem? Lumbrivit Deževnikov proizvod Gojenje deževnikov oziroma pridelovanje humusa s pomočjo deževnikov že nekaj let buri duhove širom po naši domovini. Sosedje Italijani, ki so nas za deževnike navdušili, so stvar tudi primerno propagirali in pri nas so si rejci in pisci »literature« o deževnikih hitro skočili v lase z biologi, predvsem zaradi lastnosti različnih vrst in hibridov. Kakor koli že, gre za intenzivno hranjenje teh živalic. Rezultate intenzivnega hranjenja poznamo zelo dobro pri drugih živalskih vrstah in če ga primerjamo s tistimi pri deževnikih, vidimo, da tudi deževnikom z intenzivnim hranjenjem pripomoremo k življenjskemu optimu-mu, kar aktivira njihovo izredno produktivno moč. Seveda tu le gre za vrste deževnikov, ki odlagajo svoj humus sredi okolja, v katerem živijo in ne na njegovi površini. Deževniki, ki so sposobni predelati cel spekter velikih količin organskih snovi, oziroma odpadkov, so pomembni tako kot proizvajalci visoko kvalitetnega organskega gnojila, kot tudi z ekološkega vidika. Le namembnost humusa je odvisna od različnih primesi v organskih snoveh. Tako sme biti humus, ki je bil napravljen iz odpadkov, ki so vsebovali npr. težke kovine, uporabljen le v cvetličarstvu, ker le te kovine vsebuje. Največja moč humusa, ki ga lahko uporabljamo v poljedelstvu, povrtninarstvu, sadjarstvu, gozdarstvu, za gnojenje travnikov in v hortikulturi, je v njegovi veliki vsebnosti bakterij in or- ' ganskih substanc. Nekateri gojitelji deževnikov so s precejšnjimi napori in veliko entuziazma že prišli do opaznih rezultatov. Takšna entuziasta sta tudi Ferenc Primc in Dušan Milinkovič iz Celja, ki sta se odločila, da postaneta kooperanta Kmetijske zadruge Laško. Na ©. osnovi te kooperacije bo Kmetijska zadruga Laško do konca aprila ponudila tržišču prve količine humusa pod imenom LUMBRIVIT. Kupci bodo lahko kupili lumbrivit v vseh večjih Potrošnikovih marketih, v trgovinah kmetijskih organizacij v okviru naše sestavljene organizacije, v blagovnici Agrine Žalec ter v cvetličarnah, v originalni embalaži po dva litra. Za dvolitrsko embaliranje smo se odločili zaradi tega, ker pričakujemo, da bodo prvi uporabniki lumbrivita predvsem gojitelji cvetlic. Kasneje bomo tržišču ponudili lumbrivit tudi v večjih embalažnih enotah. „ ^ Egon Železnik MERK VESTNIK Obvestilo V 3. številki Merxovega glasila Vestnik je v razpisu letovanja v počitniškem domu v Biogradu na moru prišlo do napake pri cenah za ostale goste. Pravilne cene so v času od 21. 6. do 30. 6. 27.000 din od 1.7. do 10. 7. in od 20. 8. do 29. 8. 30.000 din od 11. 7. do 20. 7. in od 10. 8. do 19. 8. 33.000 din od 21. 7. do 30. 7. in od 31. 7. do 9. 8. 35.000 din Omenjene cene veljajo do roka prijave t.j. do 10. maja 1986. Za napako se opravičujemo. TOZD Gostinstvo in turizem Radlje Prodajna služba gostinstva in turizma sozda Razpis počitniških zmogljivosti sozda Merx Pisma bralcev Uredništvo Vestnika Najprej vas prav lepo pozdravljam. Sem redna bralka vašega oziroma našega glasila. V njem sem zasledila tudi rubriko iz pravne prakse. Zato vam tudi jaz postavljam dve vprašanji. Moj mož je imel prometno nesrečo na službeni poti po krivdi drugega in ima zato 100-odstotno bolniško. Zanima me, kako se bolniška obračunava. Ali je mogoče, da ima ves čas nadomestilo osebnega dohodka v višini 25.000,00 dinarjev? Pa še to, ali lahko prekine bolniški stalež in izkoristi redni letni dopust in potem zopet nadaljuje z bolniškim staležem. Že vnaprej se vam lepo zahvaljujem za odgovor in vas lepo pozdravljam, vaša bralka Silva Kunst ODGOVOR: Nadomestilo osebnega dohodka v času bolniškega staleža po novem ne more biti več konstantno enako. Občinske zdravstvene skupnosti so namreč sprejele spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS, št. 29-85). S temi spremenstbamLpa se je izboljšal tudi položaj delavcev, ki zaradi bolezni ali poškodbe dela ne morejo opravljati oziroma prejemajo nadomestilo osebnega dohodka za čas zadržanosti z dela. V prvem odstavku 31. člena se s spremembami omenjenega sporazuma predvideva valorizacija osnove, od katere se ugotavlja nadomestilo osebnega dohodka na zaposlenega delavca v OZD v tekočem letu, vse do meseca pred nastankom začasne nezmožnosti za delo. Tako osnova za nadomestilo osebnega dohodka ni več zgolj mesečno povprečje, izračunano iz osebnega dohodka, ki ga je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu v minulem koledarskem letu za čas, ko je delal, ampak se mu povprečje iz preteklega leta ustrezno valorizira glede na povečanje osebnih dohodkov v OZD. S tem se materialni položaj teh delavcev bistveno spreminja, saj se nadomestilo osebnega dohodka sproti valorizira, če je delavec odsoten z dela več kot mesec dni. Na podlagi ugotovljenega nadomestila za prvi mesec odsotnosti se bo za naslednji mesec nadomestilo izračunalo na podlagi rasti povprečnega mesečnega osebnega dohodka, doseženega na zaposlenega delavca v OZD v prejšnjem mesecu. Iz navedenega torej sledi, da bi se moralo nadomestilo osebnega dohodka, ki ga prejema vaš mož, v skladu s spremembami samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, revalorizirati. Zakaj temu ni tako oziroma za pojasnilo se boste morali obrniti na delovno organizacijo, v kateri je vaš mož zaposlen. • Glede drugega dela vašega vprašanja pa je odgovor naslednji: Odsotnost z dela zaradi bolezni je namenjena zdravljenju oziroma ponovni pridobitvi delavčevih fizičnih in psihičnih zmožnosti, ki so bile začasno zmanjšane, spremenjena ali izgubljene za nadaljevanje dela na določenih delih oziroma nalogah. Letni dopust je namenjen delavcem za ohranitev oziroma obnovitev fizičnih in psihičnih zmožnosti, ki jih potrebujejo za opravljanje določenih del oziroma nalog. Glede na to je pravna praksa mnenja, da se ena vrsta odsotnosti ne more nadomestiti z drugo, saj se namena, zaradi katerih sta dani, praviloma ne pokrivata. Po izrecni zakonski določbi (99. člen zakona o delovnih razmerjih) pa se čas začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni ne všteva v letni dopust. Vaš mož lahko potemtakem izrabi letni dopust le v primeru, če zdravnik ugotovi, da je zmožen za delo, v nasprotnem primeru pa ne. Uspešno oblikovanje embalaže keksov s kalčki Keksi s kalčki, ki jih izdeluje tozd Pekarne in slaščičarne Celje in smo jih predstavili v eni prejšnjih številk Vestnika, niso znani le po svoji kvaliteti, pač pa tudi po učinkoviti in lepi embalaži. Omenjena embalaža je med najkvalitetnejšimi v letu 1985 in je prišla v ožji izbor za najboljšo embalažo leta. Ob sodelovanju z marketing sektorjem sozda MERX so embalažo oblikovali in izdelali v Kartonažni tovarni Ljubljana. Karmen Magyar Zap. štev. organizacija POČITNIŠKI DOM PRIKOLICA POČIT. HIŠICA Kraj Cena — D Cena — Č Cena — T Kraj Cena — D Cena — Č Cena — T Kraj Cena dnevno dnevne 10 dnevno 10 dnevne L Kmet. zadruga Laško 1 Mali Lošinj 2 Stoja — Pula 2. KK Šentjur 2 Medulin 2 Vrsar 1 Strunjan 15.000 15.000 15.000 16.500 16.500 16.500 3. T. P. Moda Celje Stoja — Pula zdravilišče Podčetrtek 10.000 10.000 20.000 20.000 na osebo 4 Dajla 3.000 za tuje 2 Pelegrin 8.000 4. T.D.O. Teko Rabac 5. T. P. Tkanina Šilo 1.700 3.200 Šilo 10.000 20.000 6. Gost. podjetje Celje TOZD Ojstrica 1 Polari Rovinj 1 Filip-Jakov 12.000 12.000 7. Hoteli Gostinstvo 1 Novigrad 1 Vrsar 1 Medulin 1 Mali Lošinj 8. Mlin. predelov, industrija 4 Medulin 1 Ptujske Toplice 9. Potrošnik Celje ■ 6 Lošinj Stoja Vrsar 16.000 16.000 16.000 26.000 26.000 26.000 10. Reklama 1 Savudrija 8.000 10.000 13.000 11. Avto Celje - 6 Nerezine Cres Vrsar 4 12. DSSS SOZD Merx 1 Ladin Gaj 1 Novalja 16.000 22.000 25.000 16.000 22.000 25.000 Legenda: Cena — D — cena za delavce Cena — Č — cena za delavce članic SOZD-a Cena — T — cena za tuje goste Tekmovanje sozda v košarki V soboto, 29. marca 1986, smo delavci Zdravilišča Dobrna organizirali tekmovanje članic sozda MERX v košarki za moške. Kljub predhodni prijavi osmih ekip se je tekmovanja udeležilo 6 ekip. Manjkala sta Tkanina ter MPI. Tekmovanje je zelo dobro sodil Marek Glavač iz KK Libela, prav tako pa ni bilo nobenih drugih pripomb. Zapisnike je pisala Andreja Mogu, časomerilka pa je bila Jožica Pinter. Prvo mesto je osvojila ekipa Blagovnega centra, ki je v finalu premagala ekipo KZ Laško. Obe ekipi sta prejeli pokala v trajno last. Blagovni center : KZ Slov. Konjice 30:25 (11:9) MPI : KZ Šentjur 0:20 b.b. Dravinjski dom : KZ Laško 17:22 (5:11) Tkanina : Zdrav. Dobrna 0:20 (b.b.) polfinale — Blagovni center : KK Šentjur 54:40 (36:23) KZ Laško : Z dr. Dobrna 42:26 (25:11) finale: Blagovni center : KZ Laško 46:37 (24:18) Tekmovanje je trajalo od 8. pa tja do 13. ure. Iz vseh sodelujočih ekip smo sestavili ekipo sozda MERX, ki nas bo zastopala navzven proti drugim sorodnim ekipam (Hmezad, Mercator...). Zmago Tajnšek Tekmovanje za plaketo Celjski kerlc ZTKO Celje letos prvič organizira namesto dosedanjih TRIM akcij nekaj novega za vse ljubitelje športne rekreacije, to je tekmovanje za plaketo »Celjski kerlc«. Akcija je namenjena vsem občanom Celja, ki so starejši od 18 let in zaposleni. Vsi zainteresirani kupijo za 500 dinarjev pri ZTKO Celje tekmovalni karton in izpolnijo posebno prijavnico. Vsak udeleženec akcije si izmed 5 ponujenih aktivnosti izbere 4, ki jih mora uspešno opraviti. To mu potrdi organizator z žigom in podpisom. Za štiri opravljene aktivnosti bo udeleženec prejel plaketo na posebni prireditvi ob koncu leta. Vsi tisti, ki bodo trikrat zapored uspešno opravili vse aktivnosti, bodo poleg plakete prejeli še posebno priznanje. Kegljanje XIX. tekstiliada V soboto, 12. in nedeljo, 13. aprila, je bila na 10-steznem kegljišču Zavoda ŠRC Golovec v Celju že XIX. TEKSTILIADA celjske regije v kegljanju. Sodelovalo je 11 ekip, med njimi tudi članica sozda MERX — TKANINA CELJE. Organizator je bila Dekorativna, tozd Predilnica Laško. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: ekipno ženske 4 x 100 lučajev, ekipno moški 6 x 200 lučajev ter borbene igre, kjer sodeluje 10 tekmovalcev. Točkujejo pa se tudi mesta posameznikov in dvojic. Kegljači Tkanine so bili z doseženimi rezultati zadovoljni, čeprav menijo, da bi z malo več treninga lahko bili še boljši. Vseekipni zmagovalec je bil TOP ER Celje. Z. Z. O akcijah bodo obvestila pravočasno objavljena v sredstvih javnega obveščanja. In še akcije: 1. smučarski tek (dolžina proge — za ženske 4 km, za moške 7 km) 2. hoja (vrh nad 1700m, na katerega se ni mogoče pripeljati s prevoznim sredstvom) 3. kolesarjenje (dolžina proge najmanj 30km) 4. plavanje (dolžina proge najmanj 600 m) 5. tek (preteči je treba 2500m — ženske in 3500m moški). Želimo, da bi se v to akcijo vključilo čim več zaposlenih in da bi na ta način preverili svojo vzdržljivost! Z. Z. Kolesarjenje v Celju Zadnje desetletje v svetu opažamo vse večjo telesno aktivnost tudi pri tistih ljudeh, ki prej niso bili športniki, vsaj aktivni ne, sedaj pa se ukvarjajo z raznimi športi. Svoj delež pri tem ima medicina, ki priporoča čim več telesne aktivnosti pri raznih boleznih, največji vzrok pa je povečanje splošnega standarda, zasičenosti z avtomobilizmom in družabnost, ki jo človek na takih srečanjih doživi. V Celju smo se kolesarji srečevali na cestah od leta 1978 vse pogosteje in takšna srečanja so porodila idejo o ponovni ustanovitvi kolesarskega kluba, prvič po vojni. Tako so po številnih sestankih in dogovarjanjih klub ustanovili 14. novembra leta 1980. Na ustanovni skupščini so bili funkcionarji Kolesarske zveze Slovenije in drugih kolesarskih klubov, ki so težko pričakovali ustanovitev kluba v Celju, kjer je kolesarstvo imelo vedno močan vpliv, saj je Slovenski kolesarski klub še pod Avstro-ogr-sko bil steber slovenstva na celjskem območju. Dejavnost v smislu kolesarje- nja se je organizirano pričela leta 1981, ko smo organizirali 2 maratona in vključili v klub 180 članov. Sodelovanje s sozdom MERX se je pričelo prav tako leta 1981 in se je do danes še okrepilo in poglobilo, tako da je sozd MERX danes glavni sponzor našega kluba, ki nosi ime KOLESARSKI KLUB MERX CELJE. Klub šteje 321 članov, v letu 1985 pa je na raznih prireditvah, ki jih je organiziral, sodelovalo 2300 rekreativcev in 340 aktivnih kolesarjev — tekmovalcev. Na področju tekmovalnega športa deluje klub že četrto leto in rezultati dela z mladino se že kažejo. Tako je član našega kluba Brane Mernik lani že vozil v državni reprezentanci. Zanimivo pa je tudi to, da je zaposlen v sozdu MERX. Tudi letos je kandidat za reprezentanco, zato si želimo, da bi mU ob trdem treningu in razumevanju njegovega delovnega okolja tudi uspelo uvrstiti se med najboljše kolesarje v državi. Klub ima trenutno v vseh sekcijah od pionirjev do članov 27 tekmovalcev z licenco, to se pravi z dovoljenjem za sodelovanje na dirkah. Pri mnogih pionirjih in mladincih se kaže izreden talent, zato moramo v bodoče vse moči posvetiti še boljšemu strokovnemu delu. Kljub temu. da se z delom v klubu ukvarja le peščica zanesenjakov, lahko z gotovostjo trdimo, da smo do sedaj bili pri delu uspešni. Želimo pa si, da bi se nam pridružilo še več takšnih, ki imajo veselje do kolesarjenja oziroma do dela v klubut Zato pozivamo vse, ki imajo veselje do kolesarskega športa, naj se nam .pridružijo. Naši prostori so v Stanetovi ulici 22, to je ob parkirišču pri Agrotehniki. Klub ima odpiralni čas ob torkih od 16. do 17. ure in ob sobotah med 9. in 11. uro. Vabljeni! Edo Krajnc Karmen Magyar Tekmovanje v ciklokrosu V soboto, 5. aprila, je Kolesarski klub MERX Celje organiziral klubsko tekmovanje v ciklokrosu v Lokrovcu pri Celju. Kaj sploh je ciklokros? To je kombinacija kolesarjenja in teka. Proga mora biti speljana tako, da se tri četrtine proge prekolesari, ena četrtina pa preteče. Proga, ki so jo morali premagati kolesarji v soboto, je bila dolga približno 2400 metrov. 1800 metrov proge so kolesarji prekolesarili po večinoma ravnem terenu, ostali del proge pa so pretekli ob kolesih po vzpenjajočem se in travnatem terenu. Rezultati so bili naslednji: Pionirji letnik 1972 (4 krogi): 1. Jure Vodeb, 24 min. 54 2. Tomaž Štor, 27 min. 36 sek. 3. Andrej Marčen, 32 min. 12 sek. Pionirji letnik 1973 (4 krogi): 1. Jani Matko, 28 min. 30 sek. 2. Marko Hrastnik, 30 min. 26 sek. 3. Marko Knez, 31 min. 38 sek. Pionirji letnik 1974 (2 kroga): 1. Grega Lotrič, 16 min. 37 sek. 2. Gregor Pungaršek, 17 min. 33 sek. 3. Aleš Černigoj, 18 min. 15 sek. Pionirji letnik 1975 (2 kroga): 1. Jure Gajšek, 20 min. 50 sek. Pri mlajših mladincih, ki so morali prevoziti 4 kroge, je zmagal Šmerc s časom 25 min., 29 sek., isti čas pa je dosegel pri starejših mladincih Kitak. Pri članih, ki so tudi vozili 4 kroge, je bil najboljši Melanšek s časom 21 min., 45 sek. V ožili so tudi rekreativci in veterani, vsi po 2 kroga. Pri rekreativcih je Demšar dosegel čas 13 min. in 8 sek., pri veteranih pa Rudi Škapin 12 min., 50 sek. in Aco Ibraimov 13 min., 8 sek. Karmen Magyar GLODALEC, KI GA GOJIJO ZARADI KRZNA KRAJ NA DRAVSKEM POLJU, BLIZU APAČ PRIKLADNOST, USTREZNOST SPREMLJE- VALCI EROSA NEKDANJI RUSKI VLADAR AM. FILM. IGRALKA LUPINO OVOJ, ZAVITEK ZALOGA, PRIHRANEK SLOV. IME ZA JANUAR UKREP ZA IZBOLJŠAVO, ODPRAVO ZLA OSAMILO KONEC POLOTOKA PEVKA POPEVK MALUS SIBIRSKI PRAGOZD PLITVA PEVOZNA LADJICA •9... PRIPADNIK ŠIITOV ERBIJ TUJE ŽEN. IME AM. ANTROPOLOGINJA (MARGARET) ZNAMKA DIGIT. UR ZNOJ IZ KUTINE OKAMNINE NEKIH PRADAVNIH MEHKUŽCEV, KATERIH HIŠICE SO ZVITE KOT ROGOVI OVNOV TELUR EDEN OD MUŠKETIRJEV IZVORNI KRAK REKE MENAM NAPAD, NASKOK DEL ŽIVALSKEGA TELESA PREBI- VALCI OPATIJE STEKL. CEV Z MERILNO LESTVICO ALPINIST, HIMALAJEC IZ KRANJA PISATELJ HANSSON RDEČA POLJSKA CVETICA IT. FILM. REŽISER ROSSEL-LINI SPRIMEK RUDNIN, SKUPEK LUDOLFOVO ŠTEVILO FLORETU PODOBEN MEČ STAROGR. FILOZOF REKA V ROMUNIJI ZAJE- DALCI ZADETEK NA TOMBOLI, TRI ŠTEVILA V ENI VRSTI STARO- RIMSKI NARAVO- SLOVEC RUSKO ŽEN. IME PESNIK ŽUPANČIČ TRSKA, IVER, DROBTINA I MESTECE POD FRUŠ-KO GORO, OB DONAVI PUBLICIST VIDMAR ST. JUGOSL. TENISAČ (NIKOLA) REKA V VOJVODINI IZMERJENA VIŠ. TOČKA CENE ŠTUPAR SOVRAŽ- NICA ŽELEZA GR. PISATELJ (EM-MANUEL) STAROSL. PIJAČA -r. UTRIP Z OČMI, TREPANJE PAVZA, VELIK KOS POHIŠTVA ŠUMIH. OLGA ČEHOVA DRAGO DIKLIČ AVSTRIJ. ZDRAVILIŠČE NA SALZBURŠKEM DOMAČIN- SKI VOJAK V AFRIKI ANG. FILM. IGRALEC (PETER) KRILOV IVAN TEŽA OVOJNINE VRSTA USNJA NATANČEN VZOREC MERE SLIKAR JAMA JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA LJUBEZENSKO -PESNIŠTVO LOVRO TOMAN VARUH, PRAVNI ZASTOPNIK ANTON AŠKERC AVSTRIJ. SMUČARKA (SVLVIA) ZIMZELEN GRM ALI DREVO Z ROŽNAT. CVETOVI PREBIVA-LEC ISTRE OTOKI MED KAMČAT. IN HOKAIDOM ROBERT HOSSEIN ITALIJ. KNEŽJA RODOVINA KREPČILNA MLEČNA PIJAČA TEK V NARAVI SESTAVIL: R. NOČ SL. PEVEC POPEVK PTIČ Z VEL. KLJUNOM MOČNE, KRČEM PODOBNE BOLEČINE V drobovju GOGOLJEV JUNAK BULJBA rBfr SEKANJE SOD. SLOV. SKLADATELJ REKA V SEVERNI SLOVENIJI TONE JANŠA STANE ROZMAN BESEDE BREZ POUDARKA ŠVEDSKI ZIM. ŠPORT CENTER MIK, PRIVLAČNOST VOJNA IN TRGOVSKA LUKA.V J. ITALIJI HOBBV ANA PAVLOVA ST. ŠPANSKI TENISAČ (MANUEL) PTICA Z VREŠČEČIM GLASOM S?! ANG. SVETLO PIVO iBiai ANGL. MOŠ. IME NIZOZEM. ANTILSKI OTOK PRED OBALO J. AMERIKE SVETO PISMO MER. ENOTA ZA DUŠENJE VALOVANJA (V TELEFONIJI) NAŠ ALPSKI SMUČAR (BORIS) ITALIJ. BAROČNI SLIKAR (GUIDO) CHATEAU- BRIANDOV ROMAN NOROST, SMEŠNOST KOSMATA TKANINA ZA PLAŠČE SMUČARKA ZAJC SMUČI CIGAN IZ JURČIČEVEGA DELA REPUBLIKA V AFRIKI (AKRA) STREHA NAD OGNJIŠČEM INSTRUMENT IZ DRUŽINE TROBIL NESKONČNO DOLGA DOBA nn^ Pt OBLJUBA ZASILNA STAVBA REKA V ZRN, PRITOK RENA HAJAM OMAR TROPSKI ČRNI HRAST PRIPOMOČEK ZA PISANJE IRSKO OTOČJE LJUBEZEN DR. ŽIVAGA m'Mk Prvomaiska nagradna križanka Nagradni razpis: 1. nagrada: 2000 dinarjev 2. nagrada: 1500 dinarjev 3. nagrada: 1000 dinarjev 4. nagrada: 700 dinarjev - 5. nagrada: 500 dinario,, BHESISSgBa