OSNUTKI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJNIH PLANOV SIS ZA OBDOBJE 1981-1985 VSEBINA: '^¦'."¦n' ~^>i-'\ \'j ':*Tv ,:J'r *rr>'v»>^v1, 1 Oogovor o organiziranju javnih razrav; str. 3 2. Obvestilo o razpravi str.5 3. Samoupravni sporazumi o temeljlh pla-nov SIS družbenih dejavnosti za obdobje lotroško varstvo str. 6 - vzgoja in izobraževanje str. 19 - kultura str. 35 - telesna kultura str. 42 - socialno skrbstvo str. 49 - zdravstvo str. 57 - zaposlovanje ' str. 83 - raziskovalna dejavnost str. 87 4. Projekcija združenih sredstev SIS druž-benih dejavnosti občine Ljubljana-Vič Ru-dnik za obdobje 1981-1985 str. 90 5. Projekcija združenih sredstev SIS druž-benih dejavnosti mesta Ljubljane za ob-dobje 1981-1985; ;,¦*•¦.-. str. 91 6. Samoupravni sporazum o temeljih pla-na stanovanjskega gospodarstva Ljublja-na Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 str. 92 7. Samoupravni sporazum o temeljlh pla-na stanovanjskega gospodarstva v Ljub-Ijani za obdobje 1981-1985 str. 108 8. Samoupravni sporazum o temeljih pla-na komunalne dejavnosti v občini Ljublja-na Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 ./.-.. »*r. 121 9.. Samoupravni sporazum o temeljih pla-na dejavnosti komunalnega gospodarstva na območju Ijubljanskih občin za obdobje 1981-1985 str. 129 lO.Samoupravni sporazum o temeljih pla-nov požarnega varstva na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik in nalogah skupnega pomena za mesto Ljubljana za obdobje 1981-1985 str. 137 11. Samoupravni sporazum za financira-nje splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v Ljubljani za obdobje 1981-1985 str. 140 12. Dopolnilo k samoupravnemu sporazu-mu o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka delavcem, ki v delov-nem času opravljajo dolžnosti na področju Ijudske obrambe za leto 1981; str. 142 13. Informacija v zvezi z objavo osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih pla-na republiških SIS družbenih dejavnosti; str. 144 14. Informacija v zvezi z objavo osnutkov samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti materialne proizvodnje na ravni SRSIovenije, str. 144 DELOVNI LJUDJE IN OBČANI DOGOVOR O ORGANIZIRANJU JAVNIH RAZPRAV V tej prilogi Naše Komune objavljamo paket osnutkov samoupravnih sporazumov za obdobje 1981-1985 SIS družbenih dejavnosti, gospodar-skih SIS, samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje splošne Ijudske obram-be in družbene samozaščite ter dopolnilo k sa-moupravnemu sporazumu o združevanju sred-stev za nadomestilo osebnega dohodka delav-cem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju Ijudske obrambe za leto 1981. S tem začenjamo javno razpravo o osnutkih planskih dokumentov, s katerimi načrtujemo naš nadaljnji razvoj v srednjeročnem obdobju 1981-1985. Skupno z osnutkom dogovora o te-meljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, predstavljajo te-melje, v katerih opredeljujemo vse medsebojne obveznosti in odgovornostl v planskem obdob-ju. Gre za osnutke dokumentov, v katerih opre-deljujemo razvoj posameznih gospodarskih pa-nog, program investicij, razpolaganje z dohod-kom, kolikšen delež bomo namenjali za družbe-ne dejavnosti, razpolaganje s prostorom, obseg požarnega varstva itd. S tem prehajamo v tisto fazo planiranja, ko se bomo morali konkretno opredeljevali tudi o no-vem obratu delovne organizacije, novih vrtcih, šolah, zdravstvenih domovih, stanovanjih, ce-stah, zazidalnih zemljišč in vseh drugih vpraša-njih, ki še kako neposredno zadevajo življenje in delo nas vseh. To je čas, ko moramo naše potre-be v že sprejetih elementih planov KS in TOZD primerjati in usklajevati s predlaganimi planski-mi nalogami tako v osnutku dogovora kot v osnutkih samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti. Ker moramo dojeti stabilizacijska prizadeva-nja, morajo biti naši plani odvisni od ustvarjene-ga dohodka, torej ne morejo biti zbir želja, am-pak odraz materialnih možnosti gospodarstva. Zato se bomo v tem gradivu srečevali s podatki, ki se razlikujejo od opredeljenih potreb v KS in TOZD. To pa bo zahtevalo od vseh nas veliko strpnosti, medsebojnega dogovarjanja in uskla-jevanja o prednostnih nalogah na posameznih področjih tako s področja gospdarstva kot druž-benih dejavnosti. Zavedati se moram, da razvoja ni mogoče prehiteti, zato bodo nekatere sicer Občinski svet ZS občine, Ljubljana Vič-Rudnik Janez Čebulj I. r. Predsednik Sob Vili Belič, I. r. pomembne potrebe morale počakati na nasled-nje srednjeročno obdobje. Občinsk/ svet ZS občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi dogovora s predsedniki OO ZS sprejel dogovor, da bo skupaj z ZK, ZSMS prek OO ZS politično organiziral, vodil in spremljal javno razpravo delavcev v združenem delu tako, da bo vsem delavcem omogočena demokratična razprava, izjasnjevanje in dajanje pobud in pred-logov. Poslovodni organi pa so dolžni zagotav-Ijati ustrezna strokovna pojasnila s strani stro-kovnih služb v OZD in delovnih skupnostih. De-lavski sveti pa organizirajo samoupravno razpra-vo - zbori delavcev. Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Ru-dnik skupaj s krajevnimi konferencami SZDL or-ganizira javno razpravo, slednje pa bodo vzpo-stavile stik s TOZD prek delegatov v KK SZDL in skupščinami KS, da bi lažje uskladili potrebe z možnostmi združenega dela. Vse samoupravne interesne skupnosti bodo spodbujale in spremljale razpravo v svojih dele-gacijah ter posredovale vsa potrebna pojasnila. Razprave o osnutkih naj potekajo vdveh fazah: 1. V I. naj razpravljajo vodstva družbenopolitič-nih organizacij, samoupravni organi in delegaci-je SIS ter pripravijo sklice zborov delavcev oz. delovnih Ijudi. 2. VII. fazi potekajo zbori, zbiranje pripomb in posredovanje predlagatelju. Razprave (obe fa-zi) morajo biti po rokovnlku, ki ga je sprejela skupščina občine Vič-Rudnik, zaključene do 15. oktobra 1980. Prlpombe sprejema Komite za plan občine Ljubljane Vič-Rudnik, Trg MDB 14. Nosilce jav-ne razprave bomo sproti seznanjali s pomemb-nejšimi predlogi in pripombami oz. težavami pri usklajevanju. Oblikovani predlogi samouprav-nih sporazumov 1981-1985 pa pridejo v obrav-navo in sprejem na zbore delavcev 1. novembra 1980. Pomembne odločitve so torej pred nami, zato sodelujemo na zborih delovnih Ijudi in občanov, ker bomo s tem sooblikovalci našega srednje-ročnega plana, s tem pa tudi delovnih in življenj-skih pogojev vsakega izmed nas v naslednjem planskem obdobju. Ljubljana, 10. 9. 1980 Občinska konferenca SZDL občine Ljubljana Vič-Rudnik Peter Vrhunc I. r. 4 OZD (TOZD), KS NASLOV: Datum: Štev.: SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo UUBUANA Trg MDB 14 ZADEVA: Obvestilo o razpravi Zbor delavcev (TOZD ali OZD, KS) je dne obravnaval samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravnih interesnih' skupnosti za obdobje 1981-85 za naslednja področja: 1. otroško varstvo ; 2. izobraževanje ¦:¦ . 3. kulturo 4. telesno kulturo 5. zdravstvo -. . 6. socialrio skrbstvo : . 7. zaposlovanje 8. raziskovalno dejavnost 9. stanovanjsko gospodarstvo 10. komunalno gospodarstvo , -S 11. požarno varnost 12. splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita in jih sprejel s pripombami in predlogi za spremembe, ki jih prilagamo. Predsednik zbora delavcev: otroško varstvo OSNUTEK Na podlagi 2. in 34. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80), 8. in 34. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS št. 17/79) ter 22. in 25. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS št. 35/79) sklenemo - delavci v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela ter delovnih skupnostih, - kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so last občanov opravljajo gospo-darsko ali negospodarsko dejavnost ter - delovni ljudje in občani na območju KS (v nadaljnjemt besedilu: udeleženci) združeni v samoupravni interesni skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana-Vič-Ru-dnik. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Vič-Rudnik - za obdobje od 1981. do 1985. leta I. UVODNA DOLOČILA 1. člen Na podlagi usklajenih elementov v skupščini skupnosti otroškega varstva v okviru načrtovanja družbene vzgoje in varstva otrok ter smernic družbenopolitičnih skupnosti za obdobje 1981-1985 se s tem samoupravnim sporazu-mom določajo temelji družbenoekonomskih odnosov med uporabniki in izvajalci vzgojnovarstvenih storitev in drugih oblik družbene skrbi družine in otroka. 2. člen S tem sporazumom sprejemamo osnovne naloge, med-sebojne obveznosti, pravice, dolžnosti in odgovomosti ter obseg potrebnih sredstev za razvoj dejavnosti v srednje-ročnem obdobju: - obseg, vrste in kakovost storitev po posameznih delih vzgojnovarstvenega programa v občini; - izvajanje nalog po načelih vzajemnosti in solidarnosti v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana; - normative in standarde za opravljanje vzgojnovarstve-nega dela; - osnove in merila za oblikovanje cen vzgojnovarstvenih storitev; - osnove in merila za zagotavljanje pravic do otroškega dodatka ter obseg sredstev za program družbeno denar-nih pomoči; - program skupnih in solidarnostnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji; - osnove in merila za združevanje ter obseg sredstev po-trebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela; - določila za ugotavljanje obsega sredstev za program družbene vzgoje in varstva otrok v posameznem letu; - skupne obveznosti in odgovornosti po sporazumu; - način nadzora izpolnjevanja tega sporazuma; 1. člen II. ZAGOTOVLJENIVZGOJNIPROGRAMIN PROGRAM DNEVNEGA VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK 3. člen V skupnosti otroškega varstva se bo izvajal zagotovljeni program v naslednjih oblikah: 1. Priprava otrok na osnovno šolo v letu pred vstopom v osnovno šolo (mala šola - 120 ur v letu) za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo WO; Število vključenih otrok Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Vič-Rudnik 178 178 178 178 178 90 90 90 90 90 151 151 151 151 151 146 146 146 146 146 202 202 202 202 202 skupaj 767 767 767 767 767 3. 80-urni vzgojni program za otroke v starosti od 4 do 5 let, ki niso vključeni v dnevno varstvo WO število vključenih otrok Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Bežigrad Center Moste-Polje Siška Vič-Rudnik 134 134 134 134 134 130 130 130 130 130 232 232 232 232 232 224 224 224 224 224 361 361 361 361 361 Skupaj 1081 1081 1081 1081 1081 2. Vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in du- ševnem razvoju (razvojni oddelek v WO) število razvojnih oddelkov in vključitev otrok v te od- delke Obfina 1981 1982 1983 1984 1985 odd. Stev. odd. štev. odd. Stev odd. Stev. odd. štev. otr. otr. otr. otr. otr Bežigrad 1 6 1 6 1 6 Center 16 16 16 16 16 Moste-P. 19 19 19 19 19 ŠiSka 5 37 5 37 5 37 5 37 5 37 VicSRudnik 2 12 2 12 2 12 2 12 2 12 Skupaj 9 64 10 70 10 70 10 70 10 70 4. člen Dnevno varstvo predšolskih otrok bomo zagotovili v naslednjem obsegu in notranjih organizacijskih oblikah: število predšolskih otrok vključenih v dnevno varstvo v WO Občina Bežigrad Center Moste-Polje Siška Vič-Rudnik Skupaj 1980 1981 1982 1983 1984 1985 2811 3211 2672 2672 3256 3726 4444 4544 2763 3313 3211 3451 2672 2672 3786 4136 4704 4874 3573 4123 3881 3881 2672 4476 4556 4874 4954 4383 4503 15946 17470 17946 19256 20286 20566 Program vzgoje in varstva predšolskih otrok bodo izvajale WO v notranje organizacijskih enotah v naslednjem obsegu: Občina 1981 1982 1983 1984 1985 notranja odd. štev. odd. štev. odd. štev. odd. štev. odd. štev. org. enota otrok otrok otrok otrok otrok Lj. Bežigrad a) odd. I. star. skupine 28 434 28 434 32 482 39 566 39 566 b) II. star. skupina 124 2777 124 2777 133 2969 150 3315 150 3315 c) družinsko varstvo 13 67 18 91 23 115 27 139 32 163 Skupaj 165 3278 170 3302 188 3566 216 4020 221 4044 Lj. Center a) odd. I. star. skupine 34 501 34 501 34 501 34 501 34 501 b) II. star. skupina 97 2171 97 2171 97 2171 97 2171 97 2171 c) družinsko varstvo 5 29 5 29 5 29 5 29 5 29 Skupaj 136 2701 136 2701 136 2701 136 2701 136 2701 Lj. Moste-Polje a) odd. I. star. skupine 36 465 36 465 42 537 48 609 48 609 b) II. star, skupina 146 3261 149 3321 163 3599 177 3867 181 3947 c)družinskovarstvo 20 100 22 114 25 128 28 142 31 156 Skupaj 202 3826 207 3900 230 4264 253 4618 260 4712 Lj. Siška a) odd. I. star. skupine 38 562 38 562 40 586 40 586 42 610 b) II. star. skupina 179 3982 187 4142 195 4288 195 4288 198 4344 c) družinsko varstvo 24 124 27 136 29 148 32 160 34 172 Skupaj 241 4668 252 4840 264 5022 264 5034 274 5126 Lj. Vič-Rudnik a) odd. I. star. skupine 26 379 28 403 38 523 40 547 40 547 b) II. star. skupina 132 2934 144 3170 166 3600 178 3836 184 3956 c) družinsko varstvo 22 114 26 130 29 146 32 152 35 178 Skupaj 180 3427 198 3703 233 4269 250 4545 259 3681 Ljubljana - skupaj a) odd. II. star. skupine 162 2341 164 2365 186 2629 188 2653 203 2833 b) odd. I. star. skupine 678 1525 701 15581 754 16627 797 17477 810 17733 c) družinsko varstvo 84 434 98 50D 111 566 124 632 137 698 Skupaj 924 17900 963 18446 1051 19822 1109 20762 1150 21264 V oddelek I. starostne skupine bodo vključeni otroci v starosti do 2 let, a najdalj do 34 mesecev (jaslični odd.). V II. starostno skupino bodo vključeni otroci nad zgoraj navedeno starostjo do vstopa v osnovno šolo. Varstvo otrok v varstvenih družinah v starosti do 3 let bo sestavni del vzgojnovarstvenega programa v okviru WO. Skupnost otroškega varstva bo v letnem finančnem načrtu zagotovila tudi začetna sredstva za najnujnejšo opremo za pričetek dela varstvene družine. 5. člen Združevanje sredstev za naloge zagotovljenega vzgoj-nega programa in programa dnevnega varstva otrok. Potrebna sredstva za naloge zagotovljenega programa in programa dnevnega varstva predšol. otrok Občina 1981 1982 1933 1984 1985 Skupaj 1981-1985 Lj. Bežigrad Lj. Center Lj. Moste-Polje Lj. Šiška Lj. Vič-Rudnik 47,506.404 39,695.166 55,552.514 68,873.247 50,360,779 48,244.309 39.695.166 56.637.067 71,271.184 54,298,587 52,177.143 39,695.166 61,971.899 73,913.801 62,596,116 58,843.696 39,695.166 67,171.492 74,147.897 66,533,925 59,311.889 39.695.166 68,526.525 75,773.354 68,468.934 266.083.441 198,475.830 309,859.497 363,979.483 302.258.341 Lj. skupaj 261,988.110 270,146.313 290,354.125 306,392.176 311.775.868 1.440.656.592 Od zgornjega zneska za razširjene dejavnosti (novi oddelki, mala šola) Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981-1985 Lj. Bežigrad Lj. Center Lj. Moste-Polje, Lj. Šiška Lj. Vič-Rudnik 9,925.053 536.431 10,806,396 7,381.050 10,773.287 10,662.958 536,341 11,890.949 9,778.987 14,711.095 14,595.792 536,431 17,225.781 12,421.604 23,008.624 21,262.345 536,431 22,425.374 12,655.700 26,946,433 21,730. 538 536,431 24,028.227 14,281.157 28,881,442 78,176.686 2,682.155 86,376.727 56,518.498 104,320.881 Lj. skupaj 39,422.217 47,580.420 67,788,232 83,826.283 89,209,975 327,827.127 III. DODATNIPROGRAM SKUPNOSTIOTROŠKEGA VARSTVA OBClNE 6. člen ' ¦••' v '• ' - " ;•¦''-¦ 1. Dodatni program za pridobivanje novih zmogljivosti vzgojnovarstvene dejavnosti Udeleženci tega sporazuma ugotavljamo, da bo iz že zagotovljenega vira sredstev skupnosti samoprispevka II., zagotovljenih sredstev občinske ali Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana v letu 1981-1982 zgrajenih objektov za 1978 novih mest. Program pridobivanja novih zmogljivosti za katerega v tem sporazumu ni zagotovljen vir sredstev bo izveden na osnovi odločitve delavcev v združenem delu z združeva-njem sredstev in občanov v obliki samoprispevka ter združevanje sredstev v nepospedni menjavi dela s TOZD. Program gradnje objektov obsega: .: "¦ ¦"¦'».; ;¦ ;¦ ¦-¦*' ¦'¦/¦¦..-¦ Občina Ljubljana-Bežigrad 1982 Hrušica 60 zagotovljena 1983 Fužine 250 nisozagotov. N. Jarše 100 nisozagotov. 1984 Fužine 220 nisozagotov. Štepanjsko naselje 120 nisozagoov. 1985 VVZKodeljevo 80 niso niso zagotov. Občina Ljubljan-Šiška Leto Lokacija gradnje objekta Zmog. Vir vedstev štev. predš. otrok Leto Lokacija gradnje objekta Zmog. štev. predš. otrok Vir sredstev 1981 Posavie 60 zagotovljena Elma Crnuče 80 zagotovljena KS Ivan Kavčič 200 zagotovljena Stan. blok Vojkova 60 zagotovljena 1982 - - 1983 Skupina stolpic E in F 240 niso zagotovljena KS Ivan Kavčič 1984 KS Stadion BS 5/2 120 niso zagotovljena KS Boris Ziherl BO1 /2 200 niso zagotovljena KS Gmajna Črnuče 110 niso zagotovljena 1985* KSTomačevo 120 niso zagotovljena • Vrednost investicije in programa ni vključena v sporazum Občina Ljubljana-Center ..... * ' V letih 1981-1985 ne načrtujemo gradnjo novih zmogljivosti Občina Ljubljana-Moste-Polje Leto Lokacija gradnje objekta Zmog. Vir srdstev štev. , ..'.¦' ¦ predš. " f ____________________________ otrok 1981 Fužine 221) zagotovljena VVZZalog 120 zagotovljena WZ Vevče-Zg. Kašelj 80 zagotovljena WZ Dolsko 42 zagotovljena 1981 ZgSiška 100 zagotovljena 1982 Stara cerkev H. 60 zagotovljena Smrekar Koseze 100 nisozagotov. 1983 WO v KS Dolomitski 170 nisozagotov. odred 1984 - - 1985 WO v KS Gameline- 80 nisozagotov. Rašica Občina Ljubljana-Vič-Rudnik Leto Lokacija gradnje objekta Zmog. štev. predš. otrok Vir sredstev 1981 VVOKozarje 110 zagotovljena WO Rožna dolina 120 zagotovljena WO Milan Cesnik 160 zagotovljena WO Krim-Rudnik 160 zagotovljena 1982 VVOTrnovo 140 zagotovljena VVOSkofljica 40 nisozagotov. WE Trnovo (bločni 80 nisozagotov. del) 1983 VVOBonifacija 220 nisozagotov. WO Viško polje 230 niso zagotov. VVE Ig 100 niso zagotov. 1984 VVOLavrica 100 nisozagotov. WO Brdo 80 niso zagotov. WO Mokrška 80 niso zagotov. 1985- WO Polhov Gradec 60 nisozagotov. WO Velike Lašče 60 niso zagotov. Načrtovane nove zmogljivosti v številu novih mest za katere niso zagotovljeni viri sredstev Občina 1981 1982 1983 1984 1985 ^™ Lj. Bežigrad - - 240 430 120 790 Lj! MTste-Polje - - 350 340 80 770 L Šiška 100 170 - 80 350 Ej^č-Rudmk______________________=___________120___________550___________260 120__________1050 Lj. Skupaj - 220 1310 1030 400 2960 Potrebna sredstva za izpeljavo programa investicijskih naložb za katere viri sredstev niso zagotovljeni Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981-1985 Lj. Bežigrad - - 60.000.000 107.500.000 - 167.500.000 Li" Mo^te-Polie - - 87,500.000 85,000.000 20,000.000 192,500.000 LiŠiška - 25,000.000 42,500.000 - 20,000.000 87,500.000 Lj! Vič-Rudnik ____________ 30,000.000 137,500.000 65,000.000 30,000.000 262,500.000 Skupaj Lj. 55,000.000 327,500.000 257,500.000 70,000.000 710.000.000 Opomba: (Ocena in v naložbe investicije za eno mesto 250.000 din). Zbirni pregled novih zmogljivosti 1981-1985 OBČINA I. star. skup. II. star. skup. Skupaj št. odd. št. otr.št. odd. št. otr.št. odd. št. otr. Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Vič-Rudnik 14 168 44 902 58 1070 18 216 55 1084 73 1300 4 48 24 462 28 510 24 288 73 1452 97 1740- skupaj 0 720 196 3900 256 4620 2. Kadrovska politika in štipendiranje Z realizacijo predlaganega programa razširjene dejavnosti bomo na območju ljubljanskih občin za pošamezne naloge in delovna opravila vzgojnovarstvenega programa potrebovali naslednje šte-vilo delavcev: Delavec strokovne smeri 1981 1982 1983 1984 1985 81-85 vzgojitelj 64 2l 53 43 13 196 med. sestra-pediatrič- 38 4 44 30 4 120 ne smeri varuh___________________57 20 47 38 10 172 Skupaj 159 47 144 111 27 488 V okviru Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana bo ob-činska skupnost otroškega varstva skupaj z drugimi skupnostmi otroškega varstva občin Ljubljane združevala sredstva za štipendi-ranje delavcev za naloge in delovna opravila vzgojitelja in medi-cinske sestre ter sofinanciranje programa izobraževanja varuhinj, ki se izobražujejo ob delu v šoli za varuhe, vse do časa, ko bo organizirana redna šola za varuhe. 3. Druge naloge dogovorjenega dodatnega programa občine in mesta Udeleženci sporazuma bomo v okviru dodatnega programa za-gotavljali sredstva še za naslednje dogovorjene naloge: a) zagotavljanje sredstev za odplačevanje anuitet od prevzetih posojil in za obveznosti tekočih investicijskih naložb; b) zagotavljanje sredstev skupaj z drugimi skupnostmi in orga-nizacijami združenega dela za sofinanciranje izgradnje in oprem-ljanja otroških igrišč ter drugih rekreacijskihpovršin namenjenih otrokom; c) sofinanciranje, skupaj z drugimi skupnostmi, in OZD za ob-novo in vzdrževanje domov za letovanje otrok; d) sofinanciranje, skupaj z drugimi skupnostmi, mejnih nalog, določenih s samoupravnim sporazumom in drugimi dogovori; e) združevanje sredstev, skupaj z drugimi skupnostmi, za pro-gram družbenih organizacij in društev, v kolikor opravljajo svoje naloge v zvezi z družbeno skrbjo otrokom; f) zagotavljanje sredstev za potrebe delovanja skupščinskega sistema skupnosti otroškega varstva in drugih skupnosti (skup-nost socialnega varstva) Obseg zgoraj navedenih nalog se bo določil v skladu z letnimi programi KS, OZD, organizacij in društev ter skupnosti. 4. Družbeno varstvo otrok v izjemnih razmerah Skupnost otroškega varstva bo skupaj z vzgojnovarstvenimi organizacijami zagotavljala sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah. Sredstva skupnosti za delo v izjemnih razmerah se ne morejo vkalkulirati v ceno storitev, v kateri so udeleženi starši, neposredni uporabniki vzgojnovarstvenih storitev. Skupnost otroškega varstva bo zagotovila namenska sredstva za delo v izjemnih razmerah za opremo, vzdrževanje in obnovo zaklo-nišč in delno za začetna obratna sredstva za potrebno zalogo nujnih prehrambenih proizvodov največ do 2.000 din na en odde-lek vse po stanju 1.1. v koledarskem letu. Znesek udeležbe skup-nosti otroškega varstva bo prerazdeljen izvajalcem na osnovi nji-hovih programov za delo v izjemnih razmerah z vsakoletnim načr-tom. 5. Dejavnost samoupravnih organov in strokovne službe skup-nosti otroškega varstva občine in Mestne skupnosti otroškega varstva Organi skupnosti otroškega varstva (skupščina, odbor za druž-beni nadzor in drugi organi skupščine) bodo sprejemali odločitve, spremljali in nadzorovali uresničevanje nalog skupnosti, dogovor-jenih v tem samoupravnem sporazumu, samoupravnem spora-zumu o ustanovitvi skupnosti in v statutu. Za uresničevanje ciljev razvoja bodo vsi organi skupnosti sode-lovali z organi družbenopolitične skupnosti in z družbenopolitič-nimi organizacijami. Za opravljanje administrativno strokovnih in temu podobnih opravil in delovnih nalog bo izvedena nova organi-ziranost strokovne službe v občini in strokovne službe Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana v skladu z določili zakona 0 družbenem varstvu otrok. O novih pristojnostih (ugotavljanje upravičenosti do družbenih denarnih pomoči vseh oblik investi-cijske naložbe itd.) in delovnih opravilih strokovne službe v občini in v mestu bo podrobno urejeno z dopolnitvijo in spremembo statuta ter sprejemom ustreznih samoupravnih aktov za organizi-ranje in delo strokovne službe. 7. člen Združevanje sredstev za naloge dodatnega programa Vrednost dodatnega programa Skupaj Obdina 1981 1982 1983 1984 1985 81-85 Lj.-Bežigrad 22,329.342 20,216.589 16,066.136 16,617.436 17,181.509 92,411.012 Lj.-Center 14,965.477 13,429.570 10,427.851 10,627.516 10,835.048 60,285.462 Lj. Moste-Polje 23,299.750 21,188.453 16,975.956 17,621.339 18,322.359 97,407.857 Lj. Šiška 32,812.155 29,949.065 24,094.273 25,074.014 26,172.236 138,101.743 Lj. Vič-Rudnik 27,036.542 24,521.185 19,510.898 20,130.993 20,817.209 112,016.827 Skupaj 120,443.266 109,304.862 87,075.114 90,071.298 93,328.361 500,222.801 V skupni vrednosti gornje tabele so vštete pogodbene obveznosti in anuitete (v dejanski vred.) Skupaj Občina 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 Lj.-Bežigrad ~~ 6,089.252 7,189.555 2,492.543 2,443.863 2,428.717 20,643.963 Lj. Center , 4,160.276 4.912.045 1,702.946 1,669.688 1,659.339 14,104.294 Lj. Moste-Polje - 6,315.996 7,457.306 2,585.357 2,534.865 2,519.156 21,412.680 Lj. Šiška 8,898.917 10,506.966 3,642.637 3,571.495 3,549.362 30,169.377 Lj. Vič-Rudnik 7,397.142 8,733.817 3,027.908 2,968.774 2,950.373 25,078.014 Skupaj 32,861.583 38,799.722 13,451.391 13,188.685 13,106.947 111,408.328 Investicijsko vzdrževanje 8. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bodo vzgojnovar-stvene organizacije združevale 75% sredstev amortizacije nepremičnin v Mestno skupnost otroškega varstva Ljub-ljane. Združena sredstva amortizacije nepremičnin se bodo uporabljala za vzdrževanje vzgojnovarstvenih ob-jektov v skladu s predpisi o sredstvih amortizacije. Po-drobna določila o združevanju in upravljanje z združenimi sredstvi amortizacije nepremičnin bodo sprejeli udele-ženci sporazuma po delegatih v skupščini skupnosti otro-škega varstva občine in mesta s posebnim samoupravnim sporazumom. Obseg sredstev za združeno amortizacijo nepremičnin je vkalkuliran v ceni vzgojnovarstvenih storitev in bo določen z vsakoletnim načrtom. Vir za združevanje sredstev - . ^. , 9. člen Vir za združevanje sredstev potrebnih za izvedbo zago-tovljenega vzgojnega programa, programa dnevnega var-stva otrok v VVO ter dodatnega programa, ki se bodo izvajali v okviru občinskih in Mestne skupnosti otroškega varstva bo prispevek iz bruto osebnega dohodka po domi-cilnem principu (stalno prebivališče). . ... IV. NOEMATIVIIN STANDARDIZA OPRAVLJANJE VZGOJNOVARSTVENEGA DELA . ... r-:i: 10. člen Vsebino in organizacijo vzgojnovarstvenega dela bodo izvajalci določili z vsakoletnim delovnim načrtom ob so-delovanju staršev, pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti, krajevne skupnosti, SOV in drugih samou-pravnih skupnosti ter družbenih organizacij. Delovni načrt bo vsklajen z določili zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok. 11. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da prostorski, de-lovni, pedagoški, kadrovski in zdravstveni normativ za notranjo organizacijsko enoto vzgojnovarstvene storitve v WO lahko izjemoma spremeni in dopolni skupščina SOV. Normativi in standardi za opravljanje vzgojnovar-stvenega programa morajo biti vsklajeni z zakoni ali z drugimi izvršilnimi predpisi: - delovni normativ vzgojnovarstvene organizacije bo prilagojen potrebam delavcev v združenem delu in bo praviloma enak kakor je bil v veljavi v letu 1980 (26 delovnih dni v mesecu, 11 urni delovni dan s pričetkom poslovanja ob 5. uri in neprekinjeno do 16. ure ali od 12. do vključno 22. ure na delovni dan). - pedagoški normativ glede števila otrok v oddelkih je urejen z določili zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in z izvršilnim predpisom pristojnega republiškega organa. Normativ števila vključitve otrok v varstveno dru-žino bo najmanj trije otroci in največ pet otrok iz drugih družin. V kolikor so izpolnjeni prostorski in drugi pogoji dogovorjeni v skupščini SOV se lahko skupina otrok v varstveni družini oblikuje do največ šest otrok iz drugih družin. Program priprave otrok za osnovno šolo (mala šola), ki niso vključeni v dnevno varstvo v WO bo trajal 120 ur v šolskem letu. - kadrovski normativ za posamezno notranjo organiza-cijsko enoto je v naslednjem obsegu: a) oddelek I. starostne skupine (jaslični oddelek) I. varianta: - 2 delovni mesti medicinskih sester pedia-trične smeri ali medicinska sestra pediatrične smeri in vzgojitelj z izobrazbo srednje vzgojiteljske šole; II. varianta: - delovno mesto medicinske sestre in de-lovno mesto varuha; b) oddelek II. starostne skupine vzgojitelj s polnim delovnim časom in 0,9 od polnega delovnega časa dela varuha. c) razvojni oddelek specialni pedagog s polnim delov-nim časom in 0,5 delovnega dasa ortopedagoga ali dru-gega sodelavca ter delovno mesto s polnim delovnim časom varuha. - kot prostorski normativ za gradnjo vzgojnovarstvenih objektov in za pridobivanje prostorov v stanovanjskih blokih se bodo uporabljali minimalni standardi in norma-tivi sprejeti v okviru SR Slovenije. Osnova za načrtovanje novih mest bo normativ 20 mest na 100 družinskih stanovanj. Od skupne načrtovane zmogljivosti se bo zagotovilo najmanj 18% prostora za vključitev otrok v oddelek I. starostne skupine. - zdravstveni normativ za zdravstveno preventivno de-javnost otrok vključenih v WO bo določen v sporazumu skupnosti zdravstvenega varstva mesta Ljubljane. V. OSNOVE IN MERILA ZA OBLJKOVANJE CEN VZGOJNOVARSTVENIH STORITEV TER NAČIN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA VZGOJNOVARSTVENO STORITEV 12. člen Povračilo izvajalcem vzgojnovarstvenega programa oz. cena posamezne storitve zajema - materialne stroške normirane na oddelek; - amortizacijo osnovnih sredstev po zakonsko predpisa-nih minimalnih stopnjah; - sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih druž-benih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se pokri-vajo iz dohodka v skladu z zakonom oz. samoupravnim sporazumom; -.sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delav-cem po merilih sprejetih v skupščini občinske in v skup-ščini Mestne skupnosti otroškega varstva v višini, ki je vsklajena v družbenih dejavnostih v Ljubljani; - sredstva rezerv v skladu z zakonom; - druga dogovorjena sredstva v skladu s tem samou-pravnim sporazumom. Cena storitve se oblikuje na osnovi elementov iz prejš-njega odstavka v mesečnem znesku posarnično na otroka vključenega v notranjo organizacijsko enoto in to v: - oddelek I. starostne skupine - oddelek II. starostne skupine - razvojnem oddelku - skupini otrok v varstveni družini - skupini otrok priprave na osnovno šolo - skupini otrok 80 urnega vzgojnega programa Cene posamičnih storitev mesečno na otroka vključe-nega v posamezne notranje organizacijske enote znašajo (cena 1979 poprečno v Ljubljani v 100% višini) - v oddelku I. starostne skupine - 3.014 - v oddelku II. starostne skupine - 2.254 - v razvojnem oddelku - 6.000 - v skupini otrok v varstveni družini - 2.893 - v oddelek otrok priprave na osnovno šolo - 88.932 - v oddelek otrok 80 urnega vzgojnega programa -13.884 Udeleženci pooblaščamo skupščino obč. skupnosti otroškega varstva in mesta Ljubljane, da sprejme v skladu z veljavnimi predpisi dogovor o ceni storitev praviloma v enaki višini za posamezne skupine otrok, ki naj velja za vse izvajalce programa v kolikor imajo enake pogoje po-slovanja. 13. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bo skupnost otroškega varstva v občinah Ljubljane zagotavljala pov-prečno 50% udeležbo za povračilo dogovorjene vrednosti dela za otroke vključene v WO (dnevno varstvo). Preo stalo povprečno 50% vrednosti dela bodo združevali v neposredni menjavi dela - starši neposredni uporabniki vzgojnovarstvenih storitev. Starši bodo udeleženi v dogovorjeni ceni storitve po načelu solidarnosti tako, da glede na dohodkovne možno-sti staršev prispevajo najmanj 20% in največ 70% od dogo-vorjene cene storitve posamezne WO. Udeleženci sporazuma pooblaščamo skupšdino skup-nosti otroškega varstva občine oz. skupščino Mestne skupnosti otroškega varstva in njene organe, da letno v planskem obdobju določijo osnove in merila za diferenci-rano udeležbo zavezancev plačila storitve po določilu prejšnjega odstavka tega člena. Starši, ki imajo otroke vključene v razvojni oddelek so udeleženi v prispevanju za vzgojo in varstvo otroka v enaki višini in na enakih osnovah kot so udeleženi starši tistih otrok, ki so vključeni v oddelek II. starostne sku-pine v WO kjer je organiziran razvojni oddelek. Vso razliko višje dogovorjene vrednosti dela zagotavlja skup-nost otroškega varstva. Starši, ki imajo vključene otroke v varstvene družine so udeleženi v ceni storitve na enakih osnovah kot so udele-ženi starši otrok, ki so vključeni v dnevno varstvo v WO. Cena storitve se določi neodvisno od cene dnevnega var-stva otrok vključenih v WO in je enotna v vseh občinah Ljubljane. Povračilo za izvajanje programa priprave otrok na osnovno šolo in za izvajanje 80 urnega vzgojnega pro-grama za otroke, ki niso vključeni v WO v celoti zagotav-lja skupnost otroškega varstva v okviru zagotovljenega programa in v višini za katero se dogovorijo uporabniki in izvajalci v skupščini občinske in Mestne skupnosti otro-škega varstva. 14. člen Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da bomo posa-mične cene storitve vsako leto vskladili z dohodkovnimi gibanji skladno z gibanjem cen ter realnih OD na območju ljubljanskih občin. Valorizacija vrednosti porabe sredstev in dela (cene storitev) bo opravljena vsako leto v prvem tromesečju kolikor ne bo možna valorizacija ob koncu koledarskega leta za naslednje leto na enotnih merilih in osnovah in istočasno kakor v vseh drugih ljubljanskih občinah. VI. OSNOVEIN MERILA ZA ZAGOTAVLJANJE PRAVIC TER OBSEG SREDSTEV Z A PROGRAM DRUŽBENO DENARNIH POMOČI 15. člen Udeleženci sporazuma sprejemamo program denarne pomoči, ki se uresničuje v občinski skupnosti otroškega varstva in preko nje enotno na osnovi vzajemnosti in solidarnosti v občinah Ljubljane v Mestni skupnosti otro-škega varstva Ljubljana. Program minimalnih denarnih pomoči obsega: - minimalno denarno pomoč v višini 400,00 din me-sečno na otroka delavca ob izpolnjevanju dohodkovnega pogoja do 3.300,00 din na družinskega.člana; - minimalno denarno pomoč v višini 218,00 din me-sečno na otroka kmeta ali otroka druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna. V znesku minimalne denarne pomoči je všteta pove-čana denarna pomoč za otroke, ki imajo samo enega hra-nilca, za težje telesnO ali duševnO prizadete otroke, za otroke upokojencev in invalidov ter otroke zdomcev in drugih državljanov po veljavni mednarodni konvenciji. 16. člen V občinah Ljubljane bo po principu delovnega mesta prejemalo družbeno denarno pomoč naslednje število otrok (ocena za vse dohodkovne skupine): Občina_____________ Lj.-Bežigrrad - denarne pomoči otrokom delavcev in otrokom kmetov - povečanje denarne pomoči otrokom - ki imajo samo enega hranilca - ki so težje telesno ali duševno prizadeti LJ.-CENTER - denarne pomoči otrokom delavcev in otrokom kmetov - povečanje denarne pomoči otrokom - ki imajo samo enega hranilca - ki so težje telesno ali duševno prizadeti LJ.-MOSTE-POLJE - denarne pomoči otrokom delavcev in otrokom kmetov - povečanje denarne pomoči otrokom - ki imajo samo enega hranilca - ki so težje telesno in duševno prizadeti 1981 1982 1983 1984 1985 8.900 8.500 8.450 8.300 8.100 780 780 740 720 700 99 99 99 99 99 31.000 30.500 30.000 29.800 27.600 2.850 2.850 2.700 2.450 2.250 146 146 146 146 146 7.950 7.800 7.450 7.100 6.800 780 780 740 710 690 122 122 122 122 122 Lj.-ŠIŠKA - povečanje denarne - denarne pomoči pomoči otrokom otrokom delavcev in ki imajo samo enega otrokom kmetov 10.90010.60010.300 9.900 9.500 hranilca - P°večanje denarne _ w s0 ^ telesno ^ pomočiotrokom ¦ duševno prizadeti - ki imajo samo enega • hranilca 1.080 1.080 960 925 900 - ki so težje telesno in Lj.-skupaj duševno prizadeti 108 108 108 108 108 - denarne pomoči Lj.-VIČ-RUDNIK - denarne pomoči otrokom delavcev in otrokom kmet&v 4.700 4.600 4.350 4.200 4.050 Potrebna sredstva za izvedbo 595 595 550 520 490 88 88 88 88 88 otrokom (del. - kmetov) 63.450 62.000 60.550 59.300 56.050 - povečanje samohranil. 6.085 6.085 5.690 5.325 5.030 - telesno -duševno prizadeti 563 563 563 563 563 naloge družbeno denarnih pomoči Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Lj.-Bežigrad Lj.-Center Lj.-Moste Polje Lj.-Siška Lj.-Vič-Rudnik 44.201.280 155.337.600 40.102.440 53.406.720 21.272.952 45.085.306 158.444.352 40.904.489 54.474.854 21.698.411 45.987.012 161.613.239 41.722.579 55.564.351 22.132.379 46.906.752 164.845.503 42.557.030 56.675.639 22.575.026 47.844.887 168.142.414 43.408.171 57.809.151 23.026.527 Lj. skupaj 314.320.992 320.607.412 327.019.560 333.559.950 340.231.150 Vir in osnova za združevanje sredstev potrebnih za izvedbo programa družbeno denarnih pomoči bo prispevek iz bruto osebnega dohodka po principu delovnega mesta. VII. PROGRAM SKUPNIHIN SOLJDARNOSTNIH NALOG DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK V SR SLOVENIJI 17. člen Program skupnih nalog, ki se uresničuje v Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po načelu vzajemnosti in solidarnosti bo obsegal: 1. Varstvo matere in novorojenca: - nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta v trajanju 246 dni v višini 100% poprečnega oseb-nega dohoka upravičenca v preteklem letu; - minimalno porodno nadomestilo združeni kmetici v trajanju 6 tednov v višini enega in pol najnižjega popreč-nega osebnega dohodka v republiki to je 4.740 din, če združeni kmetje sklenejo samoupravni sporazum o pravi-cah in obveznostih; - pomoč pri opremi novorojenca (zavitek) v vrednosti 1.200 din. 2. Solidarno zagotavljanje sredstev za zagotovljene pro-grame in sicer: - zagotovljeni program vzgoje za predšolske otroke, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo v letu pred vsto-pom v šolo; - zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju; - zagotovljeni minimalni obseg denarnih pomoči; 3. Pospeševanje razvoja vzgojnovarstevene dejavnosti (sofinanciranje predšolske vzgoje: razvojno motenih otrok, ki so v zavodih, otrok jugoslovanskih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, v dvojezičnih vzgojnovar-stvenih organizacijah na območju kjer živijo pripadniki slovenskega in madžarskega naroda, otrok pripadnikov manjšin, ki živijo v Avstriji in Italiji, otrok, ki so na zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani in otrok Ro-mov). 4 Financiranje študij in strokovnih nalog, ki so po-membne za področje družbenega varstva otrok; 5. Financiranje sampupravno dogovorjenih nalog, ki se nanašajo na področje otroškega varstva (mladinska perio-dika, regresiranje skupinskih potovanj, mladinske de-lovne akcije, itd.); 6. Sredstva za dejavnost družbenih organizacij, ki imajo v svojih programih vzgojnovarstveno dejavnost za pred-šolske otroke in njihove starše. 7. Sredstva za delovanje družbenega varstva otrok v izjemnih razmerah; 8. Sredstva za delovanje samoupravnih organov in stro- kovne službe Skupnosti otroškega varstva Slovenije ter sredstva za storitve Skupnosti pokojninskega in invalid-skega zavarovanja za Skupnost otroškega varstva Slove-nije na področju mednarodnih konvencij in sporazumov. 18. člen Za skupne naloge pod zaporednimi številkami od 1. do vključno 8. razen za nalogo v točki 2. 17. člena tega samo-upravnega sporazuma bomo delavci, drugi delovni Ijudje in občani združevali sredstva po enotni prispevni stopnji iz brutto osebnega dohodka po principu delovnega mesta po načelu vzajemnosti in solidarnosti neposredno v skup-nosti otroškega varstva SR Slovenije. Enotno prispevno stopnjo iz prejšnjega odstavka bomo določili v Skupnosti otroškega varstva Slovenije v samo-upravnem sporazumu o temeljih planov družbenega var-stva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985. 19. člen Za skupno nalogo pod točko 2. iz 17. člena tega samo-upravnega sporazuma (solidarno zagotavljanje sredstev za zagotavljene programe) bomo delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo združevali sredstva po enotni pri-spevni stopnji iz bruto osebnega dohodka po principu delovnega mesta in po domiselnem principu v skupnosti otroškega varstva občine vse po načelu, da v skladu z možnostmi prispevajo tiste občine, ki po poprečni pri-spevni stopnji od osebnih dohodkov zberejo vei sredstev, kot jih potrebujejo za svoje zagotovljene programe v ob-čini. Poprečno prispevno stopnjo od osebnih dohodkov iz prejšnjega odstavka tega člena bomo določili v samo-upravnem sporazumu o temeljih planov družbenega var-stva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985, ki v prilogi poimenuje tudi občine, ki morajo za solidarnost prispe-vati in občine, ki prejemajo iz solidarnosti, ter določa višino sredstev, ki jih morajo imenovane občine prispe-vati za solidarnost oziroma, ki jih iz solidarnosti preje-majo. VIII. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZAIZVEDBO NALOG PROGRAMA DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK V SR SLOVENIJI 20. člen Za uresničitev programov skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji vključno s solidarnostnim zagotavljanjem sredstev za zagotovljene programe bomo potrebovali naslednja sredstva v cenah 1979: a) Potrebna sredstva za nadomestilo osebnega dohodka v času porodniškega dopusta Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Lj. -Bežigrad Lj. -Center Lj. -Moste-Polje Lj. - Šiška Lj. - Vič - Rudnik 40.094.000 136.188.000 25.294.000 42.635.000 25.073.000 41.634.000 141.418.000 26.265.000 44.272.000 26.036.000 43.233.000 146.849.000 27.274.000 45.972.000 27.035.000 44.893.000 152.487.000 28.321.000 47.737.000 28.074.000 46.617.000 158.343.000 29.408.000 49.571.000 29.152.000 Lj.-skupaj 269.284.000 279.625.000 290.363.000 301.112.000 313.091.000 b) Ocena denarne pomoči materi kmečki - proizvajalki ob porodu Občina Ocenjeno štev. roj. kmečkih otrok za 1. 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Lj. -Bežigrad Lj. -Center Lj. -Moste-Polje Lj. - Siška Lj. - Vič - Rudnik 9.480 9.700 9.894 10.091 10.292. 5 23.700 24.174 24.657 25.150 25.653 5 23.700 24.174 24.657 25.150 25.653 15 71.100 72.522 73.972 75.451 76.960 Lj. -skupaj 27 127.980 130.570 133.180 135.842 138.558 c) Ocena sredstev za paket za opremo novorojenega otroka Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Lj.-Bežigrad Lj.-Center Lj. Moste-Polje Lj.-Šiška Lj. Vič-Rudnik 1.202.000 1.224.000 1.246.000 1.269.000 1.291.000 664.000 676.000 688.000 700.000 713.000 1.392.000 1.417.000 1.443.000 1.469.000 1.495.000 1.654.000 1.683.000 1.714.000 1.745.000 1.776.000 1.655.000 1.685.000 1.715.000 1.746.000 1.777.000 Lj. - skupaj 6.567.000 6.685.000 6.806.000 6.929.000 7.052.000 d) Ocena predvidenih sredstev za pospeševanje razvoja otroškega varstva in za druge naloge v Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Lj.-Bežigrad Lj.-Center Lj. Moste-Polje Lj.-Šiška Lj. Vič-Rudnik 2,896.318 3,000.515 3,108.564 3,220.465 3,336.410 1,386.503 1,436.383 1,488.108 1,541.676 1,597,180 3,303.848 3,422.706 3,545.958 3,673.604 3,805. 863 3,935.444 > 4,077.024 4,223.838 4,375.885 4,533.429 3,515.887 3,642.372 3,773.532 3,909.370 4,050,118 Lj. - skupaj 15,038.000 15,579.000 16.140.000 16.721.000 17,323.000 e) Solidamostna sredstva za zagotovljeni program Skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane prispevajo za izvedbo nalog zagotovljenega programa Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za solidarnost v naslednjem: - priprava otrok na osnovno šolo - mala šola Lj.-Bežigrad Lj.-Center Lj.-Moste-Polje Lj.-Šiška Lj.-Vič-Rudnik Lj.-skupaj 498.604 498.604 498.604 498.604 498.604 9.603 9.603 9.603 9.603 4.597 4.597 4.597 4.597 t.bvi 10.954 10.954 10.954 10.954 10.954 13.048 13.048 13.048 13.048 13.048 11.657 11.657 11.657 11.657 11.657 - za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju Lj.-Bežigraa Lj.-Center Lj.-Moste-Polje Lj.-Šiška Lj.-Vič-Rudnik 322.943 322.943 322.943 322.943 322.943 154.597 154.597 154.597 154.597 154.597 368.383 368.383 369.383 368.383 368.383 438.807 ' 438.807 438.807 438.807 438.807 392.026 392.026 392.026 392.026 392.026 Lj.-skupaj 1.676.759 1.676.759 1.676.759 1.676.759 1.676.759 - denarne pomoči za minimalni obseg Lj.-Bežigrad Lj.-Center Lj.-Moste-Polje Lj.-Šiška Lj.-Vič-Rudnik 8.568.537 4.101.864 9.774.182 11.642.711 10.401.474 8.739.907 4.183.902 9.969.667 11.875.565 10.609.504 8.914.707 4.267.579 10.169.059 12.113.076 10.821.695 9.092.999 4.352.931 10.372.441 12.355.338 11.038.128 9.274.860 4.439.990 10.579.889 12.602.444 11.258.890 Lj.-skupaj 44.488.770 45.378.545 46.286.115 47.211.837 48.156.073 IX. PREDNOSTNE NALOGE, ENOTNOST MED OBClNAMI LJUBLJANEIN DOLOČANJE PORABE SREDSTEV V LETNIH NACRTIH 20. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da se bodo v skupno-sti otroškega varstva občine oziroma s prelivanjem prek Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana pre-dnostno zagotavljala sredstva za izvajanje zagotovljenega programa in programa dnevne vzgoje in varstva otrok vključenih v VVO v občinah Ljubljane. 21. člen Konkretne obveznosti delavcev v združenem delu, dru-gih delovnih ljudi in občanov iz tega sporazuma pred iztekom leta za naslednje leto objavi občinska skupnost otroškega varstva. Pri tem upošteva valorizacijo vrednosti programov glede na gibanje cen na drobno, predvideno rast nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega za oktober preteklega leta - oktober tekočega leta (v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985). 22. člen Presežki iz priliva sredstev na dogovorjenimi sredstvi, ugotovljeni z letnim zaključnim računom občinske skup- 'nosti otroškega varstva in Skupnosti otroškega varstva Slovenije, se poračunajo zavezancem pri obveznosti za naslednje leto. X. NAČIN NADZORAIN UKREPIZA PREPRECE VANJE MOTENJ VIZPOLNJE VANJU SPREJETIH OBVEZNOSTI 23. člen Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in uporabe sred-stev v skladu z dogovorjenimi programi bo opravljal od-bor za samoupravni nadzor. Njegove pristojnosti in na-loge so določene v samoupravnem splošnem aktu občin-ske skupnosti in mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupno-sti otroškega varstva občine in mesta bosta redno sprem- ljala izvajanje nalog in o tem obvežčala podpisnike spora-zuma. 24. člen v Skupščina občinske skupnosti otroškega varstva mora po polletnem periodičnem obračunu in zaključnem ra-čunu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne sklepe. Izva-jaici so dolžni predložiti poročilo stanja in polletnega in letnega obračuna. Ce analiza pokaže, da se iz objektivnih razlogov pro-gram ne izvaja, kot je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupščin, ki na njem temeljijo in da skupščina občinske skupnosti otroškega varstva tega ne more pc praviti v okviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in občinsko skupšdino in skupščino Skupnosti otroškega varstva Slovenije. XI. KONCNE DOLOCBE 25. člen Vsi zneski v tem samoupravnem sporazumu so nave-deni v cenah leta 1979. 26. tten Ta sporazum sprejmejo delavci, drugi delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupno-stih na način, ki ga določa njihov statut oziroma samou-pravni sporazum o združitvi. Sklep o sprejetju tega sporazuma pošljejo udeleženci občinski skupnosti otroškega varstva, :; -v .., ¦:¦¦ ¦¦¦-.-' ¦¦ ¦ 27. člen ''" :'' ' ' Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo pooblaščeni organi najmanj dveh tretjin udeležencev sporazumevanja. Za njegovo razlago je pristojna skupščina občinske skup- nosti otrožkega varstva. 28. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta samoupravni spora-zum, preneha veljati samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v razdobju 1976-1980. Priloga Števflo vseh predšofskih otrok po demografskih podatkih organov planiranja občin in mesta Ljubljane s prikazom vključitev po izgradnjl novih mest v srednjeročnem razdobju in odstotkom možne vključitve Občina Začetno stanje konec 1. 1980 1981 1982 št. vseh št. mest % možne št. vseh št. mest % možne št. vseh št. mest % možne pred. otrok v občini vklj. pred. otrbk v občini vklj. pred. otrok v občini vklj. Lj. Bežigrad 6.486 2811 43,3 6.656 3.211 48,2 6827 3.210 47,0 Lj. Center 3.014 2672 88,6 3.014 2.672 88,6 3014 2.672 88,6 Lj. Moste-Pol. 7.451 3256 43,7 7.739 3.726 48,1 7871 3.786 48,1 Lj. Siška 8.741 4444 50,8 8.898 4.544 51,0 9055 4.704 51,9 Lj. Vič-Rud. 7.839 2763 35,2 8.000 3.313 41,4 8162 3.573 43,7 Skupaj________________33.531 15946 47,5 34.307 17.466______50,9 34939 17.946 51,3 Občina 1983 19Š1 19Šli št. vseh št. mest % možne št. vseh št. mest % možne št. vseh št. mest % možne pred. otrok v občini vklj. pred. otrok v občini vklj. pred. otrok v občini vklju. Lj. Bežigrad 7000 3.451 49,3 7175 3.881 54,0 7.455 3.881 52,0 Lj. Center 3014 2.672 88,6 3014 2.672 88,6 3.014 2.672 88,6 Lj. Moste-Pol. 8171 4.136 50,6 8452 4.476 52,9 8.758 4.556 52,0 Lj. Siška 9212 4.874 52,9 9370 4.874 52,0 9.526 4.954 52,0 Li. Vič-Rud. 8323 4.123 49,5 8484 4.383 51,6 8.646 4.503 52,0 Skupaj 35720 19.256 53,9 36495 20.286 55,5 37.399 20.566 55 ZBIRNIK POTREBNIH SREDSTEVZA SKUPNI PROGRAM SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SR SLOVENIJE Obttna - naloga 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981-1985 Lj.-BEŽIGRAD . - nadomestilo OD porod. dopusta (delavci) 40.094.000 41.634.000 43.233.000 44.893.000 46.617.000 216.471.000 - denarna pomoč ob porodu (kmečL. proiz.) ' 9.480 9.700 9.894 10.091 10.292 49.457 - oprema novorojenca 1.202.000 1.224.000 1.246.000 1.269.000 1.291.000 6.232.000 - pospeš. razvoja OV in druge naloge 2.896.318 3.000.515 3.108.564 3.220.465 3.336.416 15.562.278 - solidarnostna sredstva 8.901.083 9.072.453 9.247.253 9.425.545 9.607.406 46.253.740 SKUPAJ 53.102.881 54.940.668 56.844.711 58.818.101 60.862.114 284.568.475 Lj.-CENTER - nadomestilo OD porod. dopusta (delavci) 136.188.000 141.418.000 146.849.000 152.487.000 158.343.000 735.285.000 - denarna pomoč ob porodu (kmečk. proiz.) ¦ ¦ - - - - - - - oprema novorojenca 664.000 676.000 688.000 700.000 713.000 3.441.000 - pospeš. razvoja OV in druge naloge 1.386.503 1.436.383 1.488.108 1.541.676 1.597.180 7.449.850 - solidarnostna sredstva 4.261.058 4.343.096 4.426.773 4.512.125 4.599.184 22.142.236 SKUPAJ 142.499.561 147.873.479 153.451.881 159.240.801 165.252.364 768.318.086 Lj.-MOSTE-POLJE - nadomestilo OD porod. dopusta (delavci) - denarna pomoč ob porodu (kmečk. proiz.) - oprema novorojenca - pospeš. razvoja OV in druge naloge - solidarnostna sredstva 25.294.000 26.265.000 27.274.000 28.321.000 29.408.000 136.562.000 23.700 1.392.000 3.303.848 10.153.519 24.174 1.417.000 3.422.706 10.349.004 24.657 1.443.000 3.545.958 10.548.396 25.150 1.469.000 3.673.604 10.751.778 25.653 1.495.000 3.805.863 10.959.226 123.334 7.216.000 17.751.979 52.761.923 SKUPAJ 40.167.067 41.477.884 42.836.011 44.240.532 45.693.742 214.415.236 Lj.-ŠIŠKA - nadomestilo OD porod. dopusta (delavci) - denarna pomoč ob porodu (kmečk. proiz.) - oprema novorojenca - pospeš. razvoja OV in druge naloge - solidarnostna sred. 42.635.000 44.272.000 45.972.000 47.737.000 49.571.000 230.187.000 23.700 1.654.000 'r^3.935.444 12.094.566 24.174 1.683.000 4.077.024 12.327.420 24.657 1.714.000 4.223.838 12.564.931 25.150 1.754.000 4.375.885 12.807.193 25.653 1.776.000 4.533.429 13.054.299 123.334 8.581.000 21.145.620 62.848.409 SKUPAJ 60.342.710 62.383.618 64.499.426 66.699.228 68.960.381 322.885.363 Lj.-VlC-RUDNIK - nadomestilo OD porod. dopusta (delavci) - denarna pomoč ob porodu (kmečk. proiz.) - oprema novorojenca - pospeš. razvoja OV in - druge naloge solidarnostna sred. 25.073.000 71.100 1.655.000 3.515.887 10.805.157 26.036.000 27.035.000 28.074.000 29.152.000 135.370.000 72.522 1.685.000 3.642.372 11.013.187 73.972 1.715.000 3.773.532 11.225.378 75.451 1.746.000 3.909.370 11.441.811 76.960 1.777.000 4.050.118 11.662.573 370.005 8.578.000 18.891.279 56.148.106 SKUPAJ 41.120.144 42.449.081 43.822.882 45.246.632 46.718.651 219.357.390 OBČINE LJUBLJANE - nadomestilo OD porod. dopusta (delavci) - denarna pomoč ob porodu (kmečk. proiz.) oprema novorojenca - pospeš. razvoja OV in druge naloge - solidarnostna sred. 269.284.000 279.625.000 290.363.000 301.512.000 313.091.000 1.453.875.000 127.980 6.567.000 15.038.000 46.215.383 130.570 6.685.000 15.579.000 47.105.160 133.180 6.806.000 16.140.000 48.012.731 135.842 6.938.000 16.721.000 48.938.452 138.558 7.052.000 17.323.006 49.882.688 666.130 34.048.000 80.801.006 240.154.414 SKUPAJ 337.232.363 349.124.730 361.454.911 374.245.294 387.487.252 1.809.544.550 Zbirmk potrebnih sredstev skupnosti otroškega varstva (vrednost programov občin Ljubljane in skupnosti otroškega varstva SR Slovenije) Občina - naloga 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981-1985 Lj. Bežigrad a) Sredstva za program SOV obč. - program vzg. in varstva ¦ 46,794.948 47,263.141 51,195.975 57,862.528 58,330,721 261,447.313 - zagotov. progr. (m. š. in 1 odd.) 711.456 981.168 981.168 981.168 981.168 4,636.128 - dodatni program ' 22,329.342 20,216.589 16,066.136 16,617.436 17,181.509 92,411.012 Skupaj dosed. obč. progr. ' . 69,835.746 68,460.898 68,243.279 75,461.132 76,493.398 358,494.453 Denarne pomoči 44,201.280 45,085.306 45,987.012 46,906.752 47,844.887 230,025.237 Skupaj program občine - 114,037.026 113,546.204 114,230.291 122,367.884 124,338.285 588,519.690 b) Program SRS - skupni program 44,201.798 45,868.215 47,597.458 49,392.556 51,254.708 238,314.735 - solidarnost 8,901.083 9,072.453 9,247.253 9,425.545 9,607.406 46,253.740 SkupajvSRS v . 53,102.881 54,940.668 56,844.711 58,818.101 60,862.114 284,568.475 Skupaj potrebna sredstva iz občine Bežigrad . - 167,139.907 168,486.872 171,075.002 181,185.985 185,200.399 873,088.165 Lj. Center a) Sred. za program SOV obč. - program vzg. in varstva 39,069.726 39,069.726 39,069.726 39,069.726 39,069.726 195,348.630 - zagotov. progr. (m. š. in 1 odd.) •" 625.440 625.440 - 625.440 625.440 625.440 3,127.200 - dodatni program ' 14,965.477 13,429.570 10,427.851 10,627.516 10,835.048 60,285.462 Skupaj dosed. obč. progr. . : ' 54,660.643 53,124.736 50,123.017 50,322.682 50,530.214 258,761.292 Denarne pomoči ..;. . 155,337.600 158,444.352 161,613.239 164,845.503 168,142.414 808,383.108 Skupaj program obdine ; L '209,998.243 211,569.088 211,736.256 215,168.185 218,672.628 1,067,144.400 b) Program SRS • ¦. j* "'-:: f~k '¦ '¦-¦---'^ - skupni program ':' 138,238.503 143,530.383 149,025.108 154,728.676 160,653.180 746,175.850 - za solidarnost ' 4,261.058 4,343.096 4,426.773 4,512.125 4,599.184 22,142.236 SkupajvSRS 142,499.561 147,873.497 153,451.881 159,240.801 165,252.364 768,318.086 Skupaj potrebna sredstva iz občine Center 352,497.804 359,442.567 365,188.137 374,408.986 383,924.992 1,835,462.486 Lj. Moste-Polje " " a) Sred. za progr. SOV občine - program vzg. in varstva . 54,614.354 55,698.907 61,033.739 66,233.332 67,588.365 305,168.697 - zagotovljeni program 938.160 ' 938.160 938.160 938.160 938.160 4 690.800 - dodatni program - 23,299.750 21,188.453 16,975.956 17,621.339 18,322.359 97,407.857 Skupaj a) dosed. obč. progr. - 78,852.264 77,825.520 78,947.855 84,792.831 86,848.884 407,267.354 Denarne pomoči 40,102.440 40,904.489 41,722.579 42,557.030 43,408.171 208,694.709 Skupaj program občine - 118,954.704 118,730.009 120,670.434 127,349.861 130,257.055 615,962.063 b) Program SRS - skupni program 30,013.548 31,128.880 32,287.615 33,488.754 34,734.516 161,653.313 - za solidarnost 10,153.519 10,349.004 10,548.396 10,751.778 10,959.226 52,761.923 Skupajb)vSRS 40,167.067 41,477.884 42,836.011 44,240.532 45,693.742 214,415.236 Skupaj potrebna sred. Moste 159,121.771 160,207.893 163,506.445 171,590.393 175,950.797 830,377.299 ______ . __ . . . . . —— a) Sred. za progr. SOV občine - program vzg. in varstva 66,587.499 68,985.436 71,628.053 71,862.149 73,487.606 352,550.743 - zagotovljeni program - 2,285.748 2,285.748 2,285.748 2,285.748 2,285.748 11,428.740 - dodatni program ' 32,812.155 29,949.065 24,094.273 25,074.014 26,172.236 138,101.743 Skupaj dosed. obč. progr. 101,685.402 101,220.249 98,008.074 99,221.911 l(»l,945.590 502,081.226 Denarne pomoči 53,406.720 54,474.854 55,564.351 56,675.639 57,809.151 277,930.715 Skupaj program občine 155,092.122 155,695.103 153,572.425 155,897.550 159,754.741 780,011.941 b) Program v SRS - skupni program 48,248.144 50,056.198 51,934.495 53,892.035 55,906.082 260,036.954 - za solidarnost 12,094.566 12,327.420 12,564.931 12,807.193 13,054.299 62,848.409 Skupaj b) v SRS 60,342.710 62,383.618 64,499.426 66,699.228 68,960.381 322,885.363 Skupaj potrebna sredstva Siška 215,434.832 218,078.721 218,071.851 222,596.778 228,715.122 1,102,897.304 —i o c- oo m oo COCDMtOOKD Cvl O 00 i-i M 1> ooooim aoiiomino Ol 03 t~ C- o ^" m oo e-j i-i oo oo BlONtO* N ii ¦* n m i-i oo es i uo «d MfjHH M-IOM oinon CS ^ o_ m" i-i to os* oo i-i 'J1 m hcooioiooi eo oo to m Oi 00 00 ---so i _______> c- oo © ^ ^ oo m n o «o es o> co ncono O i-i O5 —i t- O5 00 00 00 O C0 00 co n m «* o^cot-m co oo (M OOiOt-Nd irt C*3 n O 00 00 M_ oo_ in_ —i n_ N n" n" os" c 00 t- 00 1 L- T n n«eoo cm"^h"oo"co 00 i-i f ^" ^. L-. rt T}. o> oo oo co co ^ o n 00 O5 ii O5 00 C0 IOMNhOIh 05 oo m oo co_ in N" h ^T OO" i" o" m Mt-NO innoit-¦* o_ ^ o> n" n" C-l" ci C0 ii ^"* t-MMHN(O . . aomnoiN os i n ¦* C^ t- 3" t~ OOIOf-NO CM 00 CO O> t- C-OnOBNtD innoo n O M O> 00 00 ¦-• C— O>-HC~t~rt00 © O i C3 c ^ olfl S » HllJIi fe S p"« S S S § 3 n n 3 3 )WJ3 min ij* OD i P0 Tf t^ i" i-i c co_ io n" n" 00* O C0 n Ol O d Tf o (d fo o t- m csi os oo_ H 11 IO to oo m co m «o in IN C~ CM O 00 00 IM CO 00 T)< 00 ntoninom o o> o i" ¦* C<3 tJ< C0 t> cocoeotot t» O) r- cm 00 ^* CO CO 00 00 n eo tJ" cm r- to oo m oo otootono o o> O) oo oo 00 00 O0t> C~- 00 ^ Oi O Oi O! CS 1 00 t-niNint- m oo oo t M t C- O 00 00 n O n n O OSMMrH —i t- a> t- nomaaco fflt»t-MH« n "1 O ¦* O •* Tt" CO t^ t~ t~ ¦* 00 »^MO es oo oo t- 05N«Jt-«O O5 oo oo rt tji m eo oo o o _ _ t-ton t-t-omom ««n^ioo oj m rf oo lONCO O H r< rt oo eo O) o) o o CD Ot-NO c^ ii oo oo t> t!D!DCDMCO O> i «O C^ OJ CD Tf tO CSl 00 O) 00 OTf*Tf 00 00 O O 00 00 H 03 00 «O 00 t~ o oo n o e$ oo o ¦* oo c t~ 00 O5 1< 00 00 CM 00 O i t5 Š E 1 ^2 _ ffl »5 oco 2 a (0 ' ox.^ tm • n C o " > n h o « o'c « ^ -^ ¦j n 6X 0 ffl (? p MT3 n I I I W M g ||?.l!S| Daijo i i coco OBRAZLOŽITEV k osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine za obdobje od 1981 do 1985 leta. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana temelji na sprejetih smernicah in možnostih družbenoe-konomskega razvoja v Ljubljani za obravnavano obdobje. Posamezni program in obveznosti so vsklajeni z določili novega zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS št. 35/79) in zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Ur. list SRS št. 5/80). Skupnost otroškega varstva občine je z novimi zakon-skimi določili pridobila nove naloge, ki so bile dosedaj v pristojnosti Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, izobraževalne skupnosti občin in drugih skupnosti. Tako je od skupnosti otroškega varstva SR Slovenije prešla naloga družbeno denarnih pomoči (otroški dodatek) in celoletna priprava otrok za vstop v osnovno šolo (mala šola) od občinske izobraževalne skupnosti v pristojnost SOV občine. Z zakonom je določena tudi nova naloga zagotavljanja minimalnih potrebnih sredstev za vzgojno-varstveno dejavnost v izrednih razmerah. Program, ki je vrednoten za posamezne naloge opredeljujemo v tako imenovani program dnevnega varstva otrok kar pomeni dejavnost vzgoje in varstva otrok vključenih v WO sku-paj z varstvom otrok v varstvenih družinah, zagotovljeni vzgojni program, ki obsega malo šolo in dejavnost za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V občinah Ljubljane vključujemo v ta program tudi 80 urni vzgojni program za 5-letne otroke, ki niso vključeni v WO. Po zakonu se všteva v zagotovljeni program tudi naloga družbeno denarnih pomoči. Osnovna izhodišča, ki jih vsebuje samoupravni spora-zum so predvsem naslednja: 3. člen - priprava otrok na osnovno šolo in 80 urni vzgojni program je za starše brezplačen. Udeležba v mali šoli je za otroke pred vstopom v osnovno šolo praviloma obvezna. Vzgojni del programa traja v mali šoli 120 ur v letu. 4. člen - dnevno varstvo predšolskih otrok vključenih v dejavnost WO bomo v srednjeročnem obdobju povečali na 55% povpreč o zajete vseh predšolskih otrok v obči-nah Ljubljane. Ker je največ pomanjkanja prostora v od-delku I. starostne skupine (jaslični oddelek) načrtujemo, da bi v novogradnjah zagotovili najmanj 18% pridoblje-nega prostora za to skupino otrok. 5. člen - ovrednoteni sta nalogi vzgojnega programa za otroke, ki niso vključeni v WO in programa dnevno vzgojnovarstvene dejavnosti v WO. Starši bodo v ceni storitev udeleženi poprečno v občinah Ljubljana v višini 50%. Naloga dnevnega varstva je ovrednotena le za ude-ležbo SOV t.j. 50% vrednosti dela v WO. Kakor je že navedeno v prejšnjem členu je naloga zagotovljenega pro-grama ovrednotena v polni vrednosti, ker je za starše ta del programa brezplačen. 6. člen - dodatni program - samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti določa, da so v skupnosti otroškega varstva uresničujejo tudi naloge, poleg pridobi-vanja novih zmogljivosti skupaj z drugimi organizacijami in skupnostmi še naloga družbene skrbi za rekreacijo in letovanje otrok, otroška igrišča itd. V dodatnem pro-gramu predlagamo pridobivanje novih zmogljivosti po pbčinah Ljubljane v enakomernem razvoju Ljubljane kot celote. Razen občine Ljubljana-Center bo ob možnem uspešnem zaključku razvojnega načrta v letu 1985 vklju-čenih v WO 52,04% otrok iz posamezne občine. V občini Lj.-Center se ne predvideva gradnja novih objektov. V kolikor upoštevamo v program razvoja le število otrok iz občine Lj.-Center je že sedaj zmogljivost WO v tej občini za 88% vseh predšolskih otrok. V sporazumu je nakazana ugotovitev o zagotovitvi vira sredstev. Zagotovljeni viri sredstev so v programu samo-prispevka II. v programu pridobivanja novih zmogljivosti skupnosti otroškega varstva občin in mesta. Za objekte, kjer ni zagotovljen vir sredstev prikazujemo v posebni tabeli le vrednost investicijske naložbe. Tudi v zbirni bilanci so te investicijske naložbe posebej prikazane, ker se bo potrebno v postopku obravnavanja osnutka odločiti ali bo možno vključiti nove gradnje v združevanje sred-stev po prispevni stopnji iz osebnega dohodka. V spora-zumu opredeljujemo možnost gradnje novih objektov iz sredstev samoprispevka III. o katerem je že sprejeto osnovno izhodišče v mestni in občinski konferenci socia-listične zveze. S pridobivanjem novih zmogljivosti v tem obsegu, čeprav so še večje potrebe, bomo zmanjšali izre-dno veliko potrebo družin delavcev v združenem delu in občanov po dnevnem varstvu v WO. Tapridobitev pa bo posebej koristila še najbolj predšolskemu otroku v nje-govi razvojni dobi. V vrednotenju programa razširjene dejavnosti je v dodatnem programu za leto 1981 vključena tudi naloga Mestne skupnosti otroškega varstva Ljub-ljana za investicijske naložbe vključno z odplačevanjem anuitet. Pri zagotovljenem programu za družbeno denarne po-modi je temeljno izhodišče, da bo število upravičencev do denarne pomoči postopno zmanjšano, nasprotno pa bo denarna pomoč v višjem znesku. Letna stopnja rasti za družbeno denarne pomoči je enaka stopnji rasti zaposlo-vanja t.j. 2%. Ker pridobivajo otroški dodatek upravičenci glede na kraj stalnega bivališča bo temeljilo združevanje sredstev po principu sedeža delovne organizacije oz. de-lovnega mesta. Za ostale naloge zagotovljenega programa, programa dnevnega varstva otrok in dodatnega programa bo vir združevanja sredstev iz prispevne stopnje po prin-cipu stalnega bivališča oz. po domicilnem principu. 10. člen - v tem členu opredeljujemo kvaliteto in kvan-titeto storitev. V občinah Ljubljane odstopamo v razmerju do drugih občin v republiki v standardu vzgojnovar-stvene dejavnosti predvsem v tem, da je delovni čas v WO 11 ur na delovni dan (republiški standard 9 ur), mesečni čas poslovanja 26 delovnih dni. Pri izbiri variante kadrovskega normativa za oddelek I. starostne skupine je odprto vprašanje obseg neposrednega delovnega časa me-dicinske sestre v jasličnem oddelku. Dosedanji delovni čas medicinske sestre je znašal 42 ur neposrednega dela na delovhi teden. Ni povsem točno opredeljeno ali bo po novem zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok de-lovna obveznost neposrednega dela medicinske sestre 30 ur na teden. 12. člen - osnove in merila za ceno storitev ostanejo nespremenjena kot v dosedanjem obdobju. Vrednost pro-gramov je izračunana na osnovi cene iz leta 1979. 13. člen - za dnevno varstvo bodo starši udeleženi naj-manj 20% in največ 70% glede na dohodkovne možnosti. Starši, ki imajo otroke vključene v razvojni oddelek bodo udeleženi v ceni enako kot, da je otrok v oddelku II. starostne skupine. Vso razliko regresira izvajalcu SOV. 17. člen - v tem času so navedene naloge programa skupnih in solidarnih nalog, ki se izvaja v SOV SR Slove-nije. V naslednjem srednjeročnem obdobju se zagotavlja nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust za 105+141 dni v SOV. Dosedaj je za 105 dni zagotavljala skupnost zdravstvenega varstva. V osnutek je vključena tudi nova naloga porodnega varstva kmečke proizvajalke v trajanju šest tednov. Za skupni program se bodo združe-vala sredstva po prispevni stopnji SOV SR Slovenije ra-zen za solidarnostne naloge za izvedbo zagotovljenega programa, za katere se bodo združevala sredstva v občini. Ker so prenešene nekatere naloge od drugih skupnosti bo ustrezno temu zmanjšan obseg sredstev v teh skupno-stih. Tako bo - občinska izobraževalna skupnost upoštevala odstop naloge celoletne priprave otrok na osnovno šolo (mala šola) - SOV SR Slovenije za nalogo družbeno denarnih po-moči, ki bo v pristojnosti SOV občine - skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja (SPIZ) za nalogo družbeno denarnih pomoči otrokom upokojencev in invalidov s stalnim bivališčem v občini. Skupnost otroškega varstva občine enako kakor tudi druge občine v Ljubljani bo nekatere naloge po načelu vzajemnosti in solidarnosti izvajala preko Mestne skupno-sti otroškega varstva Ljubljana vse na osnovi dogovora za izenačevanje nadaljnega razvoja družbenega varstva otrok v Ljubljani kot celota. Lj., dne 27. 8. 1980 vzgoja in izobraževanje OSNUTEK Dfelavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje v samouprav-nih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih, ki uresničujemo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci programov storitev na področju vzgoje in osnovnega izobraževanja v Občinski izobraže-valni skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik sklepamo na pod-lagi 23. člena Zakona o svobodni menjavi dela na po-dročju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS št. 1/80) in 2. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI UUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 PROGRAM OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V OBCINI* 1. člen Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udele-ženci), združeni v Občinski izobraževalni skupnosti Ljub-ljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: občinska izo-braževalna skupnost) bomo v obdobju 1981-1985 zadovo-ljili potrebe po vzgoji in osnovnem izobraževanju, s tem da bomo vključili v osnovno šolo naslednje število šoloob-veznih otrok: BE2IGRAD CENTER MOSTEPOLJE ŠIŠKA VlC RUDNIK LJUBLJANA OŠ od tega OŠ od tega OŠ od tega OŠ od tega OŠ od tega OŠ od tega skupaj COŠ skupaj COŠ skupaj COŠ skupaj COŠ skupaj COŠ skupaj COŠ 1981 6208 1367 4631 1346^ 7554^ 548 9800 12Ši 8900 73(3 37093 5285 1982 6380 1468 4631 1341 7690 54(3 9980 160(1 9100 783^ 37781 5738 1983 6550 1567 4630 1336^ 8010 97Š) 10160 1632 9300 984~ 38650 6498 1984 6730 1686^ 4630 1331 8300 1296 10340 1983 9500 1439 39500 7735 1985 700(J 1775 4630 1321 8630 1286 10530 25ŠT7 970(J 170L! 40490 8677 V osnovno šolo s prilagojenim programom in v organizacije za delovno usposabljanje bo predvidoma vključeno naslednje število učencev: BEŽIGRAD CENTER MOSTEPOLJE ŠIŠKA VIČ RUDNIK LJUBLJANA OŠ od tega OŠ od tega OŠ od tega OŠ od tega OŠ od tega OŠ od tega skupaj COŠ skupaj COS skupaj COŠ skupaj COŠ skupaj COŠ skupaj COŽ 1981 101 - 47 ^ 160 - 131 - 155 - 594 - 1982 103 39 49 18 164 62 134 51 158 60 608 230 1983 106 40 50 19 168 65 ~137 52 162 62 623 238 1981 108 41 51 ~~19 172 66 140 54 166 63 637 243 1985 111 43 53 20 177 68 144 54 169 65 654 250 OŠ - osnovna šola, COŠ - celodnevna osnovna šola * Podatki za ostale ljubljanske občine so vključeni le zaradi primerjave. Poleg potreb, opredeljenih v 1. odstavku bomo udeleženci zadovoljili tudi potrebe po osnovnem izobraževanju odraslih, izražene s številom vpisanih v osnovne šole za odrasle: BEŽIGRAD CENTER MOSTE POLJE ŠIŠKA VlC RUDNIK LJUBLJANA 1981 184 116 208 269 248 1025 1982 18!} iTl 213 277 254 1050 1983 188 118 213 277 254 1050 1984 188 118 213 277 254 1050 1985 188 118 213 277 254 1050 2. dlen ¦' ' ? Uporabniki, združeni v občinski izobraževalni skupno-sti, bomo združili sredstva za izvajanje naslednjih progra-mov storitev, storitev oziroma dejavnosti: program storitev s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno šolo, program storitev s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem ra-zvoju, program storitev s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih prevozi učencev v osnovno šolo in nazaj v skladu z zako-nom, brezplačna oskrba za učence v domovih ali pri družinah za katere ni mogoče zagotoviti prevoza v skladu z zako-nom, program storitev s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za celodnevno šolo, program storitev s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za podaljšano bivanje, program storitev v domovih organizacij za usposabljanje, program storitev glasbene šole program Svetovalnega centra za otroke mladostnike in starše, . . ,, ¦ program Pionirskega doma, TOZD Center za kulturo mla- dih, štipendiranje učencev in študentov šol pedagoške usme- ritve in dopolnilno izobraževanje prosvetnih delavcev ob delu in iz dela, program družbenopolitičnega izobraževanja, dejavnost organizacij in društev, ki opravljajo vzgojnoizo- braževalno dejavnost, dejavnost sredstev obveščanja (LRP »Glas Ljubljana«,i Indok Center Ljubljana), organizacijo prehrane učencev organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela v OŠ v ustanav- ljanju, : program' SLO v osnovnih šolah, prispevek za zaklonišča, nagrade ob upokojitvi, ' stroške občinskim davčnim organom, provizijo Službi družbenega knjigovodstva, najemnino šolskega prostora. • ¦'.'-¦'¦ 3. člen Programe storitev, storitve in dejavnosti bomo izvajalci izvajali v naslednjih oblikah in obsegu leto Bežigrad Center Moste Polje Šiška Vič Rudnik Ljubljana oddelki osnovne šole (OŠ) 1981________m_________125_________25(5_________304_________311__________H70 1982 178 125 262 304 319 1188 1983 181 1211 25!) 3H 321 1201 1984^ 186 127 260^ 312^ 3H 1199 1985^ 194 128 274^ 301 314 1211 1981 4!3 51 20 46 28 194 1982^ 53^ 51 2() 58^ Šl 212 1983 57 51 36 60 38 242 1984 6l 51 48 14 56^ 29T 1985 66 51 48^ 98^ 67 330 1981 5^ 3^ 11 8 W 37 1982 2^ l^ 5/7 4^ il 19 ~ 1983 I? l^ 6^ 44 5^ 20 1984 3 2 6 5 5 ~21 oddelki celodnevne osnove šole (COS) oddelki osnovne šole s prilago-jenim programom 1985 1,6 4,4 20 oddelki COŠ s prilagojenim programom 1981 1982 1983 1984 1985 2,8 ~2X 1,5 1,5 1,6 1,6 5,7 5,7 4,5 4,5 4,4 4,4 4,5 4,5 19 ~19 ~20 IJO oddelki organizacije za delovno usposabljanje 1981 1982 1983 1984 1985 3,5 3,5 3,5 IŠT 3,7 1,6 Te~ 1,6 1,7 1,7 3,2 3,2 3,5 3,5 3,7 3,7 4,4 4,4 4,4 4,7 4,7 16 ~16 li 77 Tž Oddelki osnovne šole Klinični center 1981 1982 1983 1984 1985 2,2 2,2 2,2 2,2 ~2j" 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 11 7T TT 7T Tl oddelki osnovne šole Klinična bolnica za pediatrijo 1981 1982 1983 1984 1985 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 ~oT 0,4 0,4 0,4 0,4 ~oT 0,4 0,4 Kombinirani oddelki OŠ - dva razreda 1981 1982 1983 1984 1985 11 TT 11 TT TT 18 1F 34 ~34 ~34 J4 ~34 oddelki OŠ s posebnimi pogoji dela 1981 1982 1983 1984 1985 10 7ČT 7o~ 20 J20 J20 ~20 "20 svetovalci Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše 1981 1982 1983 1984 1985 729 729 729 729 729 445 445 445 445 445 850 850 850 850 850 1053 1053 1053 1053 1053 973 973 973 973 973 4050 4050 4050 4050 4050 oddelki podaljšanega bivanja v OŠ 1981 1982 1983 1984 1985 58 ~W ~63~ ~66~ ~6Šf 53 ~ŠT ~53~ ~53~ ~53~ 71 "75" ~72~ ~65~ 70 88 "79~ ~W ~72~ "75~ 70 ~72~ ~72~ ~66~ "69~ 340 ~339 "342 ~322 ~336 Oddelki PB v OS - KliniČna bol-nica za pediatrijo 1981 1982 1983 1984 1985 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 ~oX 0,2 Oddelki PB v OŠ s prilagojenim programom 1981 1982 1983 1984 1985 2,4 0,8 "oj" 0,8 2,4 0,8 0,8 0,8 2,4 0,8 ~oT 0,8 2,4 0,8 0,8 2,4 0,8 0,8 ~blT 12 oddelki PB organizacije za de-lovno usposabljanje. 1981 1982 1,4 T4~ 2,6 2,6 14 Ti skupina jutranjega varstva OŠ 1983 1984 1985 1981 30 17 22 38 1982 31 17 22 38 1983 32 17 23 1984 33 17 24 1985 34 17 25 39 40 41 44 45 46 47 49 15 ~15 ~1Š IŠT I53 I57 Iši lii 4 4 4 4 4 skupina jutranjega varstva v Oš s prilagojenim varstvom 1981 0,8 0,8 0,8 1982 0,8 0,8 0,8 1983 0,8 0,8 0,8 1984 0,8 0,8 0,8 1985 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 skupina jutranjega varstva or-ganizacije za delovno usposab-ljanje 1981 1982 1983 1984 1985 5 5 6 6 6 ~~42 ~43 ~1Š 43 ~43 ~2lT ~2U "214 ~220 "227 Til 148 ~155 1(54 175 ~15 ~TŠ ~1E ~iš oddelki OŠ za odrasle 1981 7,5 4,8 8,5 1982 7,7 4,9 8,7 1983 7,7 4,9 8,7 1984 7,7 4,9 8,7 1985 7,7 4,9 8,7 11 11,3 11,3 11,3 11,3 10,2 10,4 10,4 10,4 10,4 Odd. glasbene šole 1981 31 58 30 1982 31 58 30 1983 31 58 31 1984 32 58 33 1985 34 58 35 57 57 58 59 60 35 35 36 38 40 šolski svetovalni delavci in knjižničarji 1981 25 23 29 1982 27 23 31 1983 28 23 33 1984 30 23 37 1985 31 23 40 33 35 37 38 42 31 32 34 36 39 oddelki učencev v domovih 1981 1982 1983 1984 1985 4. člen . ¦ ¦¦-'"?' Pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov bomo izvajalci upoštevali standarde in normative, ki izhajajo iz obveznosti in dogovorjenih dejavnosti v obsegu, ki jih določijo predmetniki in učni načrti, zakoni in izvršilni predpisi za osnovne šole, za osnovnošolsko izobraževanje odraslih, za organizacije za vzgojo in izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in za glasbene šole. I. Število delavcev na oddelek 1. Število delavcev na oddelek osnovne šole 1,481 učitelj 0,062 vodilni delavec ' 0,093 administrativni delavec 0,062 hišnik 2. Število delavcev na oddelek s srbohrvatskim jezi-kom 1,581 učitelj 0,062 vodilni delavec 0,093 administrativni delavec 0,062 hišnik 3. Število delavcev na oddelek celodnevne osnovne šole 2,002 učitelj 0,102 vodilni delavec 0,155 administrativni delavec 0,062 hišnik 4. Število delavcev na oddelek podaljšanega bivanja 1,00 učitelj 0,040 vodilni delavec 0,062 administrativni delavec 5. Število delavcev na odd. OŠ s prilagojenim progra-mom 1,581 učitelj 0,062 svetovalni delavec 0,062 vodilni delavec 0,093 administrativni delavec 0,062 hišnik 6. Stevilo delavcev na oddelek COŠ s prilagojenim pro-gramom 2,275 učitelj 0,062 Svetovalni delavec r 0,102 vodilni delavec 0,155 administrativni delavec 0,062 hišnik 7. Število delav. na odd. organiz. za del. usposab. otrok 1.480 učitelj * 0,062 svetovalni delavec 0,062 vodilni delavec 0,093 administrativni delavec 0,062 hišnik 8. Število delavcev na učni oddelek Kliničnega centra 1.481 učitelj 0,062 vodilni delavec 0,093 administrativni delavec 9. Število delavcev na oddelek glasbene šole 1,110 učitelj 0,062 vodilni delavec 10. Število delavcev na pedopsihiatr. odd. v Kliničnem c. 1,480 učitelj 0,062 svetovalni delavec 0,062 vodilni delavec 11. Štev. delavc. na odd. za osnovnošol. izobraž. odra-slih 0,54 učitelj 0,02 vodilni delavec 0,03 administrativni delavec 0,06 snažilka 0,02 hišnik 12. Število delavcev na oddelek za domsko vzgojo 1,60 učitelj 0,06 vodilni delavec 0,09 administrativni delavec 0,08 snažilka 0,03 kuharica 0,03 hišnik 13. Število delavcev na skupino jutranjega varstva 0,178 učitelj 14. Stevilo delavcev na letno število obravnav. sveto-vancev - na 4050 svetovancev: 16 svetovalnih delavcev 1 vodilni delavec 1 računovodja 4 administrativni delavci 1 hišnik 1 snažilka II. Število učencev v oddelkih in skupinah 1. Število učencev v oddelku osnovne šole ne more biti manjše od 16 in ne večje od 32. Zgornjo mejo bomo izvajalci uveljavili takole: - v letu 1981 število učencev v oddelkih 1. in 5. razreda ne more biti večje od 32. - v letu 1982 število učencev v oddelkih 1., 2., 5., in 6. razreda ne more biti večje od 32, - v letu 1983 število učencev v oddelkih 1., 2., 3., 5., 6., in 7. razreda ne more biti večje od 32, - v letu 1984 število učencev v oddelkih 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. razreda ne more biti večje od 32. 2. Število učencev v kombiniranem oddelku Oš iz dveh razredov ne more biti večje od 24 3. Število učencev v čistem in homogenem oddelku podajjšanega bivanja OŠ je od 23 - 26 4. Stevilo učencev v kombiniranem oddelku podaljša-nega bivanja iz 2 razredov je 19 - 22 5. Število učencev v kombiniranem oddelku PB iz 3 razredov je 12 - 15 6. Število učencev v skupini jutranjega varstva v OŠ je 30 7. Število učencev v skupini fakultativnega pouka je 12 -18 8. Število učencev v skupini pri dopolnilnem ali dodat-nem pouku je 8 - 12 9. Število učencev v oddelkih in skupinah organizacije za izobraževanje in usposabljanje otrok z motniami v telesnem in duševnem razvoju je 10 10. Število učencev v oddelkih domov je 12 11. Število učencev v oddelku glasbene šole je 17 III. Število svetovalnih delavcev in knjižničarjev 1. 1 šolski svetovalni delavec za 420 učencev 2. 1 knjižničar za najmanj 8.000 knjig in najmanj 500 učencev Normativ velja za obstoječe stanje. O številu novih delav-cev odloča skupščina občinske izobraževalne skupnosti pri sprejemanju letnega plana. IV. Število snažilk 1. 1 delavec na 500 m*U22 čistilne površine v OŠ V. Število administrativnih delavcev in snažilk na po-družnično šolo 1. 0,1 delavec za opravljanje računovodsko administra-tivnih del na podružničnih šolah 2. 1 delavec za opravljanje del snažilke na podružničnih šolah, čeprav je čistilna površina manjša od 500 m2, ki opravlja tudi druga tehnična in pomožna dela. VI. Prispevek k ceni šolske prehrane za 1 učenca je osebni dohodek ene kuharice: 400. VII. Šolske ekskurzije 1 ekskurzija na oddelek VIII. Prevoz učencev Učencem, ki stanujejo v kraju, ki je oddaljen več kot 4 km od osnovne šole se povrnejo stroški prevoza v osnovno šolo in nazaj. IX. Vrednotenje posebnih pogojev dela Prihodek se oblikuje še za opravljanje del v posebnih pogojih kot so: 1. Delo z oddelki COŠ; 25% od OD za učitelje, vodilne delavce in hišnike 2. Delo z oddelki OŠ s prilagojenim programom; 15% od OD za učitelje, svetovalne delavce in vodilne delavce 3. Delo z oddelki za delovno usposabljanje in pedopsi-hiatrični oddelki v KC 20% od OD za učitelje, svetovalne in vodilne delavce 4. Delo z oddelki podaljšanega bivanja OŠ s prilagoje-nim programom; 15% od OD za učitelje in vodilne delavce 5. Delo z oddelki podaljšanega bivanja v organizaciji za delovno usposabljanje in pedopsihiatričnem oddelku KC v Ljubljani; 20% od OD za učitelje in vodilne delavce 6. Delo v kombiniranih oddelkih iz 2 razredov; 15% od OD učitelja 7. Jutranje varstvo učencevV OŠ s prilagojenim progra-mom in organizacijah za delovno usposabljanje; 15 - 20% od OD učitelja 8. Pouk v podružničnih šolah, ki so uvrščene v I. kate-gorijo težavnosti (Besnica, Lipoglav, Prežganje, Topol, Rakitna, Golo, Črni vrh); 12% od OD učitelja 9. Pouk v podružničnih šolah, ki so uvrščene v II. kate-gorijo težavnosti (Križevska vas, Janče, Javor, Veliki Osolnik, Mohorje); 20% od OD učitelja 10. Delo z oddelki v domovih; 20% od OD učiteljem in vodilnim delavcem 11. Vodenje osnovne šole; 35% od OD učitelja 12. Vodenje podružnične šole; 24% od OD učitelja 13. Delo v času ustanavljanja Oš; 4 mesečni OD za vodilnega delavca in 2 mesečni OD administrativnega delavca in ustrezen del sredstev za skupne potrebe 14. Delo v Svetovalnem centru; 15% od OD za sveto-valne in vodilnega delavca. 5. člen Starši učencev oziroma občani, ki se izobražujejo prispe-vajo za dejanske predvidene oziroma nastale stroške iz svojih sredstev za: - učbenike in druge šolske potrebščine, - prehrano učencev v šoli, - šolo v naravi, - oddelke podaljšanega bivanja preko obsega po tem spo-razumu, - druge oblike vzgojnoizobraževalnega dela, ki niso pre-dvidene s tem sporazumom in presegajo zagotovljeni pro-gram iz 14. člena Zakona o osnovni šoli. - stroške dejavnosti glasbenih šol, ki niso vključeni v ceno oddelka po tem sporazumu, - stroške dejavnosti Pionirskega doma in Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, ki niso vključeni v povračilo po tem sporazumu. Prispevek uporabnikov (staršev učencev oziroma obča-nov) je mogoče določiti le na podlagi sklepa organa uprav-ljanja organizacije, ki s svojo dejavnostjo zadovoljuje nji-hove potrebe in interese. S prispevkom staršev oziroma občanov se praviloma po-krivajo le dejansko nastali stroški. Eventualni nastali pre-sežek se s soglasjem uporabnikov lahko namenja le v poslovni sklad. 6. člen Povračilo izvajalcem programa oziroma cena posamične storitve zajema: - materialne stroške normirane na oddelek in na m2 či-stilne oziroma ogrevalne površine, - amortizacijo osnovnih sredstev po zakonsko predpisa-nih minimalnih stopnjah, - sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbe-nih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se pokrivajo iz dohodka v skladu z zakonom oziroma samoupravnim sporazumom, - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev izvajalca po merilih sprejetih v skupščini občinske izobra-ževalne skupnosti in skupščini mestne izobraževalne skupnosti v višini, ki je usklajena v družbenih dejavnostih v Ljubljani, - sredstva rezerv v skladu z zakonom, - druga dogovorjena sredstva v skladu s tem samouprav-nim sporazumom. 7. člen Cene posamičnih storitev oziroma povračilo za izvaja-nje dejavnosti iz 2. in 3. člena, po standardih in normativih 4. člena ter merilih 6. člena za izračun vrednosti programa so: v din oddelek osnovne šole (OŠ) 285.757 oddelek OŠ s srbohrvatskim učnim jezikom 302.673 oddelek celodnevne šole (COŠ) 480.665 oddelek OŠ s prilagojenim programom 355.243 726.813 348.902 326.172 386.640 24.369 oddelek COŠ s prilagojenim programom oddelek organizacije za delovno usposabljanje oddelek OS - Klinični center oddelek OŠ - Klinična,bolnica za pediatrijo kombinirani oddelek v OS - dodatek oddelek OŠ s posebnimi pogoji dela - dodatek za I. kate-gorijo težavnosti 19.495 oddelek OŠ s posebnimi pogoji dela - dodatek za II. kategorijo težavnosti ., 32.492 oddelek podaljšanega bivanja v OŠ 187.208 oddelek PB v OŠ - Klinična bolnica za pediatrijo 221.456 oddelek PB v OŠ s prilagojenim programom 212.894 oddelek PB organizacije za delovno usposabljanje 221.456 skupina jutranjega varstva v OŠ 28.920 skupina jutranjega varstva v OŠ s prilagojenim progra-mom 33.257 skupina jutranjega varstva organizacije za delovno uspo-sabljanje 34.703 oddelek osnovne šole za odrasle 128.126 šolski svetovalni delavec in knjižničar 169.169 oddelek domske vzgoje 450.530 svetovalec v Svetovalnem centru 1.304 oddelek glasbene šole 201.791 organizacjja prehrane na učenca OŠ - na učenca COŠ 294.367 vodenje podružnične šole - dodatek računovodska in administrativna dela na podružničnih šolah - dodatek delo čistilke materialni stroški na oddelek (OŠ, organizaciie za usposabljanje v na oddelek COS na oddelek PB na m2 čistilne površine stroški za ogrevanje na m2 ogrevalne površine Komunalna energetika Ljubljana, tekoče gorivo, plin trdo gorivo, peči šolske ekskurzije - prispevek na učenca 38.992 13.842 80.136 12.223 18.335 6.111 45 147 69 100 8. člen Skupna vrednost programov po standardih in normativih iz 4. člena ter merilih iz 6. in 7. člena je: v din ____________BE2IGRAD_______ CENTER MOSTE POLJE ŠIŠKA VlC RUDNIK LJUBLJANA 1981 142.845.074 118.183.574 162.405.666 208.192.789 197.563.882 829.190.985 1982 153.004.435 118.519.860 169.047.127 219.318.214 202.638.482 862.573.118 1983^ 156.682.542 119.024.170 176.357.966 224.317.069 212.466.277 888.848.024 1984 164.359.284 119.618.157 185.110.798 230.770.262 218.751.041 918.609.542 1985 170.110.350 119.843.297 196.967.712 240.664.266 228.408.306 955.993.931 skupaj 787.001.685 595.189.058 889.889.269 1.123.262.600 1.059.872.988 4.455.215.600 PROGRAM INVESTICIJ INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE 9. člen Obstoječi šolski prostor bomo vzdrževali na ustrezni ravni in v tekoče vzdrževanje iz dohodka, združili sredstva za investicijsko ta namen, poleg sredstev, ki jih izvajalci namenjajo za vzdrževanje: v din ____________BEŽIGRAD_________CENTER MOSTE POLJE___________ŽIŽKA VIČ RUDNIK LJUBLJANA 1981 1.733.642 1.637.329 1.829.956 2.215.209 2.215.210 9.631.346 1982 1.750.979 1.653.702 1.848.255 2.237.362 2.237.361 9.727.659 1983 1.768.48ŠT 1.670.239 1.866.738 2.259.735 2.259.735 9.824.936 1984 1.786.173 1.686.941 1.885.405 2.282.333 2.282.333 9.923.185 1985 1.804.035 1.703.811 1.904.259 2.305.156 2.305.156 10.022.417 SKUPAJ 8.843.318 8.352.022 9.334.613 11.299.795 11.299.795 49.129.543 Združena sredstva bomo v ljubljanskih občinah enotno usmerjali po naslednjem prednostnem vTstnem redu: - ureditev ostrešij in streh, ogrevalnih naprav, sanitarij in dotrajanih električnih instalacij, - obnova stavbnega pohištva in fasade ' . Prejemniki sredstev bodo praviloma prejeli le razliko med investicijsko vrednostjo in posojilom, ki ga bodo v ta namen najeli iz sredstev združene amortizacije nepremičnin v višini, ki jo bo omogočala polovica sredstev amortizacije, ki jim. ostanejo. . . 10. člen ¦'-.'¦ INVESTICIJE ¦ Za razširitev materialne osnove dela izvajalcev bomo združili sredstva za: ' za program gradnje osnovnih šol iz programa samoprispevka II (1976-1981) bomo združili v letu 1981: din BEŽIGRAD CENTER MOSTE POLJE ŠIŠKA VlC RUDNIK LJUBLJANA 1981 2.844.469 2.844.469 2.844.469 2.844.469 2.844.469 14.222.345 sredstva združena iz vrednost oseb. dohodka na oseb. doh. na osn. leto - OŠ (kraj in zmoglj. investicije podlagi samop. II. osebnega dohodka 1981 BEŽIGRAD MOSTE POLJE ŠIŠKA VIC RUDNIK VIČ RUDNIK VIČ RUDNIK OŠ F. Bevk OŠ Štepanjsko n. OŠ Medvode OŠ Krim Rudnik OŠ Preserje OŠ Škofljica 4 uč. 1 t 18 uč. 2 t 12 uč. 1 t 16 uč. 2 t 12 uč. 1 t 12 uč. 1 t 27.034.811 83.797.732 72.969.345 127.965.198 68.545.464 76.486.812 25.898.797 81.246.091 70.747.428 124.068.658 66.458.255 74.157.789 1.136.014 2.551.641 2.221.917 3.896.540 2.087.210 2.329.023 SKUPAJ 74 uč. 8 t 456.799.362 442.577.018 14.222.345 Za kritje razlike med deležem občinskih izobraževaknih skupnosti v Ljubljani za sofinanciranje programa samopri-spevka II. (po 2. in 6. členu družbenega dogovora - Uradni list SRS št. 6/1977) in dejanskim prispevkom v obdobju 1978-1980 bomo združili: v din leto/OIS BE2IGRAD CENTER MOSTE POLJE ŠIŠKA VlC RUDNIK LJUBLJANA 1981 156.245,60 156.245,60 ' 156.245,60 156.245,60 156.245,60 781.228,00 1982 156.245,60 156.245,60 ' 156.245,60 156.245,60 156.245,60 781.228,00 SKUPAJ 312.491,20 312.491,20 312.491,20 312.491,20 312.491,20 L562.456,00 Za plačilo anuitet prevzetih proračunov ljubljanskih občin in od posojil najetih v obdobiu 1976-1980 ki zapadeio v plačilo v obdobju 1981-1985 bomo združili: leto/OIS BEZIGRAD CENTER MOSTE POLJE ŠIŠKA VIČ RUDNIK LJUBLjANA 1981 569.500,40 48.053,00 401.672,20 1.571.973,05 1.011.095,40 3.602.294,05 1982 553.398,40 48.053,00 99.012,20 1.571.973,05 1.011.095,40 3.283.532,05 1983 553.398,40 48.053,00 99.012,20 1.545.973,05 1.011.095,40 3.257.532.05 1984 553.398,40 48.053,00 99.012,20 ¦ 1.545.973,05 1.011.095,40 3.257.532,05 1985 553.398,40 48.053,00 99.012,20 1.545.973,05 1.011.095,40 3.257.532,05 SKUPAJ 2.783.094,00 240.265,00 797.721,00 7.781.865,25 5.055.477,00 16.658.422,25 uč. - učilnica t - telovadnica Udeleženci ugotavljamo, da je potrebno za zagotovitev pogojev za uresničitev programov iz 2. in 3. člena tega sporazuma v obdobju 1981-1985 povečati zmogljivosti izobraževalnih organizacij v naslednjem obsegu: OŠ (kraj in žmogljivost) , vrednost leto OIS učilnice, telovadnice__________________'_________________investicije ________v din 1982 1982 1982 1982 1984 BEZIGRAD Stožice B. Ziherl M. Pečar BS - III. B. Ziherl 14 uč., 1 v., -- 1 v., -18 uč., 1 v., -8 uč., -18 uč., 1 v., 1 m. 64.683.108 15.000.000 83.163.996 36.961.776 83.163.996 Skupaj 58 uč., 4 v., 1 m. 282.972.876 1981 1982 1982 1984 1985 MOSTE-POLJE Fužine 1 Nove Jarše A. Jakhla Štepanjsko n. Polje Kette, Murn Fužine 2 24 uč., 1 v., 1 m 6 uč., - - 8 uč., - 1 m. 18 uč., 1 v., l.m 18 uč., 1 v., 1 m - 1 v., - 24 uč., 1 v., 1 m. 110.885.350 27.721.332 36.961.776 83.163.996 83.163.996 15.000.000 110.885.350 Skupaj 98 uč., 5 v., 5 m. 467.781.800 ŠIŠKA 1981 K3 Dolomit. od. 18 uč., 1 v., 1 m 83.163.996 •3tt Qfi1 T7(t 1982 S. Kosec . 4 uč., jedilnica 28.480.888 1982 ' : R. Jakopič 6 uč., kuh., jed., zaklon., 40,923.337 1982 • . ' - KS B. Babnik 16 uč., 1 v., 1 m 73.923.552 1983 • Podutik (12,1 v., 1 m.) projekt. dok. 4.203.500 1983 .-¦..- ,•-.,• Glasbena šola 1000 učencev 42.478.358 , . 1984 ¦'¦- Sora 2 uč. - 1 m. 19.240.444 <• » 1984 • F. Marn 4. uč., - - 18.980.888 1985_________________________Stanežiče_______________(18, 1 v., 1 m.) projekt. dok.__________4.203.500_______________ Škupaj 58 uč, 2 v, 3 m, 2 j 1 z,l k, 2 pd 352.060.239 VIČ-RUDNIK 1983 • Glasbena šola 1000 učencev , 42.478.358 1983 " L. Šercer 4 uč., - - " ' 18.480.888 1983 ¦ i. Bičevje - kuh., zun. ured., 25.000.000 1983 . ;' ./•¦"¦• Trnovo - kuh., zun. ured., 1 m 35.000.000 " • , 1983 Kolezija 24 uč., 1 v., 1 m ' 110.885.350 1984 '¦¦"-¦ •¦ : VelikeLašče 4 uč., kuhinja ' 33.480.888 1984 ¦¦'. PolhovGradec 4 uč., kuhinja • . 33.480.888 1985 Kozarje 16 uč., 1 v., 1 m. 73.923.552 1985 ' Vič ________________4 uč., - -____________ 18.480.888 Skupaj 56 uč, 2 v, 3 m, 4 k, 2 zu, 391.210.812 Skupaj vse OIS -; ¦ _ , ¦¦¦ ' 270uč,13v,12m,2j,lz,5k,2 zu, 2 pd, \ , •¦ ¦'¦¦'¦ :¦ • : ¦ ¦ .¦ '¦>:'¦¦„ '¦-.' '.\':...¦¦'¦ , •¦ ¦-;¦¦¦'•¦. 1.494.025.727 ' '. ¦¦'-¦"' '*.....i x • ' ' ¦¦ '•"¦''.__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________^ uč-učilnica, v - velika telovadnica, m - mala telovadnica ' , ' Za izgradnjo OS Fužine bomo udeleženci v letu 1981 združili iz osebnega dohodka 110.885.350 din. Za izgradnjo drugih objektov udeleženci predvidevamo kot možen vir sredstev sredstva iz čistega osebnega dohodka na osnovi samopri-spevka, za katerega se bodo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih odločali z referendumom. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLU2B 11. člen Za delo samoupravnih organov in strokovnih služb na občinski ravni (delež občinske izobraževalne skupnosti v stroških Skupne službe občinskih samoupravnih skupnosti) in na mestni ravni (delež občinske izobraževalne skupnosti v stroških Skupne službe izobraževalnih skupnosti Ljubljane) bomo udeleženci združili: ; •¦¦''.'; ' v din Leto/OIS Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Vič-Rudnik Ljubljana 1981 1.157.185 1.157.185 994.179 1.215.608 1.215.608 5.739.765 1982 1.157.185 1.157.185 994.179 1.215.608 1.215.608 5.739.765 1983 1.157.185 1.157.185 994.179 1.215.608 1.215.608 5.739.765 1981 1.157.185 1.157.185 994.179 1.215.608 1.215.608 5.739.765 1985^ 1.157.185 1.157.185 : 994.179 1.215.608 L215.608 5.739.765 SKUPAJ 5.785.925 5.785.925 4.970.895 6.078.040 (To78.O4O 28.698.825 ---------------------------*---------------------------------------o------------------------------------------------------------------------------------------------- PROGRAM SKUPNIH NALOG OBČINSKIH * IZOBRA2EVALNIH SKUPNOSTI V LJUBLJANI .¦¦''v • ¦'¦ 12. člen •'¦ ''¦¦"••' Za enotno zadovoljevanje skupnih potreb in interesov na področju vzgoje in izobraževanja v Ljubljani smo ude-leženci prek občinske izobraževalne skupnosti s samdti-pravnim sporazumom ustanovili Mestno izobraževalno skupnost Ljubljana • .. ¦ ¦ '. ¦ ¦ ¦. ¦ ¦"¦ 13. eien ¦¦¦.¦¦:: ^¦;¦;.¦¦¦ '¦¦" '¦:¦¦'¦.¦'. \'-- -: Za uresničevanje nalog, s katerimi bomo enotno zado-voljevali potrebe in interese na področju vzgoje in izobra-ževanja v Ljubljani in katere bomo udeleženci uresniče-vali po občinski izobraževalni skupnosti v Mestni izobra-ževalni skupnosti, bomo udeleženci po načelu vzajemno-sti in solidarnosti združili sredstva za naslednje programe storitev, storitve in dejavnosti iz 2., 9., 10. in 11. člena tega samoupravnega sporazuma: program storitev s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih, program storitev osnovne šole za učence v Kliničnem centru, program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem ra- zvoju, program storitev, za osnovnošolske otroke v domovih in domovih organizacij za usposabljanje, individualni pouk učencev v OŠ, program storitev glasbene šole, program Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, dejavnost Pionirskega doma, dejavnost družbenih organizacij in društev, štipendiranje učencev in študentov šol pedagoške usme- ritve in dopolnilno strokovno izobraževanje prosvetnih delavcev ob delu in iz dela, program družbenopolitičnega izobraževanja, dejavnost sredstev obveščanja (LRP »Glas Ljubljana,« INDOK Center Ljubljana), program investicij, anuitete od posojil, investicijsko vzdrževanje, program organizacije vzgojnoizobraževalnega dela v OS v ustanavljanju, program SLO na OŠ, delo samoupravnih organov in strokovnih služb. ZAGOTOVLJENI PROGRAM IN SISTEM SOLIDARNOSTI _ V 14. člen Ne glede na gospodarsko moč občin bomo udeleženci v celotni SR Sloveniji zagotavljali vsem učencem naslednji program: - program storitev, s katerimi se uresničuje obvezni pred-metnik z učnimi načrti za osnovno šolo, - program storitev, s katerimi se uresničuje obvezni pred-metnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in dušev-nem razvoju, - program storitev, s katerimi se uresničuje obvezni pred-metnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih, - prevozi učencev v šolo iirnazaj, v skladu z zakonom, - brezplačna oskrba za učence v domovih ali pri družinah, za katere ni mogoče organizirati prevoza, v skladu z zako-. 15. člen Pri izvajanju zagotovljenega programa bomo izvajalcf upoštevali naslednje standarde in normative: Standardi: - obvezni predmetnik z učnimi načrti za osnovne šole, organizacije za usposabljanje otrok z motnjami v tele-( snem in duševnem razvoju, delovno usposabljanje in osnovno izobraževanje odraslih, - pedagoški delavci z višjo izobrazbo, administrativni in tehnični delavci, - število učencev v oddelkih in skupinah po normativih, dogovorjenih v skupščini ISS (postopen prehod na 32 uč./odd. - vsako leto po 20% oddelkov), - šolske ekskurzije - ena ekskurzija na oddelek. Normativi: ¦'¦¦.,' - 20-urna učna obveznost pedagoških delavcev - ravnatelj na 16 oddelkov - 1,5 administrativnega delavca na 16 oddelkov - na 500 m2 čistilne površine ena snažilka - en hišnik na 16 oddelkov - materialni stroški po normativih - amortizacija po prostorskih normativih in po zakonskih stopnjah - ekskurzije: 1. - 3. razred območje občine (oz. do 20 km v eno smer) 4. - 8. razred območje SRS (oz. do 120 km v eno smer) 16. člen Ceno oziroma povračilo za izvajanje zagotovljenega pro-grama, ki se zagotavlja po načelu solidarnosti, udeleženci ugotavljamo z merili, dogovorjenimi v skupščini Izobra-ževalne skupnosti Slovenije: a) za materialne stroške: - v višini vračunani v letu 1979, b) za amortizacijo: - po minimalnih zakonskih stopnjah na podlagi prostor-skih normativov, c) za sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti in izdat-kov: - 11,4% od sredstev za osebne dohodke č) za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo: - osebni dohodek v višini 4.473,00 din na pogojno nekvali-ficiranega delavca, - skupna poraba 4.912,00 din na delavca na leto, d) za sredstva rezerv: - 1,5% od sredstev pod c) in č) Povračilo za prevoze in bivanje učencev pri družiriah se; vračuna po dejanskih stroških. Povračilo za ekskurzije se vračuna v višini 40% cene kilometra avtobusnega prevoza. 17. člen Obseg sredstev za zagotovljeni program v občinski izo-braževalni skupnosti, ki se združujejo po načelu solidar-nosti in so izračunani po standardih in normativih iz 15. člena ter merilih iz 16. člena je: v din BE2IGRAD CENTER MOSTE POLJE SlSKA VlC RUDNIK LJUBLJANA 1981 79.262.000 61.255.000 100.158.000 122,289.000 124.737.000 487.701.000 1982 83.085.000 62.101.000 103.753.000 128.294.000 ' 129.482.000 506.715.000 1983 86.713.000 63.310.000 109.618.000 134.022.000 134.724.000 528.387.000 1984 - 91.485.000 64.858.000 115.708.000 140.201.000 140.547.000 552.799.000 1985 96.898.000 65.941.000 122.096.000 146.356.000 146.192.000 577.483.000 SKUPAJ 437.443.000 317.465.000 551.333.000 671.162.000 : 675.682.000 2.653.085.000 18. člen Sredstva za zagotovljeni program bomo udeleženci združevali solidarno skupaj z delavci in drugimi delov-nimi ljudmi na celotnem območju SR Slovenije: Sredstva iz prejšnjega odstavka bomo udeleženci zdru-ževali po enotni stopnji iz osebnega dohodka. Višino pri-spevne stopnje za vsako leto ugotovi skupščina Izobraže-valne skupnosti Slovenije. . • /. 19. člen • • ,:'¦¦ \ > Solidarnostna sredstva oblikujejo ob^inske izobraže-valne skupnosti v katerih udeleženci združijo po enotni prispevni stopnji več sredstev kot je potrebnih za izvedbo njihovega zagotovljenega programa. Solidarnostna sredstva oblikujejo občinske izobraže-valne skupnosti v katerih uporabniki po enotni prispevni stopnji ne združijo dovolj sredstev za izvedbo zagotovlje-nega programa iz 17. člena tega sporazuma 20. člen Solidarnostna sredstva oblikujejo občinske izobraževalne skupnosti tako, da združujejo razliko med zneskom sredstev, združenih po enotni prispevni stopnji in zneskom sredstev, potrebnih za izvedbo njihovega zagotovljenega programa, zmanjšano za obseg sredstev, ugotovljenih po kriterijih iz 22. in 23. člena. 21. člen Soli8arnostnih sredstev ne združujejo tiste občinske izobraževalne skupnosti, ki s prispevki po prispevni stopnji, izračunani na podlagi obsega solidarnostnih sredstev in prispevne osnove občinskih izobraževalnih skupnosti iz prvega odstavka 19. člena, združijo manj sredstev, kot jih potrebujejo za izvedbo svojega zagotovljenega programa. 22. člen Ne glede na določbe drugega odstavka 19. člena pa občinska izobraževalna skupnost ni upravičena do soli-darnostnih sredstev, če: a) solidarnostna sredgtva predstavljajo do 10% njenega zagotovljenega programa b) družbeni prozvod na prebivalca občine presega 80% poprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji za zadnje leto, ko je ta podatek uradno objavljen 23. člen Solidarnostna sredstva prejmejo občinske izobraže-valne skupnosti: a) občin, ki so po zakonu nerazvite - celotno razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni poprečni pri-spevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa; b) občin, ki imajo nerazvite krajevne skupnosti (po za-konu) - le razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo zagotov-ljenega programa, znižano za 10%; c) občin, ki imajo nerazvite obmejne krajevne skupno-sti - le razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zago-tovljenega programa, znižano za 5%; č) ostalih občin, ki so glede na določbe 19. člena upravi-čene do splidarnostnih sredstev - le razlike med zneskom sredstev, zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa, znižano za 25%. 24. člen Obseg solidarnostnega združevanja sredstev mora omo-gočiti uresniCevanje zagotovljenega programa pod na-slednjimi pogoji: - da programi storitev, ki se zagotavljajo iz solidarnost-nih sredstev glede standardov, normativov in cene ne presegajo meril, dogovorjenih v Izobraževalni skupnosti Slovenije v skladu z zakonom; - da upravičenci do solidarnostnih sredstev prevze-majo za uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženci, ki prišpevajo sredstva za solidarnost; - da sredstva za osebne dohodke na območju občine, kjer prejemajo soliodarnostna sredstva, ne presegajo vi-šine, ki je določena na podlagi dogovorjenih meril v skladu z doseženo družbeno produktivnostjo dela na ob-močju te občine. -.¦¦'¦ • 25. člen Občinske izobraževalne skupnosti, za katere se v let-nem planu združevanja in razporeditve solidarnostnih sredstev predvideva, da bodo upravičene do solidarnost-nih sredstev, imajo pravico do mesečnih akontacij v višini dvanajstine s planon predvidenega letnega zneska ozi-roma v skladu z dotokom sredstev za solidarnost. Znesek solidarnostnih sredstev, do katerega je občin-ska izobraževalna skupnost upravičena, se dokončno ugo-tovi z letnim obračinom. Razlika med tako ugotovljenim zneskom in akontacijami iz prejšnjega odstavka, se pora-čuna v naslednjem letu. ¦ . ' 26. člen Udeleženci v občinski izobraževalni skupnosti bomo v skladu z 18. členom tega sporazuma združili sredstva za zagotovljeni program v naslednji višini: BE2IGRAD CENTER MOSTE POLJE ŠIŠKA VIC RUDNIK LJUBLJANA 1981 79.262.000 61.255.000 100.158.000 122.289.000 124.737.000 487.701.000 1982 83.085.000 62.101.000 103.753.000 128.294.000 129.482.000 506.715.000 1983 86.713.000 63.310.000 109.618.000 134.022.000 134.724.000 528.387.000 1984 91.485.000 64.858.000 115.708.000 140.201.000 140.547.000 552.799.000 1985 96.898.000 65.941.000 122.096.000 146.356.000 146.192.000 577.483 000 SKUPAJ 437.443.000_______317.465.000_______551.333.000_______671.162.000_______675.682.000 2.653.085.000 V sredstvih solidarnosti bomo udeleženci v skladu s 17. členom tega sporazuma, združili: BEŽIGRAD CENTER MOSTE POLJE SlŠKA VIČ RUDNIK LJUBLJANA 1981 64.175.000 42.075.000 30.583.000 62.407.000 19.975.000 219.215.000 1982 62.816.000 43.356.000 28.128.000 61.970.000 20.514.000 216.784.000 1983 56.284.000 44.284.000 24.034.000 54.785.000 19.534.000 198.921.000 1984 55.376.000 47.544.000 20.490.000 53.240.000 ' 18.352.000 195.002.000 1985 52.870.000 50.144.000 16.775.000 52.870.000 20.180.000 192.839.000 SKUPAJ 291.521.000 227.403.000 120.010.000 285.272.000 98.555.000 1.022.761.000 PROGRAM SKUPNIH NALOG OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA ':¦¦ ' 27. člen /. ' ' . ': ¦' Naloge, ki so skupnega pomena za osnovno izobraževa-nje, bodo v obdobju 1981-1985; - raziskovalni projekt: Nekatere psihološke lastnosti učencev osnovnih šol - organizacij za usposabljanje in njihove šolske uspešnosti; - vzgojnoizobraževalna dejavnost strokovnih društev, njihovih zvez in družbenih organizacij; - izdajanje mladinskega tiska in učbenikov za osnovne šole s prilagojenim predmetnikom; - postopen prehod na celodnevno obliko dela v osnov-nih šolah v nerazvitih občinah; - delo Republiškega eksperimentalnega centra Podče-trtek, OŠ Marija Broz, Bistrica ob Sotli in OŠ Cerkno -spomenik NOB. . •* • ¦ ¦¦•••' 28. člen . -¦ / • '" Uporabniki bomo uresničevali svobodno menjavo dela z naslednjimi strokovnimi društvi oziroma njihovimi zve-zami in družbenimi organizacijami ki opravljajo vzgojnoi-zobraževalno dejavnost, ki je skupnega pomena za osnovno izobraževanje: Zveza prijateljev mladine Slove-nije, Festival Kurirček, Zveza organizacij tehnične kul- 'ture Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije in Republiški center šolskih športnih društev. 29. člen V skladu z Družbenim dogovorom o vlogi, razširjanju in financiranju mladinskega periodičnega tiska (Ur. list SRS št. 9/77) bomo udeleženci združevali sredstva za sofinanci-ranje mladinskega periodičnega tiska: Ciciban, Pionirski list, Pionir, Kurirček, Otrok in družina, Tabor in Tim. Udeleženci bomo krili tudi razliko stroškov izdaj učbe-nikom za učence osnovnih šol s prilagojenim predmetni-'kov in učnim načrtom, za kolikot so le-ti zaradi nizke naklade višji od stroškov izdaj učbenikov za osnovne šole. 30. člen "¦''•: Naloga skupnega pomena bo tudi postopen prehod ha celodnevno obliko dela v osnovnih šolah v nerazvitih občinah in sicer največ do 10% oddelkov v letu 1985. 31. člen Za izvajanje nalog, ki so skupnega pomena za celotno področje vzgoje in osnovnega izobraževanja in se uresni-čujejo preko Izobraževalne skupnosti Slovenije, bomo delavci, drugi delovni ljudje in občani na celotnem ob-močju SR Slovenije po načelu vzajemnosti z enotno po-prečno prispevno stopnjo, dogovorjeno v Izobraževalni skupnosti Slovenije, združili za: v 000 din Naloge skupnega pomena 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 Raziskovalni projekt Strokovna društva in družbene organizacije Mladinski tisk in učbeniki COŠ v nerazvitih občinah REHIC Podčetrtek, OS Cerkno - spomenik NOB in OŠ Marije Broz Bistrica ob Sotli SKUPAJ 11.522 11.019 11.416 10.841 11.231 56.029 32. Clen Za izvajanje nalog in prejšnjega člena bomo v občinski izobračevalni skupnosti združili: v din BEŽIGRAD CENTER MOSTE-POLJE ŠIŠKA VIČ-RUDNIK LJUBLJANA 1981 484.000 324.000 497.0000 707.000 578.000 2.590.0000 1982 463.000 . 310.000 476.000 676.000 553.0000 2.478.000 1983 480.000 321.000 493.000 • 701.000 572.000 2.567.000 1984 . . 456.000 305.000 468.000 665.000 544.000 2.438.000 1985 472.000 316.000 485.000 689.000 563.000 2.525.000 SKUPAJ 2.355.000 1.576.000 2.419.000 3.438.000 2^810.000 12.598.000 PROGRAM VZAJEMNEGA INVESTIRANJA 33. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani na celotnem območju SR Slovenije bomo za izgradnjo, adaptacijo in rekonstruk-cijo osnovnošolskega prostora v manj razvitih občinah, vzajemno združili z enotno poprečno prispevno stopnjo, dogovor-jeno v Izobraževalni skupnosti Slovenije: 1981 1982 1983 1984 1985___________1981-1985 53.181.000 55.095.000 47.566.000 49.278.000 51.052.000 256.172.000 Opomba: Planirani znesek omogoča igradnjo 2.000 m2 nove površine. 34. člen Za izvedbo nalog iz prejšnjega člena bomo udeleženci v občinski izobraževalni skupnosti združili: v din ___________BEZIGRAD_______ CENTER MOSTE-POLJE SlSKA VIČ-RUDNIK LJUBLJANA 1981 2.236.000 1.495.000 2.296.000 3.264.000 2.666.000 11.957.00 1982 2.317.000 1.548.000 2.378.000 3.382.000 2.763.000 12.388.000 1983 2.000.000 : 1.337.000 N 2.053.000 2.920.000 2.385.000 10.695.000 1984 2.072.000 1.385.000 2.127.000 3.025.000 2.471.000 11.080.000 1985 • 2.146.000 1.435.000 2.204.000 3.134.000 2.560.000 11.479.000 SKUPAJ 10.771.000 7.200.000 11.058.000 15.725.000 12.845.000 57.599.000 PROGRAM SKUPNIH NALOG, KI SE URESNlCUJEJO PREKO IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE 35. člen Za izvedno nalog skupnega pomena za vzgojo in izobraževanja v SR Sloveniji, ki so opredeljena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije, bomo udeleženci v občinski izobraževalni skupnosti združili naslednja sredstva: BEZIGRAD CENTER MOSTE-POLJE SlŠKA VlC-RUDNIK LJUBLJANA 1981 16.460.488 11.003.000 16.900.608 24.030.552 16.029.352 88.024.000 1982 16.872.449 11.278.375 17.323.584 24.631.971 20.120.621 90.227.000 1983 17.484.500 11.687.500 17.952.000 25.525.500 20.850.500 93.500.000 1984 17.832.320 11.920.000 18.309.120 26.033.280 21.265.280 95.360.000 1985 18.172.099 12.147.125 18.657.984 26.529.321 21.670.471 97.177.000 SKUPAJ 86.821.856 58.036.000 89.143.296 126.750.624 103.536.224 464.288.000 ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA IZVEDBO PROGRAMOV IN NALOG 36. člen , ¦ Za izvedbo vseh programov in nalog, opredeljenih v tem sporazumu, bomo udeleženci v občinski izobraževalni skupnosti iz osebnega dohodka združili za: 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 1. Program osnovnega izobraževanja B 142,845.074 153,004.435 156,682.542 164,359.284 170,110.350 787,001.685 C 118,183.574 118,519.860 119,024.170 119,618.157 119,843.297 595,189.058 MP 162,405.666 169,047.127 176,357.966 185,110.798 196,967.712 889,889 269 Š 208,192.789 219,318.214 224,317.069 230,770.262 240,664.266 1,123.262 600 VR 197,563.882 202,683.482 212,466.277 218,751,041 228,408.306 1,059.872.988 LJ 829,190.985 862,573.118 888,848.024 918,609,542 955,993.931 4,455.215.600 2. Inv. vz. obv. do Sam. II anuitete invest. B 5,303.856 2,460.623 2,321.887 2,339.571 2,357.433 14,783.372 C 4,686.096 1,858.000 1,718.292 1,734.994 . 1,751.864 11,749.247 MP 116,117.692 • 2,103.512 1,965.750 1,984.417 2,003.271 124,174.644 S 89,951.892 3,965,580 3,805.708 3,828.306 3,851.129 105,402.615 VR 6,227.019 3,404.702 3,270.830 3,293.428 3,316.251 19,512.232 LJ 222,286.555 13,792.419 13,082.468 13,180.717 13,279.949 275,622.111 3. Delo organov in strok. službe B 1,157.185 1,157.185 1,157.185 ; 1,157.185 1,157.185 . 5,785.925 C 1,157.185 , ¦ 1,157.185 , . 1,157.185 1,157.185 1,157.185 5,785.925 MP 994.179 ' 994.179 994.179 994.179 994.179 4.970.895 Š 1,215.608 1,215.608 1,215.608 1,215.608 1,215.608 6,078.04d VR 1,215.608 1,215.608 1,215.608 1,215.608 1,215.608 6.078.040 LJ 5,739.765 5.739.765 5,739.765 5,739.765 5,739.765 28,698.825 _________ _ B 149,306.115 156,622.243 160,161.614 167,856.040 173,624.968 807,570.982 C 124,026.855 121,535.045 J21.899.647 122,510.336 122,752.346 612,724.230 MP 279,517.537 172,144.818 179,317.895 188,089.394 199,965.162 1,019.034.808 Š ' 299,360.289 224,499.402 229,338.385 235,814.176 245,731.003 1,234.743.255 VR 205,006.509 207,303.792 216,952.715 223,260.077 232,940.165 1,085.463.260 LJ 1,057.217.305 882,105.300 907,670.256 937,530.023 975,013.644 4,759,536.535 4. Solidarnost B 64,175.000 62,816.000 56,284.000 55,376.000 ' 52,870.000 291.521.000 C 42,075.000 43.356.000 44,284.000 - 47,544.000 50,144.000 227,403.000 MP 30,583.000 28,128.000 24,034.000 20,490.000 16,775.000 120,010.000 Š 62,407.000 61,970.000 54,785.000 53,240.000 52,870.000 285,272.000 VR 19,975.000 20,514.000 19,534.000 18,352.000 20,180.000 98,555.000 LJ 219,215.000 216,784.000 198,921.000 195,002.000 192,839.000 1,022,761.000 5. Program skupnih nalog osnov. izobraž. . ¦ , B 484.000 463.000 480.000 < 456.000' 472.000 2,355.000 C 324.000 310.000 " 321.000 . 305.000 ¦ 316.000 1,576.000 MP 497.000 •.-.>. 476.000 / 493.000 - 468.000 485.000 2,419.000 Š 707.000 676.000 701.000 665.000 689.000 3,438.000 VR 578.000 553.000 572.000 544.000 563.000 2,810.000 T-T______________2,530.nnn___________2,47« 000__________2,567 000___________2,43ft.000___________2,525 000__________12,598 000 6. Program vzajemnega investiran. B 2,236.000 2,317.000 . 2,000.000 2,072.000 ¦ 2,146.000 10,771.000 Č'- 1,495.000 1,548.000 ' ¦ " 1,337.000 ' . 1,385.000 1,435.000 '¦ 7,200.000 MP ' 2,296.000 2,378.000 , 2,053.000 .' . 2,127.000 2,204.000 11,058.000 S 3,264.000 3,382.000 ' - 2,920.000 ¦ 3,025.000 ; ': ' 3,134.000 15,725.000 VR 2,666.000 2,763.000 2.385.000 2,471.000 2,560.000 12,845.000 LJ 11,957.000 12,388.000 10,695.000 11,080.000 11,479.000 57.599.000 7. Program skup. n. ki se uresnič. preko ISS B 16,460.488 16,872.449 17,484.500 17,832.320 18,172.099 86,821.856 C 11,003.000 11,278.375 11,687.500 11,920.000 12,147.125 58,036.000 MP 16,900.608 17,323.584 17,952.000 18,309.120 18,657.984 89,143.296 Š 24,030.552 24,631.971 25,525.500 26,033.280 26,529.321 126,750.624 VR 19,629.352 20,120.621 20,850.500 21,265.280 21,670.471 103,536.224 LJ 88,024.000 90.227.000 93,500.000 95,360.000 97,177.000 464.288.000 SKUPAJ 4 + 5 + 6+7 : B 83,355.488 82,468.449 76,248.500 75,736.320 73,660.099 391.468.856 C 54,897.000 56,492.375 57,629.500 61,154.000 64.042.125 294,215.000 MP 50,276.608 48,305.584 44,532.000 41,394.120 38,121.984 222,630.296 Š 90,408.552 90,659.971 83,931.500 82,963.280 83,222.321 431,185.624 VR 42,848.352 43,950.621 43,341.500 42,632.280 44,973.471 217,746.224 LJ 321,786.000 321,877.000 305,683.000 303,880.000 304,020.000 1,557.246.000 SKUPAJ ZA VSE PROGRAME IN NALOGE B 232.661.603 239,090.692 236.410.114 243,592.360 247,285.067 1,199.039.838 C 178,923.855 178,027.420 179,529.147 183,664.336 186,794.471 906,939.230 MP 329,794.145 220,450.402 223,849.895 229,483.514 238,087.146 1,241.665.104 š 389,768.841 315,159.373 313,269.885 318,777.456 328,953.324 1,665.928.879 VR 847,854.861 251,254.413 260,294.215 265,892.357 277,913.636 1,303.209.484 LJ 1,379.003.305 1,203.982.300 1,213.353.256 1,241.410.023 1,279.033.644 6,316.782.535 37. člen Udeleženci pooblaščamo skupščino občinske izobraže-valne skupnosti, da določi prispevno stopnjo za združitev sredstev za vse programe in naloge določene s tem spora-zumom za vsako leto posebej v skladu z letnim planom uresničevanja tega sporazuma. 38. člena Z namenom, da si na območju občin Ljubljana zagoto-vimo enake pogoje za združevanje sredstev za vse pro-grame in naloge določene s tem sporazumom, bomo ude-leženci tega sporazuma skupaj z udeleženci samouprav-nega sporazumevanja v ostalih občinskih izobraževalnih skupnostih v Ljubljani združevali sredstva po enotni pri-spevni stopnji v skladu z načeli solidarnosti in vzajemno-sti. Pogoje in merila za združevanje sredstev bomo dolo-čili s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom. 39. člen - Višino sredstev, ki jih združujemo na osnovi tega spora-zuma, bomo letno povečevali največ za % rasti cen na drobno v razdobju oktober preteklega leta - oktober teko-čega leta. 40. člen Nominalni obseg sredstev potrebnih za izvajanje zago-tovljenega programa določenega s tem sporazumom, bomo za posamezno leto ugotavljali na sledeči način: - del, ki odpade na materialne stroške, bomo revalorizi-rali z letnim gibanjem cen na drobno za razdobje oktober preteklega leta - oktober tekočega leta, - del za osebne dohodke, del za zadovoljevanje sploš-nih in skupnih družbenih potreb ter del za rezerve revalo-rizirali z rastjo poprečnih osebnih dohodkov v gospodar-stvu v razdobju, oktober preteklega leta - oktober teko-čega leta. 41. člen Morebitne presežke ali primanjkljaje pri združevanju sredstev za naloge iz samoupravnega sporazuma o teme-ljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki bodo na-stali zaradi različnih gibanj osebnih dohodkov, bo občin-ska izobraževalna skupnost uskladila v okviru vseh sred-stev, dogovorjenih s tem samoupravnim sporazumom v skladu z občipskim dogovorom o temeljih družbenega plana. 42. «en Obveznost udeležencev glede vplačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen planiran letni obseg sredstev. PLAN OBČINSKE IZOBRA2EVALNE SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1981-1985 43. člen v Na podlagi tega sporazuma sprejme skupščina občin-ske izobraževalne skupnosti plan občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1981-1985 v soglasju s skupščino občine. 44. člen Plan občinske izobraževalne skupnosti za obdobie 1981-1985 vsebuje: - srednjeročne cilje razvoja vzgoje in izobraževanje na območju občine in na območju Ljubljane, - naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega spo-razuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupno-sti, - naloge, ki jih prevzema občinska izobraževalna skup-nost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih ter ukrepe in sredstva za uresničevanje tega sporazuma. SPREMLJANJE URESNlCEVANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 45. člen Za uresničevanje tega sporazuma in plana za obdobje 1981-1985 sprejema skupščina občinske izobraževalne skupnosti letne plane. Najmanj letno pa mora analizirati njegovo uresničeva-nje in o tem obveščati udeležence. Uresničevanje tega sporazuma in plana občinske izo-braževalne skupnosti spremljajo tudi pristojni organi ob-čine in družbeni pravobranilec samoupravljanja v mejah svojih pravic in dolžnosti. ' . 46. člen Če se izkaže, da ni mogoče uresničiti planskih nalog in da motenj ne more'preprečiti skupščina občinske izobra-ževalne skupnosti s svojimi ukrepi, skupščina obvesti-udeležence in začne postopek za spremembo tega spora-zuma. Šteje se, da so pri uresničevanju planskih nalog nastale motnje, če: - se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti, - ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovorjeni višini. NADZOR NAD IZVAJANJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 47. «en Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma opravlja organ za samoupravni nadzor obdinske izobraževalne skupno-sti. Organ za samoupravni nadzor zlasti nadzoruje: - skladnost planov občinske izobraževalne skupnosti z določili tega sporazuma, - uresničevanje s tem sporazumom in plani določenih planskih ciljev in nalog, - spoštovanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela, - združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s tem sporazumom, planom za obdobje 1981-1985 in letnimi plani določenih programov in nalog. 48. člen Organ za samoupravni nadzor občinske izobraževalne skupnosti ima pravico in dolžnost o svojih ugotovitvah seznaniti skupščino občinske izobraževalne skupnosti in predlagati ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Organ iz prvega odstavka tega člena irha pravico in dolžnost o ugotovitvah, za čigar ukrepanje ni pristojna skupščina občinske izobraževalne skupnosti, seznaniti pristojne organe občine in družbenega pravobranilca sa-moupravljanja ter jim predlagati ustrezne ukrepe. PREHODNE IN KONCNE DOLOČBE 49. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma ali plana občinske izobraževalne skupnosti predlaga organ, ki je odgovoren za pripravo plana v skladu z zakonom. Postopek za spremembo oziroma dopolnitev tega spo-razuma ali plana začne ta organ na podlagi analize o uresničevanju plana in tega sporazuma. 50. člen Udeleženci se sporazumemo, da je za odločanje o more-bitnih sporih, ki nastanejo iz tega sporazuma pristojno posebno sodišče združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja v SRS Sloveniji. ¦"¦-. • . ' 51.člen ¦ '¦ - ¦ ¦'; ' a sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo delavci, de-lovni ljudje in občani najmanj dveh tretjin samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in najmanj dveh tretjin samoupravnih organizacij in skupnosti izvajalcev. Ugotovitev, da je ta sporazum sklenjen, sprejme in sku-paj z besedilom sporazuma objavi v občinskem glasilu skupščina občinske izobraževalne skupnosti. Ljubljana, 27. avgust 1980 - OBRAZLOŽITEV • UVOD Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske izo-braževalne skupnosti za obdobje 1981-1985 (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) je pripravljen na pod-lagi določil Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja in Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (oba Ura-dni list SRS št. 1/80). Določila teh dveh zakonov oprede-ljujejo vsebino samoupravnega sporazuma: - obseg, vrsto, kvaliteto storitev (1., 2. in 3. člen samo-upravnega sporazuma), - standarde in normative (4. člen), - pogoje in kriterije pod katerimi bodo storitve na raz-polago uporabnikom - doplačila (5. člen), - kriterije im merila za ugotavljanje cen in povračil (6. in 7. člen), - objekte in opremo, ki bo pridobljena po samouprav-nem sporazumu, lokacija, zmogljivost, potrebna sredstva (9. in 10. člen), - programe za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti, program skupnih nalog ob-činskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani (12. in 13. člen), zagotovljeni program in sistem solidarnosti - v SR Slovenije (14.-26. člen), program skupnih nalog osnov-nega izobraževanja - v SR Slovenije (27.-32. člen), pro-gram vzajemnega investiranja - v SR Sloveniji (33. in 34. člen), program skupnih nalog, ki se uresničujejo preko Izobraževalne skupnosti Slovenije (35. člen) - skupne obveznosti udeležencev (36. člen), - način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta (37.-42 člen), - sprejem in vsebino plana (43. in 44. člen), - osnove in merila za združevanje sredstev (opredelitev je v posameznih poglavjih oziroma členih, kjer so dolo-čeni posamezni programi in naloge, za katere bodo sred-stva združena), - ukrepe za odpravljanje motenj (46. člen), - spremljanje in nadzor nad uresničevanjem samo-upravnega sporazuma (45., 46., 47. in 48. člen). POJASNILA K POSAMEZMM POGLAVJEM Program osnovnega izobraževanja v občini (1. do 8. člen) V samoupravni sporazum so vključeni programi stori- ( tev, storitve in dejavnosti za katere so se uporabniki in izvajalci dogovorili s samoupravnim sporazumom o teme-ljih plana za obdobje 1976-1980 in ki bi jih v obdobju 1981-1985 obdržali oziroma njihov obseg tudi povečali. Iz 3. člena so razvidne posamezne oblike in obseg stori-tev. Obseg posameznih storitev je opredeljen na podlagi elementov izvajalcev, predlogov organov občinskih izo-braževalnih skupnosti z upoštevanjem standardov in nor-mativov (4. člen) v skladu z zakonom. V predloženem samoupravnem sporazumu je predvi-deno povečanje števila več vrst storitev. Povečuje se šte-vilo oddelkov osnovne šole, oddelkov celodnevne osnovne šole (COS) - torej število oddelkov v celoti. Pove-čuje se število skupin jutranjega varstva v OS in tudi število oddelkov glasbene šole. Število oddelkov OŠ raste hitreje kot število učencev predvsem zaradi uveljavljanja normativa 32 učencev/od-delek. Povečanje števila oziroma uvajanje oddelkov COŠ naj bi potekalo takole: Bežigrad - OŠ »n. h. Maksa Pečarja« - od 12 oddelkov v letu 1980 na 32 (vsi razredi) v letu 1985, - OŠ »dr. Vita Kraigherja« - °d 14 oddelkov v letu 1980 na 16 (od 1. do 4. razreda) v letu 1985, - OŠ »Franceta Bevka« - od 14 oddelkov v letu 1980 na 18 (vsi razredi) v letu 1985, . • Center - OŠ »n. h. Toneta Tomšiča« - od 11 oddelkov v letu 1980 na 17 v letu 1981 (vsi razredi), - Oš »Tone Čufar« - od 7 oddelkov v letu 1980 na 22 v letu 1981 (vsi razredi), - OŠ »Prule« - od 6 oddelkov v letu 1980 na 12 v letu 1981 (od 1. do 4. razreda), Moste Polje - OŠ »Jože Moškrič« - na COŠ preide 20 oddelkov od 1. do 4. razreda v letu 1981, - OŠ »Adolfa Jakhla« - na COS preide 16 oddelkov od 1. do 4. razreda v letu 1983, - OŠ »Ketteja in Murna« - na COS preide 12 oddelkov od 1. do 4. razreda v letu 1984, Šiška - »OS Zvonka Runka« - na COS preide 10 oddelkov razredne stopnje v letu 1982 in 11 oddelkov predmetne stopnje v letu 1985, - »OS Rihard Jakopič« - na COS preide 12 oddelkov razredne stopnje v letu 1984 in 12 oddelkov predmetne stopnje v letu 1985, - OŠ »Alojz Kebe«, OS »Franc Marn«, OS »n. h. Staneta Kosca« je v letu 1980 44 oddelkov in jih bo 53 v letu 1985 zaradi povečanja števila oddelkov. Vič Rudnik - OŠ »Krimski odred« Preserje (vključno z OŠ Rakitna) - na COS preide 8 oddelkov razredne stopnje v letu 1983 in 8 oddelkov predmetne stopnje v letu 1985, - OŠ »Črni vrh« - na COŠ preideta v letu 1982 2 kombi-nirana oddelka razredne stopnje v letu 1982, - Oš »> tnovo« - na COŠ preide v letu 1984 10,odelkov razredne stopnje v letu 1985 še 10 oddelkov predmetne stopnje. Predloženi razvoj je po dosedanjih podatkih in ocenah maksimalen. Podatke o številu oddelkov bo potrebno še uskladiti na podlagi najnovejših demografskih podatkov (ki nam še niso na voljo) in dohodkovnih možnosti upo-rabnikov, ki bodo znane v času usklajevanja (3-4% rast sredstev). Pogoj za predložen razvoj COS je poleg zagotavljanja sredstev za redno dejavnost - realne možnosti bo možno , ugotoviti po usklajevanju na vseh ravneh. (Na večanje obsega posameznih programov, ki se izvajajo na občinski ravni, bo vplivalo tudi združevanje sredstev za programe na ravni SR Slovenije - solidarnost; program skupnih nalog osnovnega izobraževanja; program vzajemnega in-vestiranja; program skupnih nalog, ki se uresničujejo preko Izobraževalne skupnosti Slovenije (14. člen - 35. člen samoupravnega sporazuma) tudi pravočasna izgrad-nja objektov - 10. člen samoupravnega sporazuma. Zmanjšanje predvidene razširitv^materialne osnove del bo povzročilo počasnejše uvajanje oddelkov COŠ. Število oddelkov PB se zmanjša (v Ljubljani), čeprav je predvidena rast enaka rasti števila učencev. To neskladje pojasnl- dejstvo, da se v osnovnih šolah, ki preidejo na COŠ, ukinejo oddelki PB. To pa še vedno ne daje finanč-nega kritja prehoda na COS, ker je novih oddelkov COŠ več kot ukinjenih oddelkov PB. Če obseg sredstev, ki bodo združena, ne bo zadoščal za sedaj predvideno uvajanje COŠ, bo možno nekaj sredstev še sprostiti (predvsem v občini Center) z ukinitvijo oddel-kov PB na predmetni stopnji. Predvidena rast števila skupin jutranjega varstva je enaka rasti števila učencev. Predvideno povečanje števila oddelkov glasbene šole je enako povečanju, ki so glas-bene šole dosegle v sedanjem srednjeročnem obdobju brez ustreznih sklepov skupščine Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana. Za izračun vrednosti predloženega programa je upošte-vano dejansko stanje. Rast števila oddelkov bo možna le v primeru, da bodo glasbene šole obnovljene oziroma zmogljivosti tudi povečane (Glasbena šola Vič za vsaj 500 mest - objekt je dotrajan in adaptacija ne pride v poštev). Ostale zmogljivosti v obsegu 500 mest - predloženih je sicer 100 mest vendar je glede na realne možnosti glasbe-nega šolstva in potrebe na drugih področjih treba zmoglji-vosti zmanjšati - bo potrebno razporediti med GŠ Franc Šturm (in novogradnje osnovnih šol v skladu s stališči komisije za COS pri Zavodu SRS za Šolstvo v zvezi s povezovanjem dejavnosti glasbenih in osnovnih šol. Ustrezne sklepe o uvajanju COŠ, ukinitvi oddelkov PB in drugih spremembah v sestavi programa bo sprejemala skupščina občinske oziroma mestne izobraževalne skup-nosti (če bo šlo za skupne naloge) ob sprejemanju letnih planov. Predloženi samoupravni sporazum ne predvideva širje-nja dejavnosti Pionirskega doma, Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, društev, družbenih organi-zacij in njihovih zvez in drugih izvajalcev katerih storitve niso opredeljene v 3. členu samoupravnega sporazuma. Standarde in normative za izvajanje vzgojnoizobraže-valnih programov določijo uporabniki in izvajalci s sa-moupravnim sporazumom v skladu z zakonom. Standardi in normativi, ki so vključeni v 4. člen so oblikovani na podlagi standardov in normativov, ki so jih uporabniki in izvajalci sprejeli v skupščinah izobraževal-nih skupnosti v Ljubljani konec leta 1978. Predlagane dopolnitve oziroma spremembe so pripravljene na pod-lagi zakona, spoznanj in prakse in potreb nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja ter so naslednje (zapore-dne številke iz 4. člena): I. 2. Število delavcev na oddelek s srbohrvatskim jezikom (novo) 5. a Število delavcev na oddelek COŠ s prilagojenim programom (novo) 8. Število delavcev na oddelek glasbene šole (novo) II. 1. Število učencev v oddelku osnovne šole (novo) IV. Število snažilk Sprememba normativa od 600 m2 na 500 m2 ' VII. Šolske ekskurzije (novo) ¦ ix. . ' .' ::' :'~ 13. Delo v času ustanavljanja OŠ (novo) ' ' ' V 5. členu so opredeljene storitve za katere starši ozi-roma občani, ki se izobražujejo prispevajo iz svojih sred-stev. S tem samoupravnim sporazumom si uporabniki povečajo obsege in izobraževanja za katerega združujejo sredstva iz osebnega dohodka, glede na obdobje 1976-1980 tako, da v skladu z zakonom vključuje tudi financiranje šolskih ekskurzij. V 6. in 7. členu so opredeljeni kriteriji za ugotavljanje cen in povračil. Cene za izračun vrednosti programov za vsa leta so stalne. Program investicij (9. in 10. člen) Obseg sredstev za investicijsko vzdrževanje se realno veča 1% na leto. Na ta način bi skušali preprečiti nastaja-nje škode na objektih in jih vzdrževati na ustrezni ravni. V letu 1981 se bo predvidoma končala gradnja zadnjih osnovnih šol programa samoprispevka II. V 10. členu so prikazana sredstva, ki so jih po družbenem dogovoru dolžni udeleženci prek izobraževalne skupnosti zagotoviti za sofinanciranje programa Samoprispevka II. Obsega teh sredstev in anuitet ni možno zmanjšati, ker so to obvezno-sti, ki so jih udeleženci prevzeli v srednjeročnem obdobju 1976-1980 in jih bodo izvršili delno tudi še v naslednjem obdobju. Obseg predvidenih investicij bo potrebno še zmanjšati. Odprto pa je tudi vprašanje zagotavljanja sredstev za raz-širitev materialne osnove dela izvajalcev. V primeru da bodo ta sredstva vključena v programe občinske izobraže-valne skupnosti bo potrebno zaradi omejenih dohodkov-nih možnosti uporabnikov zmanjšati zakonsko neob-vezne programe. Zaradi prenašanja investicij, ki so bile načrtovane a ne uresničene v letu 1980 - OŠ Fužine-Moste Polje, OŠ v KS Dolomitski odred - Siška (prvi odstavek točke 6. 5. Reso-lucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1980), v naslednje srednjeročno obdobje je v letu 1981 predvideno, da bodo združena v teh dveh občinah sred-stva za gradnjo teh dveh šol. Realno bo možno začeti graditi le QS Fužine, ker so že pripravljeni vsi potrebni dokumenti. Zaradi določenega časa, ki je potreben za pripravo investicijsko-tehnične dokumentacije in komu-nalno opremljeno zemljišče lahko pri večini objektov za-pisano leto smatramo kot leto začetka ne pa zaključka gradnje. Delo samoupravnih organov in strokovnih služb (11. člen) V 11. členu so opredeljena sredstva za kritje teh stro-škov glede na enako organizacijo in obseg zaposlenih v skupni službi izobraževalnih skupnosti Ljubljane kot so jo decembra 1977 opredelile skupščine izobraževalnih skupnosti v Ljubljahi. Razlika med občinami nastaja za-radi razbčne organiziranosti služb na občinski ravni ozi-roma njihove načrtovane reorganizacije v skladu z zako-nom. Program skupnih nalog OIS v Ljubljani (12. in 13. člen) Glede skupnih nalog občinskih izobraževalnih skupno-sti v Ljubljani se stališča delegatov skupščine Šiška bi-stveno razlikuje od stališč štirih občin. Če ne bo prišlo do večje usklajenosti stališč, bi to lahko povzročilo motnje v uresničevanju nalog in zagotavljanju povračil izvajalcem za opravljeno delo. Stališče delegatov skupščine OIS Siška je, da naj bodo v bodoče skuptie naloge OIS v Ljubljani: - program storitev osnovne šole za učence v Kliničnem centru, - program storitev s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem stanju, - program storitev za osnovnošolske otroke v domovih in domovih organizacij za usposabljanje, - dejavnost družbenih organizacij in društev na mestni ravni, - dejavnost sredstev obveščanja (LRP »Glas Ljubljana, INDOK Center Ljubljana), - delo samoupravnih organov in strokovnih služb na mestni ravni. Zagotovljeni program in sistem solidantosti (14. do 26. člen) Predložene rešitve so pripravljene na podlagi zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževa-nja in Zakona o osnovni šoli. Obseg združevanja sredstev je odvisen le od obsega zagotovljenega programa, ker je sestava (14. člen) v vsem obdobju enaka. Program skupnih nalog osnovnega izobraževanja (27. člen do 32. člen) Ta program se zaradi in v skladu z zakonom v nasled-njem planskem obdobju zmanjšuje, ker nekatere naloge prehajajo v program skupnih nalog, ki se uresničujejo preko Izobraževalne skupnosti Slovenije (glej 35. člen samoupravnega sporazuma, oziroma samoupravni spra-zum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1981-1985 - Priloga POROČEVALCA skup-ščine SRS in skupščine SFRJ - št. IX. z dne 29. 7.1980) ini se obseg sredstev za vse programe celo povečuje. Program vzajemnega investiranja (33. člen) Naloga je bila vključena že v tem planskem obdobju. Kot varianta bo v razpravi predlog, da se besedi »manj razvite« črta - v poštev pridejo nato vse občine v SRS (v skladu z določili pravilnika), površina se poveča na 4000 m2 in s tem tudi obveznosti. Progrram skupnih nalog, ki se uresničujejo preko Izobra-zevalne skupnosti Slovenije (35. člen) Ta programje vključen v samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za ob-dobje 1981-1985, ki je pripravljen na podlagi 40. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja. Ker tudi za te naloge uporabniki zagotav-ljajo sredstva po svojih občinskih izobraževalnih skupno- stih (19. člen istega zakona) se obveznost združevanja sredstev celo povečuje. Zato je potrebno ob obravnavi samoupravnega sporazuma obravnavati tudi samou-pravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupno-sti Slovenije in samoupravni sporazum o usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti. Združevanje sredstev za izvedbo programov V 36. členu so razvidna sredstva, ki jih bo potrebno združiti. Ta sredstva so odraz potreb na področju vzgoje in izobraževanja, vendar v planiranem obsegu presegajT) realne možnosti za združevanje sredstev. Usklajevanje potreb in možnosti bo potrebno tako na področju razvija-nja celodnevne šole in oddelkov podaljšanega bivanja kot tudi investicij ter programov na republiški ravni. Ze samo zmanjšanje obsega investicij bo zmanjšalo rast vključeva-nja učencev v COS, ker velik del njenega razvoja temelji na pridobitvi novega šolskega prostora. Plan OIS za obdobje 1981-1985 (43., 44. člen) Skupščina OIS sprejme plan na podlagi in v skladu s samoupravnim sporazumom. : Spremljanje uresničevanja samoupravnega sporazuma (45., 46. člen) in nadzor (47., 48. člen) V tem poglavju so opredeljene dolžnosti za spremljanje uresničevanja, ukrepi za odpravljanje motenj in izvajanje nadzora. Prehodne in končne določbe (49. do 51. člen) Z določbami v tem delu samoupravnega sporazuma so opredeljene: - možnosti za spremembo samoupravnega sporazuma in nosilec naloge, - odločanje o sporih in • ¦ - sklenitev ter objavo samoupravnega sporazuma. Določila samoupravnega sporazuma posebej še v zad- njem delu (združevanje sredstev, plan, spremljanje, ukrepi za odpravo motenj, nadzor, spremembe samo-upravnega sporazuma, odločanje v sporih) nalagajo udele-žencem, organom občinske izobraževalne skupnosti in strokovnim službam odgovorne naloge in se bodo morali vsi ustrezno samoupravno organizirati in odgovomo delo-vati, da bodo lahko uresničevali svoje dolžnosti, odgovor-nosti in pravice. kultura OSNUTEK Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, de-lovnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v last-nini občanov opravljajo določeno dejavnost, delavci, ki samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost ter občani v krajevnih skupnostih, ki uresničujemo svobo-dno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci programov na področju kulturnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) v občinski kulturni skupnosti (Ljubljana Be-žigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljub-ljana Siška, Ljubljana Vič-Rudnik) in preko nje v ljubljan-ski kulturni skupnosti (in Kulturni skupnosti Slovenije) sklepamo na podlagi (18. člena osnutka zakona o svobo-dni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti) 8. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela in 115. člena zakona o temeljih družbenega plana in druž-benem planu SR Slovenije SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMEUIH PLANA OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI (UUBUANA BEŽIGRAD, UUBUANA CENTER, UUBUANA MOSTE- POUE, UUBUANA ŠIŠKA, UUBUANA VIČ- RUDNIK) IN UUBUANSKE KULTURNE SKUPNOSTI (TER KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE) ZA OBDOBJE 1981-85 I. UVODNA DOLOČBA 1. člen Ta sporazum ureja: - temeljne usmeritve razvoja kulturnih dejavnosti v občini Ljubljana (Bežigrad, Center, Mote-Polje, Šiška in Vič-Rudnik) in mestu Ljubljana (ter v SR Sloveniji); - obseg storitev, programov storitev in dejavnostf na področju kulturnih dejavnosti v občini Ljubljna/Beži-grad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik) in mestu Ljubljana ter programa skupnih nalog na območju SR Slovenije); - sestavine cene storitev, programa storitev ali dejavno-sti, ki se priznavajo izvajalcem; - sredstva, potrebna za izvedbo s tem samoupravnim, sporazumom dogovorjenega programa, skupne obvezno-* sti udeležencev in načina združevanja sredstev; - nadzor nad izvajanjem sporazuma in način njegovega spreminjanja. II. TEMELJNE USMERITVE .2. člen Udeleženci smo se dogovorili, da bomo v obdobju 1981-85 vzpodbujali in pospeševali zlasti izvajanje naslednjih nalog: - nadaljnjo kvalitetno rast programov s področja kultur-nih dejavnosti, pri čemer je potrebno doseči čimbolj smo-trno izrabo obstoječih kadrovskih, tehničnih in prostor-skih zmogljivosti, več združevanja dela in sredstev ob posameznih programih in čimvečjo izkoriščenost ustvar-jenih programov; - postopno izboljševanje delovnih pogojev za oprav-ljanje storitev in doseganje umetniških dosežkov povsod tam , kjer ti pogoji najbolj odstopajo od pogojev, priporo-čenih z jugoslovanskimi ali mednarodnimi (UNESCO) normativi; v tem sklopu je bistvenega pomena redno investicijsko vzdrževanje in nekatere gradnje poslopij in prostorov, v katerih opravljajo svoje programe organiza-cije združenega dela s področja kulture; - nadaljno rast števila »uporabnikov« kulture (gledal-cev, bralcev, obiskovalcev razstav), ljubiteljskih kulturnih društev y organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih; ob istočasnem usposabljanju prostorov za kulturne dejavnosti; - intenzivnejšo ohranjanje in prezentacijo zgodovinske in kulturne dediščine, v sodelovanju z drugimi dejavniki na območju ljubljanskih občin; - začetek in uveljavitev delovanja Cankarjevega doma, z ustreznimi kadrovskimi in tehničnimi usposobitvami an-samblov in organizacij združenega dela, ki bodo trajneje sodelovale v izvajanju programa; - načrtno in kakovostno medmestno, medrepubliško in mednarodno sodelovanje v skladu z nalogami in obvez-nostmi, ki jih je prevzelo mesto Ljubljana kot odprto in prijateljsko mesto, kot glavno mesto SR Slovenije in v skladu s potrebami nadalnjnjega razvoja slovenske družbe. • III. OBSEG PROGRAMOV , . 3. člen Udeleženci smo se sporazumeli, da se bo obseg progra-mov storitev na področju kulture v obdobju 1981-85 gibal (v skladu z usmeritvami, podanimi na osnovi enotne me-todologije oblikovanja elementov za sklepanje samou-pravnih sporazumov o temeljih plana za kulturo) v nasled-njih okvirih: I. Program občinske kulturne skupnosti Ljubljana-Beži-gTad 1.0. Knjižničarstvo 1.1. Program dopolnjevanja knjižnega fonda Knjižnioe Bežigrad na podlagi dogovorjenih normativov. Skupen prirast za Bežigradom po letih: 1981 1982 1983 1984 1985 ' ¦ 4652 4728 4804 4880 4956 1.2. Program Knjižnice Bežigrad: izposoja in posredova-nje knjig: obdelava novih knjig, delo z bralci, čitalnica, glasbeni oddelek, matična dejavnost in razstavna dejavnost. 1.3. Program dejavnosti krajevnih knjižnic v Stožicah, Crnučah, Savskem naselju, Sentjakobu in Ivan Kavčič. 1.4. Za izvedbo navedenega programa načrtujemo do leta 1985 2 knjižničarja. 2. 0. Likovna galerijska dejavnost 2. 1. Program razstavne dejavnosti Bežigrajske galerije: priprava in postavitev okrog 15 pretežno likovnih razstav letno; 2. 2. Program dejavnosti galerije Ceneta Štuparja: pri-prava in postavitev 8 razstav letno; 3. 0. Muzejska zbirka 3. 1. Program dejavnosti stalne muzejske zbirke NOB za mladino na Črnučah stalno dopolnjevanje zbirke. 4. 0. Program krajevnih kulturnih druStev 4. 1. Program dejavnosti krajevnih kulturnih društev: DPD Svoboda Bežigrad, KUD Stadion, DPD Svoboda Stožice, PD Savlje-Kleče, DPD Svoboda Črnuče, KPD Šentjakob, KUD Jurij Flajšman, DPD Svoboda Dol, Beži-grajska sekcija Samorastnikov, Godba na pihala Bežigrad (v ustanavljanju) in KUD Savsko naselje (v ustanavlja-nju). 4. 2. Nove dejavnosti v društvih in ZKO Ljubljana Bežigrad - organizator kulturnega življenja (kulturnih priredi-tev) v občini - pet vokalnih skupin (Beričevo, Črnuče, Stožice, Sav-sko naselje, Dol) - dve instrumentalno glasbeni skupini (Stadion, Sto-žice) - fotosekcija (Stožice) - gledališka skupina (Savsko naselje, Stožice) - dva razstavna prostora (Stadion, Stožice) - pet vzgojnih sekcij (Stadion, Stožice, Savsko naselje, Beričevo, Crnuče) ...¦..- > - devet mladinskih klubov ¦ #¦ 5. 0. Program prireditev šolskih kulturnih društev v okviru NaSe besede 5. 1. Programi prireditev iz nastopov šolskih kulturnih društev osnovnih šol Borisa Kidriča, Borisa Ziherla, Mi-rana Jarca, Dr. Vita Kraigherja, Franceta Bevka, Danile Kumar, Franca Ravbarja, Maksa Pečarja in Milana ŠuStar-šiča (v ustanavljanju), srednjih šol Gimnazija I., PTT izo-braževalni center, Center strokovnih šol, Poklicna grad- bena šola Ivana Kavčiča, GTS, Gimnazija F. Rozmana Staneta, visokih šol Ekonomske fakultete in FSPN. 6. 0. Program ZKO Ljubljana Bežigrad 6. 1. Delovanje strokovne službe Zveze 6. 2. Program občinskih srečanj na katerih se predsta-vijo dosežki na posameznih področjih kulture'in umetni-žke ustvarjalnosti v kulturno-umetniških društvih, šol-skih kulturnih društvih in skupin v OZD: - srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov ŠKD - srečanje odraslih pevskih zborov ,. - srečanje recitatorjev iz ŠKD * : . - srečanje gledaliških skupin - ekstempore na Rašici: za pionirje za odrasle - program prireditevza slovenski kulturni praznik - program prireditev za občinski praznik - program prireditev v Bežigrajski galeriji (12) - razstavni prostor Družbeni center Bežigrad 6. 3. Poglabljanje organiziranosti kulturnega življenja v krajevnih skupnostih, izobraževalnih ustanovah in orga-nizacijah združenega dela; 6. 4. Vzgoja in usposabljanje vodij in mentorjev posa-meznih kulturnih skupin in društev; 6. 5. Prireditve iz programa kulturne akcije; 6. 6. Prireditev mladih v okviru Naše besede. 7. 0. Informiranje, delovanje samoupravnih organov in službe Kulturne skupnosti 8. 0. Sodelovanje s pobratenimi in prijateljskimi ob-činami 8. 1. Program kulturnega sodelovaja s pobrateno ob-čino Trebinje; 8. 2. Program kulturnega sodelovaja s prijateljskimi občinami Zagreb-Medveščak, Sarajevo-Center in Beo-grad-Palilula. I. Program Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Center 1. 0. Področje ljubiteljske kulturne dejavnosti 1. 1. Programi obstoječih kulturno-umetniških društev in skupin se bodo odvijali v okviru dogovorjenih obsegov. 1. 2. Poleg 6 obstoječih KUD v okviru OZD bo OKS spodbudila ustanavljanje KUD v vseh večjih OZD v ob-čini. 1. 3. Posebna skrb bo posvečena ustanavljanju KUD v vseh osnovnih (8), srednjih šolah (14) in dijaških domovih (9), torej bo ustanovljenih 19 KUD poleg 12 obstoječih. 2. 0. Program občinske ZKO 2. 1. Nadaljevale se bodo in vsebinsko bogatile stalne ¦ kulturneakcije kot so Vaša matineja, Vaša razstava ter Srečanje pevskih zborov in plesnih skupin. 2. 2. Ena prioritetnih nalog bo razvijanje mentorske mreže zlasti v šolah in domovih. Zaradi tega bo ZKO organizirala V3akoletne tečaje in posvetovanja za men-torje. 2. 3. Nadalje se bo spodbujal razvoj delegatskga si-stema zaradi učinkovitejšega prebvaja potreb in želja. 2. 4. Strokovne komisije bodo s še večjo angažiranostjo skrbele za stalno spodbujanje kulturnega utripa in ra-zvoja, zlasti bodo spodbujale kvalitetno rast in vsakoletno ocenjevale obseg in kvaliteto kulturnih dosežkov v ob-čini. 2. 5. ZKO bo tudi skrbela za nenehen pretok kulturnega življenja preko meja naše občine. 3. 0. Zadovoljitev kulturnih potreb delavcev iz dru-gih republik 3. 1. Ena od prednostnih nalog bo zagotovitev enako-vrednega vrednotenja in zadovoljitve kulturnih potreb delavcev iz drugih republik s tem, da bo treba dosedi večjo in bolj učinkovito podporo družbenopolitičnih or-ganizacij za uspešnejšo realizacijo tako opredeljene usme-ritve. I. Program občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje a) Sedanji obseg programov 1. 0. Knjižničarstvo 1. 1 Program dopolnjevanja knjižnega fonda v knjižni-cah v občini Moste-Polje (matična knjižnica J. Mazovca z enotami v Mostah, Zaloška c. št. 16 in 35 v Polju) št. 190 (in Novih Jaršah, Šmartinska c. 190) do temeljne zalog 1 knjiga (na prebivalca, prirast literature 1 knjiga) 10 prebi-valcev letno in z izposojo 3,5 knjig na prebivalca. 1. 2. Program knjižnice Jožeta Mazoca: delo z bralci, specialne oblike literarne vzgoje, izposoja, posredovanje, obdelava novih knji^, matična dejavnost, razstavna dejav-nost v novih prostonh doma španskih borcev v Mostah in enotah. 2. 0. Gledališče, glasba in ples (dejavnost amaterskih gledaliških, glasbeno-plesnih skupin) 2. 1. Programi društev: Pihalni orkester Vevče, harmo-nični orkester in pevski zbori KUD Vide Pregarc, pevski zbori DPD Svoboda Zalog, Pugled, Lipoglav, Vevče, Nove Jarše, DPD Svoboda Zadvor, Zveze društev upoko-jencev Ljubljana Moste-Polje, Bizovik, Oktet železniške postaje Moste, Oktet Žita, KUD Anton Mehle, Senožeti, KUD Dolsko, DPD Svoboda Zadvor, KUD Hrušica, KUD Besnica, KUD Prežiganje, KUD Prešeren, Javor, KUD DPD Svoboda Zalog, Slape, gledališka skupina 6. gimna-zije Moste, Lutkovna skupina mladih Moste in nekaterih drugih društev. 3. 0. Likovna dejavnost 3. 1. Programi likovnih skupin oz. društev: likovna sek-cija kUD Vide Pregarc in Akademski likovni ustvarjalci Moste (sekcije likovnih amaterjev v Papirnici Vevče je v ustanavljanju). 3. 2. Program razstavne dejavnosti v Jelovškovi galeriji (letno 10-15 razstav) in v drugih razstavnih prostorih, v kolektivih Saturnus, 2ito, Kolinska, Papirnica Vevče in avli Sob Ljubljana Moste-polje, Glasbena šola Moste, kul-turni dom Dolsko, Zadružni dom Vevče, Psihiatrična bol-nišnica. 4. 0. Kinematografska dejavnost 4. 1. Posebej dogovorjen program kinematografskih predstav v kinu Triglav (posebni programski cikli) 5. 0. Druge dejavnosti - poleg doma španskih borcev, ki se zanj zavzemajo vse družbenopolitične sile si bomo prizadevali, da bosta do-bila svoje mesto tudi investicija za Kulturni dom v Šte-panjskem naselju in na Fužinah. - sodelovanje s pobrateno Bilečo. , b) Nova in razširjena dejavnost - oživitev ostalih področij kulturnih dejavnosti (fol-klora, literarna dejavnost, plesna dejavnost). - usposobitev novih knjižničnih izposojevališč. I. Program občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 1. Področje ljubiteljske kulturne dejavnosti 1.1 programi obstoječih kulturnoumetniških društev in skupin na področju gledališke, vokalno-glasbene, li-kovne, plesne, lutkovne in kinematografske dejavnosti v okviru dogovorjenih obsegov. Izvajalci teh programov so: KPD Barje, DPD »Svoboda« Brdo, KUD Brezovica, KUD »Dolomiti« Dobrova, PD Horjul, KUD Ig, KUD Iška vas, DPD »Svoboda« Kozarje, KUD Lavrica, KUD »Za-drugar Notranje gorice, DPD »Svoboda« Podpeč, KUD Polhov Gradec, KUD Rob, KPD »Ivan Cankar« Šentjošt, DPD »Svoboda« Škofljica, KUD »France Prešeren« Tr-novo, KUD »Primož Trubar« Velike Lašče, DPD »Svo-boda« Vič, KUD Žažar, KUD Zelimlje, Oktet »Hoja« Pod-peč. 1.2. program dejavnosti in storitev občinske zveze kul-turnih organizacij 1.3. vzgoja in usposabljanje vodij in mentorjev-amater-jev za posamezne kulturne dejavnosti v kulturnoumetni-ških društvih 1.4. program prireditev, na katerih se predstavljajo do-sežki na posameznih področjih umetniške ustvarjalnosti v kulturnoumetniških društvih, v šolskih kulturnih druš-tvih in v umetniških skupinah 2.0. Področje splošnoizobraževalnega knjižničarstva 2.1. program storitev in matična dejavnost Knjižnice •Prežihov Voranc« s podružnico na Dolenjski cesti s kra-jevnimi knjižnicama Ig in Brdo 2.2. program storitev 11 amaterskih krajevnih knjižnic: Brezovica, Dobrova, Horjul, Kozarje, Notranje gorice, Podpeč, Polhov Gradec, Rob, Šentjošt, Skofljica, Velike Lašče 3.0 Poglabljanje kulturnega življenja v krajevnih skupnostih, šolah in organizacijah združenega dela 3.1. prireditve iz programa kulturne akcije v sodelova-nju z drugimi dejavniki 3.2. prireditve šolskih kulturnih društev v okviru »NAŠE BESEDE« v sodelovanju z drugimi dejavniki Udeleženci bomo poleg tega programa storitev in dejav-nosti, ki so bile sestavni del programov že v obdobju 1976-1980, omogočili tudi izvedbo naslednjih novih programov storitev in dejavnosti: 4.1. ustanovitev In delovanje novih kulturnoumetniških društev v krajevnih skupnostih, kjer teh društev še ni 4.2. razvijanje novih dejavnosti v kulturnoumetniških društvih 4.3 z boljšo gmotno osnovo zagotovitev boljše kakovosti izvedenih programov 4.4 razvijanje kulturne dejavnosti v organizacijah zdru-ženega dela 4.5 širjenje obsega storitev splošnoizobraževalnih knji-žic, s tem da bi odprli dve novi izposojevalnici (Trnovo-Kolezija, Rožna dolina), da bi še hitreje rasel nakup novih knjig in da bi se povečalo število zaposlenih v knjižnicah skladno z normativi. B. PROGRAM LJUBLJANSKE KULTURNE SKUPNO-STI 1. Knjižničarstvo (Dejavnost splošnoizobraževalnih knjižnic) 1.1. program zagotovitve temeljne zaloge 1,8 knjig (pre-bivalca v ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnicah ob dotoku novih knjig okrog 1 knjiga) 10 prebivalcev in izposoji 3,5 - 4 knjige) prebivalca letno, (v tem sklopu upoštevamo Slovanske knjižnice) 1981 30.000 1,65 1982 31.000 1,69 1983 ' 32.000 173 1984 33.000 L77 1985 34.000 1,80 1.2. pridobivanje novih bralcev: do konca obdobja vključitev do 17% prebivalcev Ljubljane v članstvo knjiž-nic; 1.3 program storitev oz. dejavnosti Knjižnice O. Zupan-čiča z Delavsko knjižnico, Potujočo knjižnico in Pionir-sko knjižnico; 1.4 program storitev oz. dejavnosti slovenske knjižnice; 2.0. Gledališka dejavnost 2.1. program storitev (predstav in drugih prireditev) , ¦ Ljubljanskih poklicnih in polpoklicnih dramskih in lut-kovnih gledališč v (matičnih hišah v Ljubljani): št. predstav št. premier 1981 850 *¦» ' 1982 , 860 1983 870 1984 ' 880 ' S.i 1985 890 35 2.2. vsakoletno dogovorjen program gostovanj, izme-njav in drugih akcij s področja sodelovanja z drugimi narodi in gledališči iz drugih slovenskih mest (z dram-skimi, lutkovnimi in mladinskimi gledališči) j* 2.3. posebej dogovorjene akcije (projekti študentskih •« gledališč, drugi gledališki projekti EG Gleja, Festivala, Cankarjevega doma); 3.0 Glasba in ples 3.1. program storitev oz. dejavnosti obeh ljubljanskih poklicnih glasbenih ustanov (opere in baleta ter Sloven-ske filharmonije) v naslednjem letnem obsegu: št. koncertov - 54 št. opernih baletnih predstav - 170 št. premier konc. - 24 št. oper. premier - 4 št. balet. premier - 2 3.2 vsakoletno dogovorjen program gostovanj (tudi izmenjalnih) in drugih akcij s področja sodelovanja z dru-gimi narodi in glasbenimi gledališči iz drugih slovenskih mest; 3.3. posebej dogovorjene akcije (posebni projekti za Cankarjev dom, drugi glasbeno-plesni programi; 4.0. Likovna in galerijska dejavnost 4.1. program razstave dejavnosti v liublianskih razstavi- ščih: v Moderni galeriji z Malo galerijo in Likovnim razsta- viščem Riharda Jakopiča, Narodni galeriji in Mestni gale- riji ter razstave Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki svojo razstavno dejavnost opravlja v povezavi z galeri- jami. V obdobju 1981-85 bo na ogled letno naslednje šte- vilo razstav: temeljne in manjše priložnostne razstave oz. gostovanja iz Slov. - 30 gostujoče razstave iz SFRJ in tujine - 13 skupaj - 43 ¦ '• . ¦ 4.2. program zbiranja, obdelovanja in dokumentiranja likovnih del in drugega gradiva v muzejske namene in za potrebe stalnih zbirk; 4.3. vsakoletno dogovorjen program gostovanj in posre-dovanja likovnih razstav na področju sodelovanja z dru-gimi narodi in z drugimi galerijami in razstavišči v Slove-niji, drugih jugoslovanskih republikah in v tujini; 4.4. nekatere druge akcije in razstave (razstave v okviru dejavnosti, Festival ter razstave samostojnih likovnih umetnikov); 4.5. odkupi likovnih del za izpopolnitev stalne zbirke osrednjih galerij; 5.0. Varovanje kulturne dediščine ¦ , ¦ 5.1. Arhivi 5.1.1. program dejavnosti Zgodovinskega arhiva Ljub-Ijana za področje petih ljubljanskih občin v skladu z dolo-čili Zakona o arhivskem gradivu in arhivih: zbiranje, ob-delava in hramba 2500 tekočih metrov arhivskega gra-diva, ki ima trajen pomen za družboslovna proučevanja, objava splošnih in posebnih pripomočkov za uporabo gradiva, predstavitev gradiva javnosti v obliki različnih publikacij in prirejanja razstav. objava pripomočkov za razstave uporaba in objava gradiva 1981 1 : 1 1982 1 , - 1983 ¦-¦¦-¦¦.'. ¦ ¦¦¦¦" i /•¦-¦.: , ¦' ¦> i 1984 - ¦ - ¦• , ¦ j ; ; - ¦¦;¦¦. _ 1985 1 .. ¦ - -¦•', ... , •- 5.2. Spomeniško varstvo ' 5.2.1. program redne dejavnosti Ljubljanskega regional-nega zavoda za spomeniško varstvo v skladu z zakonsko predvidenimi nalogami; 5.2.2. program spomeniškovarstvenih akcij (sanacij-skih, restavracijskih in prezentacijskih posegov) na kul-' turnih in zgodovinskih spomenikih na območju petih ljubljanskih občin) zaključek nadaljevalnih akcij ter pri-četek posegov na najbolj ogroženih spomenikih I. kat.; 5.2.3. program drugih posebej dogovorjenih akcij 5.3. Muacejska dejavnost 5.3.1. program storitev oz. dejavnosti muzejev: zbiranje, zaščita, prezentacija in varovanje kulturnih in zgodovin-skih spomenikov, raziskovalna dejavnost, ter razstavna dejavnost v prostorih muzejskih stavb ter v razstaviščih Arkade, Emonska vrata, v grajskih prostorih Bistre in v Goričanah. Letno bo na ogled naslednje število razstav: temeljne in manjše prjlož. razstave oz. gostovanja iz Slov. -29 gostujoče razstav. iz SFRJ in tujine - 14 skupaj - 43 5.3.2. vsakoletno dogovorjen program izmenjav in go-stovanj razstav in drugih oblik sodelovanja z drugimi narodi in muzejskimi ustanovami v drugih mestih Slove-nije; 5.3.3. odkupi za izpolnitev stalnih muzejskih zbirk 5.4. ProgTam posebnih akcij (posebej dogovorjene ak-cije) na vseh treh področjih 6.0 Kinematografija 6.0. program Kinotečne dvorane v Ljubljani v doseda-njem obsegu (800 predstav letno); 6.2. vsakoletno dogovorjene posebne akcije (predstavi-tev Kinematografij drugih narodov, retrospektive po-membnejših ustvarjalcev, filmski izbor); 7.0. Drugi programi 7.1. opravljanje programov dejavnosti ZKO mesta Ljub-ljane: organiziranje, dokumentiranje, povezovanje dejav-nosti ljubiteljskih kulturnih društev; kulturnih progra- mov v okvirih manifestacij In prireditev v Ljubljani in pospeševanje sodelovanja z rojaki v tujini; 7. 2. podeljevanje Župančičevih nagrad za dosežke s poročja kulture; 7. 3. programi dogovorjenih manifestacij in prireditev v Ljubljani (ljubljanski poletni festival, proslave v Ljub-ljani); 7. 4. program štipendiranja kadrov za kulturne dejav-nosti v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami združenega dela; 7. 5. program skupne strokovne službe Ljubljanske kulturne skupnosti na osnovi delovnega programa orga-nov skupščine in programa dela, ki ga strokovna služba opravlja za občinske kulturne skupnosti (na podlagi sa-moupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obvez-nostih in odgovomostih med skupščino Ljubljanske kul-tume skupnosti in strokovno službo). 7. 6. programi oz. dejavnosti: - Vaša matineja in VaSa razstava v izvedbi ZKO Ljub-ljana Center; - Radia Študent; 7. 7. program investicijskega vzdrževanja obstoječih kulturnih objektov (obnove, predelave, posodobitve pro-storov) 4. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v okviru Ljub-ljanske kulturne skupnosti združevali sredstva za oprav-ljanje dela programa storiev oz. dejavnosti za nadlednje mejne dejavnosti: 1. za kulturni program Radia Glas Ljubljane 2. za dejavnost Indok centra Ljubljana 3. za program prireditev po poti spominov in tovarištva 4. za dejavnost Zveze prijateljev mladine mesta Ljub-ljane 5. za dejavnost občinskih zvez prijateljev mladine ob-čin Center, Bežigrad, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik 6. za dejavnost Zveze za tehnično kulturo Ljubljana 7. za dejavnost Centra za kulturo mladih 8. za dejavnost medobčinskega druStva slepih in slabo-vidnih Ljubljana 9. za dejavnost Zveze slušno prizadetih Ljubljana O višini deležev in dogovorjenem programu bo vsako leto sklenjen poseben dogovor. 5. člen Udeleženci bomo financirali izvajanje nalog na po-dročju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z usmeritvami, ki jih bodo za področje kulture določili organi družbenopolitičnih skupnosti, organi upravljanja v organizacijah združenega dela in ustrezni odbori skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Opravljanje teh nalog se prvič vključuje v samoupravne sporazume o temeljih plana kot predmet svobodne me-njave dela. 6. člen Udeleženci bomo poleg omenjenih programov storitev in nalog, ki so bile sestavni del programov že v obdobju 1976-80, omogočili tudi opravlja...je naslednjih novih pro-gramov storitev in dejavnosti: A. Razširjen program storitev oz. dejavnosti občinskih kulturnih skupnosti 1. Delovanje kulturnega doma španskih borcev v ob-čini Ljubljna Moste-Polje; B. Razširjen program storitev oz. dejavnosti Ljubljan-ske kulturne skupnosti 1. program storitev oz. dejavnosti Cankarjevega doma v skladu s sprejetimi temelji programa; '¦'•¦•'•'¦• 7. člen Za izboljšanje delovnih in tehničnih pogojev izvajanja programa storitev v obstoječih organizacijah združenega dela, društvih in drugih organizacijah oz. potrebe razširje-riih programov kulturnih dejavriosti bomo uporabniki združili sredstva za naslednje objekte: A. ZA NALOZBE V PROSTORE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH (ZDRU2ENO V OKVIRU LKS) a) za objekte, katerih ureditev se podaljšuje iz obdobja 1976-80 v obdobje 1981-85; 1. Kulturni dom na Šentjoštu, KS Horjul, Ljubljana Vič-Rudnik; 2. Kulturni dom v Vnanjih goricah, KS Vnanje gorice, Ljubljana Vič-Rudnik; 3. Prosvetni dom Horjul, KS Horjul, Ljubljana Vič-Rudnik; 4. Zadružni dom Polhov gradec, KS Polhov gradec, Ljubljana Vič-Rudnik; 5. Zadružni dom Zalog, KS Zalog, Ljubljana Moste-Polje; 6. Kulturni dom v Podpeči, KS Podpeč-Preserje, Ljubljana Vič-Rudnik; 7. Kulturni dom Ig, KS Ig, Ljubljana Vič-Rudnik; 8. Zadružni dom Velike Lašče, KS Velike Lašče, Ljub-ljana Vič-Rudnik; 9. Dom družbenih organizacij Zg. Pirniče, KS Pirniče, Ljubljana Šiška; 10. Dom družbenopolitičnih organizacij Bukovica, KS Bukovica, Ljubljana Siška; 11. Gasilski dom v Želimljah, KS Zelimlje, Ljubljana Vič-Rudnik; 12. Dom godbe na pihala Medvode-Svetje in dom Svo-bode Medvode, KS Medvode, Ljubljana Šiška; 13. Zadružni dom Barje, KS Barje, Ljubljana Vič-Ru-, dnik; b) objekti, na novo prijavljeni za program v obdobju 1981-85: 14. Družbeni dom Stožice, sodelovanje pri usposobitvi dvorane za kultume namene, KS Stožice, Ljubljana Beži-grad; 15. Kmetski dom v Beričevem, ureditev prostorov, KS Beričevo, Ljubljana Bežigrad; 16. KS Stadion, usposobitev dvorane za kulturne na-mene, KS Stadion, Ljubljana Bežigrad; 17. Večnamenska dvorana v KS Urfke Zatler, Ljub-ljana Bežigrad; 18. Gasilski dom Tomačevo, ureditev garderobe', KS Tomačevo, Ljubljana Bežigrad; 19. Kulturni dom Siška, adaptacija, Ljubljana Siška; 20. Kulturni dom Sora, Ljubljana Siška; 21. Kulturni dom Vodice, KS Vodice, Ljubljana Šiška; 22. Kulturni dom Senožeti, KS Dolsko, Ljubljana Mo-ste-Polje; 23. Kulturna dvorana v KS Poljane, dokončna ureditev, Ljubljana Center; 24. Obnova knjižnice Stari Vodmat, KS Stari Vodmat, Ljubljana Center; ' 25. Gasilski dom Brezovica, ureditev dvorane, KS Bre-zovica, Ljubljana Vič-Rudnik Del sredstev prispevajo krajevne skupnosti. III. PROGRAM NALO2B LJUBLJANSKE KUI^ TURNE SKUPNOSTI (v 000 din, cene 1979) predrač. vrednost 1. Ureditev Mestnega doma za potrebe Lut-kovnega gledališča 65.000 2. Ureditev novo pridobljenih prostorov Na- rodne galerije 35.000 3. Zahtevnejša investicijsko-vzdrževalna de-la na obstoječih objektih, kjerdelujejo OZD s področja kulture 150.000 (dele* LKS letno 15.000 din) IV. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI SLOVKNIJE Glede na dejstvo, da se izvajalci in uporabniki v okviru Kulturne skupnosti Slovenije še niso dogovorili, ali bo samoupravni sporazum o temeljih plana Kultume skup-nosti Slovenije za obdobje 1981-85 poseben dokument poleg samoupravnih sporazumov občinskih kulturnih skupnosti ali pa bo (tako kot v sedanjem obdobju) del samoupravnega sporazuma, ki gre v javno razpravo za celotno področje kulturnih dejavnosti, končnega besedila tega poglavja še ni mogoče posredovati. Za sedaj je ta osnutek pripravljen kot poseben dokument; zaradi pre- gleda celote pa ga Ljubljanska kulturna skupnost posre-dno vključuje v svoj osnutek. V. POGOJI IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA 8. člen Udeleženci sporazuma se sporazumemo, da bodo stori-tve iz II. poglavja 3. člena tega dogovora v programu Ljubljanske kulturne skupnosti zagotavljali predvsem na-slednji izvajalci: - za tč. 1. o. 3. člena: Slovanska knjižnica, Knjižnica Otona Župančiča z Delavsko knjižnico, Potujočo knjiž-nico in Pionirsko knjižnico (Mestno knjižnico); - za tč. 2. o. člena 3: Slovensko narodno gledališče TOZD Drama, Mestno gledališče ljubljansko, Slovensko mladinsko gledališče, Šentjakobsko gledališče, Lutkovno gledališče Ljubljana, Eksperimentalno gledališče Glej, Lutkovno gledališče Jože Pengov, Festival, Cankarjev dom; - za tč. 3. o. člena 3: Slovenska filharmonija, Slovensko narodno gledališče TOZD Opera in balet, Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, Festival, Glasbena mla-dina Ljubljane, Cankarjev dom, Društvo glasbenih umet-nikov, APZ Tone Tomšič, Študentski oktet, Partizanski pevski zbor, Pevski zbor Kurirček, UPZ Emil Adamič, Slovenski oktet, Oktet Gallus, Godba milice, AFS France Marolt, KUD Tine Rožanc, Studio svobodnega plesa, Fe-stival, Cankarjev dom; - za tč. 4. o. člena 3: Narodna galerija, Moderna galerija za razstavišči Malo galerijo, Prisotnostjo, Ateljejem ter Jakopičevo galerijo, Mestna galerija (Festival, Cankarjev dom), Društvo slovenskih likovnih umetnikov; - za tč. 5. o. člena 3: Kinematografsko podjetje Ljub-ljana z dvorano Kinoteke v Ljubljani, (Festival, Cankarjev dom); - za tč. 6. o. člena: Narodni muzej, Muzej ljudske revo-lucije Slovenije, Mestni muzej, Slovenski gledališki in filmski muzej, Slovenski etnografski muzej, Tehniški mu-zej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Arhitek-turni muzej, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo; S tem členom se ne omejuje pravic drugih izvajalcev kulturnih programov (OZD, društev in drugih organizacij, samostojnih kulturnih delavcev), da se s svojim progra-mom vključuje v svobodno menjavo dela v okviru Ljub-ljanske kulturne skupnosti. 9. člen Udeleženci se bomo v teku srednjeročnega obdobja v okviru skuščine Kulturne skupnosti Slovenije dogovorili za normative in standarde, ki bodo veljali za opravljanje storitev oz. programov storitev ali dejavnosti. Po sprejetju normativov in standardov bodo ustrezno prilagojeni členi tega samoupravnega sporazuma in način izračunavanja cene storitev oz. programa storitev ali de-javnosti iz 10. člena tega sporazuma. 10. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo pri izračunu sa-moupravno dogovorjenega povračila za opravljen pro-gram storitev oz. kulturne deja-"nosti ter pri izračunu cene posamezne storitve upoštevali naslednje sestavirie: a) sredstva za materialne stroške, ocenjene na osnovi normativov in standardov oz. na osnovi ocene stroškov preteklega leta ali obdobja; b) sredstva za amortizacijo osnovnih sredstev po stop-njah, predpisih z zakonom; c) sredstva za dohodek: - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delav-cev glede na vrsto, obseg in zahtevnost dela, pri čemer se uporabljajo merila in osnove samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o razporejanju dohodka in oseb-nega dohodka za posamezna področja, upoštevajo pa ra-zmerja do poprečnega mesečnega OD na pogojno nekvali-ficiranega delavca v gospodarstvu v Ljubljani; sredstva za prihodke delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic oprav-ljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in delovnih ljudi, ki v pogodbenem razmerju sodelujejo pri uresniče-vanju programa storitev ali dejavnosti; - sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih druž-benih potreb teT druge obveznosti in izdatki, ki se pokri-vajo iz dohodka, na podlagi zakonov in samoupravnih sporazumov; - dogovorjena sredstva rezerv v skladu z zakonom. Pri posebnih akcijah se praviloma upoštevajo samo sredstva za materialne stroške, ki so nastali neposredno zaradi uresničitve akcije. V povračilo se všteva tudi prispevek uporabnikov ot neposredni uporabi storitev oz. programa storitev ali de-javnosti. 11. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo osnove povradila za opravljene storitve, programe storitev oz. dejavnosti iz 10. člena tega sporazuma vsako leto valorizirali na nasled-nji način: a) sredstva za naloge, za katere ni opredeljena struktura cene, v skladu z rastjo cen na drobno; b) sredstva za naloge, kjer je struktura cene oprede-ljena: - del, ki odpade na materialne stroške ter razširitev materialne osnove dela v skladu z gibanjem cen na drobno; - del, ki odpade na osebne dohodke ter zadovoljevanje splošnih in družbenih potreb in del za rezerve v skladu z rastjo poprednega OD v gospodarstvu; Valorizacija bo vsako leto opravljena na podlagi stopenj rasti, predvidenih z letno resolucijo Skupščine SRS, na koncu leta oz. najkasneje do 31. januarja naslednjega leta pa bo valorizacija korigirana na osnovi podatkov o dejan-skih letnih gibanjih cen, ki jih objavlja Zavod SRS za statistiko. Za gibanje OD bodo uporabljeni podatki stati-stično ugotovljeni za mesto Ljubljana. Ob valorizaciji sredstev za naložbe iz 7. člena tega spora-zuma bomo dodatno upoštevali tudi ugotovljeno gibanje cen gradbenih storitev (po podatkih združenja za gradbe-ništvo in industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije) ter opreme. 12. člen Udeleženci ugotavljamo, da se bo v skladu z dogovorom v okviru skupščine Kulturne skupnosti Slovenije preko Kulturne skupnosti Slovenije zagotavljalo sredstva za na-slednji del programa iz 3. in 6. člena tega sporazuma: 1. polovico sredstev, potrebnih za dejavnost ,Sloven-skega narodnega gledališča TOZD Drame, TOZD Opere in baleta in TOZD Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, Mestnega gledališča ljubljanskega, Lutkovnega gledališča Ljubljana, Slovenske filharmonije, Narodne galerije, Moderne galerije, Narodnega muzeja, Muzeja ljudske revolucije Slovenije, Slovenskega etnografskega muzeja, Tehniškega muzeja Slovenije, Arhitekturnega muzeja (predlog), Prirodoslovnega muzeja Slovenije, dvo-rane Kinoteke (v sklopu Kinematografskega podjetja Ljubljana); 2. tretjino sredstev, potrebnih za delovanje Mestnega muzeja; 3. polovico sredstev, potrebnih za izvedbo kulturnega programa Cankarjevega doma v okviru svobodne me-njave dela preko samoupravnih interesnih skupnosti (na-tančne ocene vrednosti programa še nimamo); 4. 35 odstotkov sredstev za naložbi iz 7. B. člena: ureditev Mestnega doma za potrebe Lutkovnega gleda- lišča Ljubljana, ureditev novo pridobljenih prostorov Narodne galerije; 5. dogovorjen delež sredstev za izvedbo posebnih akcij republiškega pomena s področja varstva kulturne dedi-ščine, likovno-galerijske dejavnosti, kinematografije in mednarodnega sodelovanja, na osnovi vsakoletnih uskla-jenih programov Ljubljanske kulturne skupnosti in Kul-turne skupnosti Slovenije. 13. člen Udeleženci ugotavljamo, da znaša vrednost programov (po cenah iz leta 1979), opredeljenih v 3., 4., 5., 6. in 7. členu, ki jo bomo udeleženci zagotovili s svobodno me-njavo dela v okviru kulturnih skupnosti: A. PROGRAMI OBČINSKIH KULTURNIH SKUPNOSTI a) dosedanji obseg programov 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj 1. Ljubljana Bežigrad 2. Ljubljana Center 3. Ljubljana Moste-Polje 4. Ljubljana šiška 5. Ljubljana Vič-Rudnik 6. Nakup knjig 7. Investi. vzdr. v OKS in drugo 3.701 3.886 4.081 4.258 4.499 20.452 5.733 6.020 6.321 6.637 6.968 31.679 4 238 4.450 4.672 4.906 5.151 23.417 3 998 4.198 4.408 4.629 4.860 22.093 4 125 4.332 4.548 4.776 5.015 22.796 3.105 3.230 3.359 3.493 3.633 16.820 3 115 3.271 3.435 3.606 3.787 17.214 skupaj 1-7 28.015 29.387 30.824 32.332 33.913 154.471 b) nova dejavnost 1.000 1000 1000 1000 1000 5.000 B. PROGRAM LJUBLJANSKE KULTURNE SKUPNOSTI a) dosedanji obseg programov 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj 143.530 149.433 155.590 162.008 168.700 779.261 b) razširjeni program 115.000 115.000 115.000 115.000 115.000 575.000 c)naložbe ' 32.500 39.600 7.100_______7.100___________ 86.300 SKUPAJ A + B 320.045 334.420 309.514 317.440 318.613 1,600.032 C. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj 135.514 141.013 146.517 152.456 158.404 733.904 (upoštevana je I. varianta osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije, z dosedanjo razdelitvijo programov) 14. člen V posameznih letih bomo udeleženci združevali sredstva po tem sporazumu v naslednji višini, ter sredstva združevali po naslednjih prispevnih stophjah: 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj SKUPAJ OKS in LKS prisp. stopnja iz bOD ZA PROGRAM KSS prispev. stop. iz bOD od načrtovane mase bOD 320.045 334.420 309.514 317.440 318.613 1,600.032 1,61 1,62 1,45 1,43 1,39 1,49 135.514 141.013 146.517 152.456 158.404 733,904 0,680 0,683 0,685 0,688 0,690 19.928.621 20.646.051 21.389.309 22.159.324 22.957.060 107.080.365 15. člen Udeleženci pooblaščamo skupščino Občinske kulturne skupnosti Ljubljana BEZlGRAD in skupščino Ljubljan-ske kulturne skupnosti, da s pogodbami izvajanje nalog po tem sporazumu, poveri posameznim izvajalcem. Izva-jalci obvezno poročajo vsako leto skupščini SIS o izpol-njevanju pogodbenih obveznosti. Skupščina bo vsako leto ob obravnavanju zaključnega računa obravnavala po-ročilo o izvajanju tega sporazuma in sprejemala ukrepe za njegovo dosledno uresničevanje o izvajanju tega sporazuma in sprejemala ukrepe za njegovo dosledno uresničevanje. 16. člen Ce z ukrepi iz prejšnjega člena ne bi mogli zagotoviti izvajanja sporazuma, bo skupščina Občinske kulturne skupnosti Bežigrad oz- skupščina Ljubljanske kulturne skupnosu predlagala spremembo tega spora-zuma. LJUBLJANA 27. 8. 1980 . . telesna kultura TELESNOKULTURNA SKUPNOST LJUBLJANA - VIČ-RUDNIK SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMEUIH PLANA TELESNOKULTURNIH SKUPNOSTI OBČIN UUBUANA BEŽIGRAD, UUBUANA CENTER, UUBUANA MOSTE- POLJE, UUBUANA ŠIŠKA, UUBUANA VIČ- RUDNIK, ZA OBDOBJE OD 1981-1985 LETA V skladu z Zakonom o svobodni menjavi dela na po-dročju telesne kulture (7.-20 člen) in v skladu z 2. Členom Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, smo se udeleženci tega sporazuma v telesnokulturnih skupnostih občin Ljub-ljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana - Moste -Polje, Ljubljana - Šiška in Ljubljana -Vič - Rudnik dogo-vorili, da bo plan telesne kulture v občinah Ljubljane izhajal iz tehle osnov; 1. člen Izvajali bomo tele programe telesnokulturne dejavno-sti: 1. program športne rekreacije .,-.../. 2. program vrhunskega športa ¦ . 2. člen Sportno rekreacijski program bomo izvajali v občinah in sicer v dveh oblikah: a) v obliki redne vadbe, in b)v obliki akcije. a) V obliki redne vadbe bomo v okviru osnovnih tele-snokulturnih organizacij zagotavljali dvakrat tedensko re-dno organizirano vadbo skozi 40 tednov v letu. V to dejav-nost bomo vključevali delovne ljudi, mladino in občane in sicer po naslednji dinamiki števila vključenih in organizi-rane vadbe. Število vključenih v redne oblike vadbe: 1981 1982 1983 1984 1985 Bežigrad 9.019 9.500 10.300 11.000 11.800 Center 9.800 10.000 10.500 10.800 11.100 Moste-Polje 8.270 9.100 10.300 11.500 12.700 Siška 14.150 14.500 15.000 15.800 17.000 Vič-Rudnik 6.810 7.500 8.200 9.000 9.500 Skupaj 48.040 50.600 54.300 58.100 62.100 Število vadbenih ur: 1981 1982 1983 1984 1985 Bežigrad 36.040 38.000 41.200 44.000 47.200 Center 39.200 40.000 42.000 43.200 44.400 Moste-Polje 33.080 36.400 41.200 46.000 50.800 Siška 56.600 58.000 60.000 63.200 68.000 Vič-Rudnik 27.240 30.000 32.800 36.000 38.000 Skupaj ' 192.160 202.400 217.200 232.400 248.400 b) V obliki akcij bomo zagotavljali: - dejavnost telesnokulturnega minimuma (drsanje, hoja, judo, kolesarjenje, kotalkanje, planinarjenje, smuča-nje, streljanje, tek, tek na smučeh); - rekreacijska (trimska) tekmovanja v obliki lig in tur-nirjev; v pohodi, teki, testi; , . V akcije bomo vključili: 1981 1982 1983 1984 1985 Bežigrad 12.700 13.70- 15.500 17.160 18.760 Center 16.000 17.000 18.800 20.460 22.060 Moste-Polje 19.800 20.800 22.600 24.260 25.860 Siška 12.800 13.800 15.680 17.260 18,860 Vič-Rudnik 11.700 12.700 14.500 16.160 17.760 Skupaj 73.000 78,000 87.400 95.300 103.500 3. člen Za uresničitev tega programa bomo usposobili nasled-nje nove strokovne kadre: a) profesionalni strokovni kadri 1981 1982 1983 1984 1985 Bežigrad Center Moste-Polje Siška Vič-Rudnik 2 2 0 1 0 Skupaj 12 10 13 6 B) amaterski strokovni kadri v osnovnih telesnokultur-nih organizacijah: 1981 1982 1983 1984 1985 Bežigrad 128 58 78 58 72 Center ' 174 110 107 117 116 Moste-Polje - 60 110 75 80 90 Siška 164 144 198 179 137 Vič-Rudnik 80 38 37 30 42 Skupaj 606 460 495 464 457 4. člen Za izvedbo tako zastavljenega programa bomo v ob-dobju do leta 1985 usposobili in zgradili naslednje telesno-kulturne objekte: a) objekti skupnega interesa Ljub-ljane: 1. prevzeli bomo (od skupščine mesta Ljubljane) ob-jekte Zavoda Tivoli in dokončali njihovo funkcionalno usposobljenost; 2. dokončali bomo obnovo centralnega športnega sta-diona v dogovorjenem in načrtovanem obsegu (naloga izhaja iz srednjeročnega programa 1976-1980); 3. zgradili bomo naslednje objekte: - športno rekreacijski center Sava - Bežigrad, - športno rekreacijski center Tivoli, - športno rekreacijski center Zalog - Zajčja Dobrava, - gimnastično dvorano v Šiški in, - športno rekreacijski center Svoboda; b) v vseh krajevnih skupnostih bomo zagotovili tele-snokulturni minimum objektov, tako da bo imela vsaka krajevna skupnost svoj odprti športno rekreacijski ob-jekt. c) Iz sredstev sklada za izgradnjo objektov družbenega standarda bomo zgradili ŠRC ob Linhartovi, v Črnučah in na Korantu nad Dolom (priloga 1). ' 5. člen Kot podlaga za obračun nadomestil izvajalcem iz členov 2. in 3. se uporabijo tile normativi, kriteriji in cene: Normativ Kriterij - povprečna cena (cene 79) 1. Redna vadba - 1 vadbena skupi-na do 20 ljudi - vadba 2x1 ura te-densko, skupaj 40 te-dnov letno = 80 ur - 1 vaditelj 2. akcije 3. Usposar bljanje no-vih stro-kovnih ka-drov 1 udeleženec v na-slednjih dejavno-stih: - tečaj učenja panog telesnokulturnega minimuma - trimske akcije (Cooperjev test, ko- -lesarjenje, pohodi, teki, testi) - trimska tekmova-nja (lige in turnirji) - planinski izleti in akcije - organizacija redne vadbe z manjSo frek-venco kot »redna vadba« - profesionalni stro-kovni delavec (šola-nje ob delu) - amaterski stro-kovni delavec (tečaj-na oblika) sofinancira se: - stroški najemnine objekta (1 ura) = 250,00 diri - stroški vaditelja= 100,00 din - materialni stroški = 50,00 din 400 dih sofinancira se: - stroške najemnine objekta, vaditelja in organizacija = 100,00 din sofinancira se: - šolnina = 15.000 din - šolnina = 2.600 din 6. člen Potrebna sredstva za izvedbo programov v skladu z osnovami za obračun iz 5. člena: v 000 din 1. Program športne rekreacije Bežigrad Center Moste-Polje Siška Vič-Rudnik a) redna vadba 1981 1982 1983 1984 1985 14.416 15.200 16.480 17.600 18.880 15.680 16.000 16.800 17.280 17.760 13.232 14.560 16.480 18.400 20.320 22.640 23.200 24.000 25.280 27.200 10.896 12.000 13.120 14.400 15.200 b) akcije 1981 1982 1983 1984 1985 1.270 1.370 1.558 1.716 1.876 1.600 1.700 1.880 2.046 2.206 1.980 2.080 2.268 2.426 2.585 1.280 1.380 1.568 1.726 1.886 1.170 1.270 1.458 1.616 1.776 2. Usposabljanje strokovnih kadrov 1981 1982 1983 1984 1985 363 166 233 150 203 482 286 308 394 302 156 376 225 238 249 441 434 575 505 416 208 144 96 93 109 3. Skupne akcije v okviru občine, obvez-nosti iz DD in SS ter poslovanje ZTKO občine ter TKS občine 1981 1982 1983 1984 1985 1.800 2.100 2.500 2.900 3.300 1.800 2.100 2.500 2.900 3.300 2.300 2.600 2.900 3.200 3.500 2.500 2.800 3.000 3.500 3.800 2.200 2.300 2.400 2.500 2.600 ¦'¦ ¦ ' '7. člen ¦¦'¦"¦¦¦'• ' ¦ ¦'«"•' Potrebna sredstva za izvedbo investicij iz 4. člena v obdobju 1981-1985: Bežigrad ' * ¦-, 25,500.000 Center . 6,000.000 Moste-Polje 25,500.000 Siška ' 31,500.000 Vič-Rudnik 31,500.000 Ljubljana 506,646.000 Skupaj(5+1) 626,646.000 Za objekte iz čl. 4/c je v programu SIS za izgrad-njo objektov družbenega standarda zagotovljen znesek ...................................166,384.000 N din. 8. člen Skupna vrednost programa iz 2. in 3. čl. (v 000 din): 1981 1982 1983 1984 1985 Bežigrad 17.849 18.836 20.771 22.366 24.209 Center 19.562 20.086 21.494 22.620 23.568 Moste-Polje 17.668 19.616 21.873 24.264 26.655 Siška 26.861 27.814 29.143 31.011 33.302 Vič-Rudnik 14.474 15.684 17.074 18.600 19.685 Skupaj 96.414 102.036 110.355 118.870 127.419 9. člen V Telesnokulturni skupnosti Ljubljana bomo udele-ženci zagotovili naslednji skupni program na območju občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik: 1. Program vrhunskega športa Načrtno bomo razvijali predvsem naslednje športne pa-noge: - atletiko, gimnastiko, namizni tenis, plavanje, smučanje - alpsko, skoki in teki, hokej na ledu, košarka, nogomet in rokomet (prva prednostna skupina); ' - poleg teh, ob ostrejših kriterijih za uvrstitev v pro-gram vrhunskega športa in z manjšim številom vključe-nih v programe, še naslednje športne panoge: alpinizem, judo, kajak-kanu, kolesarstvo in strelstvo (druga pre-dnostna skupina); - dejavnost športnikov, posameznikov v drugih šport-nih panogah, ki bodo dosegli naziv zaslužnega športnika * ali športnika mednarodnega razreda. Stevilo vključenih bo v posameznih letih srednjeroč-nega obdobja 1981-1985 enako kot v letu 1981, to pa okvirno velja tudi za potrebna sredstva za izvedbo pro-grama. V program vrhunskega športa so povsod vključeni mo-ški in ženske, enakovredno, slednje pa so še posebej izpostavljene v programih tistih panog, kjer je program vadbe in tekmovanj različen. Pregled selekcij, števila udeležencev in potrebnih sred-stev za izvajanje programa vrhunskega športa: Pionirske Mladinske Članske Povprečna potrebna kategorije kategorije - kategorije sred. na število sredstva Selekcije ' , športnikašportnikov skupaj I. II. III. IV. V. VI. VII. skupaj skupaj v 000 din 1. Atletika 200 120 50 35 20 (3.943) (5.048) (40.299) (49.195) .. ..-,-¦¦ (79.586) 15.316 425 6.722 2. Gimnastika moški 200 15 12 , > 6 (1.995) (47.620) (67.079) ' (130.793) 11.627 233 2.709 ženske .. > . / . 200 20 ¦;, ,' 10 := V 14 . :'V , (1.995) (39.109) , (82.453) ... (106.610) 14.320 244 3.494 3. Namizni ^ 120 50 . 20 i' ' 10 tenis ' (4.559) (20.220) (59.070) (183.358) 22.865 200 4.573 4. Plavanje " ' 120 90 60 30 25 , '¦¦".¦ ; (4.374) (11.898) (14.880) (54.627) (101.116) 20.477 325 6.655 5.Smučanje ¦ 80 64 34 15 \, '/¦;¦ 12 -alpsko . ' (38.220) (68.817) (96.951) (92.767) (126.362) 66.663 205 13.666 6. - skoki 40 20 15 8 . 12 .'¦ ¦ (13.222) (18.730) (27.907) (76.775) (119.533) 35.484* 95 3.371 7.-teki . ' , 45 30 10 5 ' (16.929) (28.865) (82.340) (129.080) 84.400 90 3.096 8. Hokej na 80 40 22 22 22 ledu (11.414) (19.091) (27.660) (56.645) (181.818) 33.038 186 7.075 9. Košarka 120 120 60 30 30 15 15 moški V ....' (5.787) (5.787) (20.185) (20.513) (31.343) (133.333) (266.666) 25.041 390 10.156 ženske 90 90 30 15 15 15 ¦¦ (5.787) (5.787) (12.874) (26.846) (23.956) (100.000) 12.510 255 3.190 10. Nogomet ' ; . 150 150 100 80 40 20 20 (3.297) (8.551) (12.312) (35.000) (43.025) (100.000) (300.000) (27.859) 560 15.601 11. Rokomet v, 120 120 45 45 15 15 15 moški ¦'-¦-;.-¦¦... " (5.954) (6.524) (14.375) (22.999) (40.854) (100.000) (266.666) 24.091 375 9.259 ženske ' , ' 80 80 30 15 .15 ¦ '¦ " (6.770) (6.720) (28.288) (41.286) (100.000) 18.395 220 4.047 1.645 1.089 446 310 137 50 206 24.862 3.803 93.614 12. Alpinizem . :.' ¦ . 20 10 . "•¦ •¦ • '¦:¦¦¦ ¦¦ H ; (30.000) ; (30.000) 30.000 30 900 13. Judo -¦:.. ...-,' •'•.--..¦¦¦." -Jo • ¦ ¦' " ''¦'¦¦ '"¦ ¦-•"• ¦ . (7.350) , ..-¦•¦ . . 10 ... . ' 10 . :, .; ...'¦¦' (H.975) ;.;. , . os.oooj 12.929 40 517 14. Kajak-kanu , ¦'.*'¦''' . . 20 ¦" : ' ' ' , 10 • \•:... ::.. (30.000) v ,-, . (70.000) 33.333 30 1000 15. Kolesarstvo . ' 20 ..¦".'¦'. 10 ¦ 10 . '..¦'¦ (15.000) (30.000) , • i (30.000) 22.500 40 900 16. Strelstvo 20 * 10 (20.000) (30.000) 23.333 30 700 ~ 40 80 50^ 23.629 170 4.017 i7/.~ •¦¦,-¦ .-¦¦¦¦ ¦¦¦¦ • ¦ ¦ ¦ ¦¦ ¦¦.-¦¦ ¦. ;¦•¦:¦"''-.¦,. ¦ . -: ¦.• . 5 ' ' - (30.000) 30.000 5 150 SKUPAJ 1.645 1.129 446 390 137 50 261 24.580 3.978 97.781 Opombi: 1. Tabela prikazuje število selekcioniranih športnikov v posameznih selekcijah, potrebna sredstva za izvajanje programa na Sportnika v panogi (podatki v oklepaju) in skupna potrebna sredstva. 2. Udeleženci sporazuma krijejo stroške programa za zadnje selekcije ekipnih športnih panog le delno. Celotni stroški za posamezne od teh selekcij so: Skupni stroški primankljaj hokej na ledu košarka moški/VII moSki/VI ženske/VII nogomet/VII nogomet/VI rokomet - moški/VII ženske/VI 9.000.000 din 9.000.000 din 2.700.000 din 2.000.000 din 35.000.000 din 7.407.000 din 5.200.000 din 1.500.000 din 4.000.000 din 5.000.000 din 700.000 din 500.000 din 29.000.000 din 5.400.000 din 1.200.000 din 45.800.000 din 2. Usposabljanje strokovnih kadrov za vrhunski šport 3. Izpopolnjevanje tehnične opreme športnih panog - zagotovitev sodobnih tehničnih rekvizitov za vadbo v vrhunskem športu in vzdrževanje ustrezne ravni standar-dov za priprave vrhunskih športnikov. 4. Zdravstveno varstvo športnikov - zagotovitev specialnih pregledov, preventive in kura-tive športnikov v sodelovanju z zdravstveno skupnostjo. 5. Delovanje najvišjih selekcij vrhunskega športa. 6. Vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje objektov skupnega interesa v Ljubljani - športni objekti Zavoda Tivoli - Centralni športni stadion - SRC Kodeljevo - skakalni center Mostec : - kopališče Kolezija ' - objekti skupnega interesa v Ljubljani, ki bodo zgra-jeni v obdobju 1981-1985 7. Velike športne prireditve in manifestacije - športni del Pohoda po poteh partizanske Ljubljane - športne prireditve svetovnega in evropskega obsega - prireditve vrhunskega športa in tradicionalne športne prireditve v Ljubljani 8. Sodelovanje s prijateljskimi mesti Ljubljane in slo-venskimi športnimi organizacijami v zamejstvu 9. Špotrna dejavnost šol usmerjenega izobraževanja 10. Obveznosti iz družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, dogovorjene naloge in poslovanje TKS in ZTKO Ljubljana. 10. člen Za uresničevanje programa vrhunskega športa bomo usposobili poleg obstoječih še naslednje število novih strokovnih kadrov: profes. tren. amater. tren. 1981 1982 1983 1984 1985 5 5 5 5 5 30 30 30 30 30 11. člen Za uresničevanje programa vrhunskega športa in skupno dogovorjenih nalog v Ljubljani iz 9. in 10. čl. bomo namenili (v 000 din) 1981 1982 1983 1984 1985 1. Program vrhunskega športa 2. Usposabljanje strokovnih kadrov za vrhunski šport 3. Izpopolnjevanje tehnične opreme športnih panog 4.. Zdravstveno varstvo športnikov 5. Delovanje najvišjih selekcij vrhunskega športa - sofi-nanciranje zadnjih selekcij 6. Vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje objektov skupnega interesa v Ljubljani 7. Velike športne prireditve in manifestacije 8. Sodelovanje s prijateljskimi mesti Ljubljane in sloven-skimi športnimi organizacijami v zamejstvu 9. Športna dejavnost šol usmerjenega izobraževanja 10. Obveznosti iz DD in SS, dogovorjene naloge in poslo-vanje TKS in ZTKO Ljubljana 97.781 97.781 97.781 97.781 97.781 300 300 300 300 300 1.100 1.100 1.100 1.100 1.100 1.200 1.200 1.200 1.200 1.200 45.800 45.800 45.800 45.800 45.800 8.800 8.800 8.800 8.800 8.800 3.000 8.000 3.000 8.000 3.000 2.400 2.400 2.400 2.400 2.400 200 200 200 200 200 880 880 880 880 880 12. člen Skupna vrednost programov iz 9. in 10. čl. (v 000 din): vletu t 1981 1982 1983 1984 19~85 ______________________________________________________________169.381 174.381 169.381 174.381 169.381 13. člen Skupna vrednost programa iz 1. čl. (v 000 din):________________________________________________________________ ' 1981 1982^ 1983^ 1984 1985 1. Program športne rekreacije, ki se izvaja v občinah (iz 2. 96.414 102.036 110.355 122.870 127.419 in 3. čl.) 2. Program vrhunskega športa in skupno dogovorjenih 169.381 174.381 169.381 174.381 169.381 nalog v Liubljani (iz 9. in 10. čl.)____________________________________________________________________ Skupaj ¦ 265.795 276.417 279.736 297.251 296.800 14. člen Sredstva za izvajanje programa iz 13. čl. bomo zagotav- ljali (v 000 din): a) po prispevni stopnji iz Bruto osebnih do-hodkov delavcev b) iz neposredne svobo-dne menjave dela 1981 1982 1983 1984 120.462 125.280 130.292 135.503 140.923 145.333 151.127 149.444 161.648 155,977 Sredstva za uresničitev programa iz 7. člena (obnova TK objektov in izgradnja novih, bomo zagotavljali iz neposre-dne svobodne menjave oz. iz Samoprispevka občanov, pa tudi iz sredstev skladov družbenega standarda in skladov . za izgradnjo telesnokulturnih objektov. 15. dlen Sredstva, ki jih bomo združevali po prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka delavcev, bomo namenili za sofi-nanciranje: 1. programa športne rekreacije 46,0% 55.414.000 . , . 42,6% 51.317.000 • 2. program vrhunskega športa in skupno dogovorjeni pro-gram 54,0% 65.049.000 , 57,4% 69.145.000 .. v AD 2) program vrhunskega športa in skupno dogovor-jeni program telesnokulturnih skupnosti občin bomo v letu 1981 sofinancirali (v 000 din): 1. vrhunski šport - 2. usposabljanje strokovnih kadrov 3. izpopolnjevanje tehnične opre- me športnih panog • 4. zdravstveno varstvo športnikov 5. vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje objektov skupnega in-teresa 6. sodelovanje s prijetelskimi mesti Ljubljane in slovenskimi športnimi organizacijami v zamejstvu 7. velike športne prireditve in ma-nifestacije 8. obveznosti iz DD in SS, dogovor-jene naloge in poslovanje TKS in ZTKO Ljubljana var. 52.64956.745 300 300 300 800 300 800 800 800 900 900 1.500 1.500 7.800 7.800 65.14569.145 Sredstva za sofinanciranje programa bo'mo na gornji podlagi v letih 1982, 1983, 1984 in 1985 povečali po in-deksu 103. 16. člen Zavezanci prispevka iz občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Ši-ška in Ljubljana-Vič-Rudnik, bodo združevali za pro-gram iz čl. 15 naslednja sredstva (v 000 din) : leta 1981 1982 1983 1984 1985 skupno din 120.462 125.280 130.292 135.503 140.923 17. člen Sredstva iz 16. čl. se bodo valorizirala vsako leto za naprej, na podlagi stopnje rasti, predvidene z letno valori-zacijo skupščine SR Slovenije in v skladu z ustreznim dogovorom družbenopolitičnih skupnosti Ljubljane. Sredstva za investicije in investicijska vzdrževanja se bodo valorizirala na enak način, ampak po posebnem dogovoru v obliki aneksa k temu sporazumu. ' 18. člen ... " Skupščina pbčinske K skupnosti (mestne) je poobla- ščena, da s pogodbami poveri izvajanje nalog po tem sporazumu posameznim izvajalcem. Izvajalske organizacije bodo poročale K skupnostim o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti vsako leto v fe-bruarju in avgustu. Skupščina SIS bo vsako leto v marcu in septembru obravnavala poročilo o izvajanju tega sporazuma in spre-jemala ukrepe za njegovo dosledno izvajanje. 19. člen Skupščina telesnokulturne skupnosti bo predlagala udeležencem spremembo oz. dopolnitev tega sporazuma, ie z ukrepi iz prejšnjega člena ne bo mogoče zagotoviti izvajanje samoupravnega sporazuma. 1. Izračun sredstev za izvajanje programa pb prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov delavcev za obdobje 1981-1985 izhaja iz 3-odstotne realne rasti sredstev v cenah 1979. 2. V tem samoupravnem sporazumu ni programa TKS SR Slove-nije in njenega finančnega ovrednotenja. O.-3 w S ¦3 ¦LL, n . 0 c •3 0 3 ° 3 1 > =3 .S s fjl l B o , c 2 o %u ¦ f s .s X o VI > s-a VI X S f 2 a Q < Cš 00 «-h O s?1 o o m o teco in o t-; Ol M C^ O O -H oo . ca oq + 0 n « o Offl N O CD O5 CJ tt 01 cvi O O • —i O CM 005 + ID31 o co PO O CM O IM ri 1% O O i-i oo TO 00 + ¦* Tf< O "-! 00 O O CO O on N o ¦^; n cm os O O —i §8 + *2 g O O PO O 00 O N O N O ' N •-< iri r-i (N O O —I oo . nq + 030 o ¦ -J 00 'o _ 3ao3t 55 2 o PROGRAM IZGRADNJE TELESNOKULTURNIH OBJEKTOV ZA OBDOBJE 1981-1985 PRILOGA 1. Objekt število objektov velikost vrednost Krajevna skupnost Boris Kidrič - Savsko naselje - ŠRC Rokometna igrišča Igrišča za mali nogomet Igrišča za košarko Igrišča za odbojko Igrišča za tenis , ¦ Igrišča za badminton Tekaška steza 2 1936 m2 • 1 1904 m2 3 ¦ 1440 m2 - 2 , 720 m2 8 2746 m2 2 274 m2 1000 m x 2,5 m 2500 m2 SKUPAJ: Garderobna stavba - sanitarije 11520 m2 100 m2 15.775.700 1.200.000 Krajevna skupnost Črnuče Igrišča za mali nogomet Igrišča za košarko Igrišče za odbojko Igrišče za rokomet Igrišče za tenis Balinišče 1 1904 m2 2 960 m2 2 720 m2 1 968 m2 3 18 0 m2 2 - 240 m2 Skupaj: Pokrit objekt z dvorano 30 x 18 m in spr. prostori 6642 m2 900 m2 9.608 800 13.500.000 Krajevna skupnost Dol - Korant Igrišče za odbojko Igrišče za košarko ' TRIM steza Tekaška steza 360 m2 480 m2 2000 m2 10.000 m Skupaj: 840 m2 4.500.000 Krajevna skupnost Savlje Kleče: ŠRC Ježica: Igrišča za tenis Igrišča za balinanje Večnamenska travnata površina za rugby, lokostrelstvo in bassebal 4 2 2373 m2 240 m2 7350 m2 Skupaj: 9963 m2 10.000.000 Univerzalne ploščadi • ¦ v 4 krajevnih skupnostih: ' Asfaltne univerzalne ploščadi ' 4 7232 m2 6.000.000 SKUPAJ TELESNOKULTURNI OBJEKTI V OBČINI 1981-1985: Odprti TK objekti ' 36197 m2 46.384.000 Pokriti TK objekti______________________________________________________________1000 pi2_______120.000.000 SKUPAJ: ~" ; '. 166.384.000 OBRAZLOŽITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O temeljih plana telesnokulturnih skupnosti občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-/Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vič/Rudnik, za ob-dobje od 1981-1985. leta (osnutek, 1. 8. 1980) Program TKS občin in mesta Ljubljane izhaja iz ele-mentov in v skladu z zakonom o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture predstavlja osnovo za dogovarja-nje in sporazumevanje o programu za obdobje 1981-1985. Temeljna razvojna značilnost tega programa je v obliko-vanju programa športne rekreacije, ki temelji na večjem vključevanju delovnih ljudi, mladine in občanov v organi-zirano 2 x tedensko -vadbo prek 40 tednov v letu, kar naj v bistvu zagotovi vsebinske smotre ukvarjanja s telesno kulturo. Od leta 1981, ko se bo v tem procesu udeleževalo aktivnosti več kot 48.000 ljudi, naj bi do leta 1985 zagoto-vili udeležbo nekaj več kot 62.000 ljudi. Število vadbenih ur naj bi v tem času naraslo od 192.160 do 248.400. Na-mreč, le preko tako organiziranega pristopa je moč zago-toviti smotre telesnokulturne aktivnosti, ki so v pridobi-vanju večje delovne sposobnosti, boljšega zdravja in večje sposobnosti v vključevanje v SLO. Program rekreacijskega športa pa hkrati zagotavlja tudi številne akcije, organizirane, a posamične, katerih se bodo delovni ljudje, mladina in občani lahko udeleževali po lastni presoji in pobudi, tako glede vsebine kot po dina-miki obiskovanja posameznih akcij. Gre za to, da bi do konca leta 1985 skozi take oblike aktivnosti šlo 103.300 ljudi. Hkrati pa zahteva program športne rekreacije zagotovi-tev baze profesionalnih strokovnih k drov in amaterskih kadrov v osnovnih telesnokulturnih organizacijah, pred-vsem pa izgradnjo objektov za zagotavljanje telesnokul-turnega minimuma (gre pretežno za odprte športne ob-jekte) v vsgeh krajevnih skupnostih, kjer le-te še ni. Sploh velja povdariti, da je Ljubljana, kar zadeva TK objekte izjemno deficitarna, saj ne dosega niti republiškega po-prečja. Program vrhunskega športa je zasnovan tako, da tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju, t. j. 1981-1985 ne širimo športnih panog, ki so v prvi prednostni skupini. Celo zmanjšano je število udeležencev v posameznih pa-nogah, s tem, da bomo zagotavljali bolj organizirano in bolj strokovno delo, ki bi zagotavljal, da iz ožje selekcijske baze zagotovimo dovolj vrhunskih športnikov. Panoge, ki so v drugi prednostni skupini, bi v tem srednjeročnem . obdobju delovale ob ostrejši kriterijih, vendar pa ob trdno dogovorienih programih, ki jih bodo morale spoštovati. Celoten program vrhunskega športa temelji na selek-tivni podlagi, kar pomeni, vključevanje lastne baze za razvoj kvalitete. Skupno dogovorjen program zagotavlja skrb za zdravje športnikov, za njihovo sodobno tehnično opremljenost in raven strokovnega dela in treningov, pa tudi organizacijo velikih športnih prireditev in manifestacij, med katerimi velja v tem trenutku še posebej izpostaviti pohod po poteh partizanske Ljubljane ter svetovno prvenstvo v dviganju uteži in svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah. Sestavni del tega skupno dogovorjenega programa je tudi sodelovanje s prijateljskimi mesti Ljubljane in slovenskimi športnimi organizacijami v zamejstvu. Zagotavljanje sredstev za financiranje programa, tako programa športne rekreacije kot vrhunskega športa, pred-stavlja temeljni problem. V skladu z Zakonom o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture se z dokajšnjimi sredstvi in sicer v višini 145.338.000 vključujemo v nepo-sredno svobodno menjavo dela, saj sredstva po prispevni stopnji iz bruto OD delavcev v višini 120.462.000 (oboje v letu 1981). ne zadostuje za celotno izvedbo načrtovanega programa, takega, kot izhaja iz potreb delovnih ljudi in občanov Ljubljane. Obnova in izgradnja novih telesnokulturnih objektov za katere smo že dejali, da so v Ljubljani pod ravnijo republi-škega poprečja, pa predvidevamo sredstva samo iz nepo-sredne svobodne menjave oz. iz sredstev samoprispevka občanov. Končno velja ob tem opozoriti, da iz prvih dveh samoprispevkov v Ljubljani ni bil zgrajen noben nov TK objekt. Ljubljana tudi v novem srednjeročnem obdobju ne bo dosegla jugoslovanskega normativa iz leta 1970, ki predvideva 3,5 m2 telesnokulturne površine na prebivalca saj imamo danes le 1,53 m2 na prebivalca. Republiško poprečje znaSa danes 2,01 mz na prebi-valca. Z izgradnjo novih objektov, ki so predvideni v tem samo-upravnem sporazumu, se zaradi naraščanja števila občanov v Ljubljani položaj ne bo popravil. socialno skrbstvo Delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik kot uporabniki in izvajalci, sklepamo po 25. in 29. členu zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS št. 35/79) ter po uskladitvi elementov v skupščini skupnosti SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMEUIH PLANA SOCIALNEGA SKRBSTVA V OBČINI UUBUANA VIČ - RUDNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 1. člen ¦•¦-.' S tem samoupravnim sporazumom določamo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu udeleženci sporazuma) usmeritve, cilje in naloge pri razvoju socialnega skrbstva v občini, medsebojne ob-veznosti in pravice pri uresničevanju občinskega pro-grama socialnega skrbstva, potreb in nalog, ki so skup-nega pomena za mesto Ljubljano, zagotovljenega pro-grama in z njim povezanih solidarnostnih nalog ter način zagotavljanja nalog, ki so skupnega pomena za vso repu-bliko. 2. člen Posamezne storitve oziroma dejavnost izvajajo razen delavcev v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva (center za socialno delo, dom upoko-jencev pziroma starejših občanov, drugi socialni zavodi, delavnica pod posebnimi pogoji, mladinsko sprejemali-šče) tudi posamezne organizacije in društva (RKS, ZPM, , zveza slepih in slabovidnih, organizacija slušno prizade-Uh, zveza civilnih invalidov vojne, društvo za pomoč du- ševno prizadetim osebam, društva invalidov) ter občani kot posamezniki (rejnice oziroma rejniki, skrbniki, ob-, čani, ki po pogodbi sprejmejo v domačo oskrbo odrasle socialno ogrožene občane in drugi). 3. člen Za izvajanje zagotovljenega obsega pravic, ki ga oprede-ljuje samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in ki je osnova za medse-bojne solidarnostne obveznosti občinskih skupnosti so-cialnega skrbstva v SR Sloveniji, se udeleženci spora-zuma v občini dogovorimo za naslednje materialne pra-vice in obveznosti: 1. stalne družbene denarne pomoči kot ediniVir preživ-ljanja na upravičenca mesečno 2.347 din 2. stalne družbene denarne pomoči kot dopolnilni vir na upravičenca mesečno (povprečno v SR Sloveniii) 1.174. din 3. sredstva za osebne dohodke strokovnih delavcev (v centrih za socialno delo po merilu 4000 prebivalcev na strokovnega delavca) Osebni dohodek se vrednoti s 3.700 din na PND in s poprečnim KK 2,70, kar znaša mesečno na strokovnega delavca 9.990 din. Odstopanja v kvalifikacijski sestavi (navzdol) se obračunajo in sicer tako, da se pri vrednote-nju osebnih dohodkov prizna vrednost sredstev izraču-nana glede na dejansko izobrazbo strokovnih delavcev (KK za srednjo izobrazbo 2,13, za višjo 2,50 in za visoko 3,13). Pri vrednotenju storitev in dejavnosti na področju so-cialnega skrbstva bomo v občinski skupnosti uporabljali enoten seznam storitev, sprejet v SR Sloveniji in določen v samoupravnem splošnem aktu občinske skupnosti. 4. člen Predvidevamo, da bo v občini Ljubljana Vifi-Rudnik število upravičencev do družbenih denarnih pomoči iz prejšnjega člena v letih 1981-1985 naslednje in da bodo za njih potrebna sredstva v vrednosti: leto edini vir štev. din dopolnilni vir štev. din 1981 1982 1983 1984 1985 82 87 93 97 Io2 2.3o9.448 Z.45o.268 2.619.252 2.731.9o8 2.972.728 226 235 24o 255 27o 3.183.888 3.31o.68o 3.381.12o ' 3.592.440 3.8o3.76o 5. člen .- .." ¦ ¦ ." Po merilih iz 3. člena (tč. 3) ocenjujemo, da bodo znašala sredstva za osebne dohodke strokovnih delavcev: leto število din 1981 • 13,7 1982 . 18,7 1983 18,7 1384 .18,7 1985 '•¦ 13,7 (3.7oo x 2,7o) x 12 x št.) 2.241.756 2.241.756 2.241.756 2.241.756 2.241.756 6. člen Vrednost enotnega programa v občinski skupnosti so-cialnega skrbstva bo znašala leta 1981 7.735.092 1982 V 8.002.704 1983 > . 8.242.128 1984 8.566.104 1985 8.918.244 Skupna sredstva za zagotovitev zajamčenega programa iz prejšnjega odstavka bomo združevali po enotni pri-spevni stopnji od bruto osebnih dohodkov. Konkretno višino prispevne stopnje bo glede na načrto-vani obseg pravic in storitev zagotovljenega programa vsako leto določila skupščina Skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije. 7. člen Predvidevamo, da bomo v občini Ljubljana Vič-Rudnik po enotni prispevni stopnji združili več sredstev, kot jih potrebujemo za zagotovitev zagotovljenega programa v občini, bomo v letih 1981-1985 združevali presežena sred-stva pri Skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije. S temi sredstvi bomo dopolnjevali sredstva za zagotavljanje zajamčenega programa v tistih občinskih skupnostih v SR Sloveniji, ki po enotni poprečni prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov v občini ne zberejo dovolj sred-stev za uresničitev svojega zagotovljenega programa. Dopolnilni kriterij za združevanje solidarnostnih sred-stev je, da delež planirane mase BOD v občini presega poprečje planirane mase BOD na upravičenca do druž-bene pomoči (po 4. členu) v SR Sloveniji. 8. člen Udeleženci sporazuma ocenjujemo, da bodo sredstva, ki jih bomo združili za solidarnost pri skupnosti social-nega skrbstva Slovenije, znašala: leta 1981 , . 4.548.531 din 1982 4.526.900 din 1983 ¦ ¦ ,¦ r ¦ 4.031.394din 1984 ' ' "¦ 3.723.208 din 1985 : ¦ 3.642.928 din Občinska skupnost socialnega skrbstva bo solidar- nostna sredstva nakazovala na poseben račun pri Skup-nosti socialnega skrbstva Slovenije v nominalnih zneskih v obsegu, ki ga bo vsako leto posebej določala skupščina republiške skupnosti. 9. člen Solidarnostna sredstva bomo med letom združevali glede na planirano vrednost zagotovljenega programa v Sloveniji, dejanske zneske pa bo vsako leto po ugotovljeni realizaciji obsega pravic in storitev iz zagotovljenega pro-grama ugotovila skupnost socialnega skrbstva Slovenije in opravila poračun tako, da bo nastalo razliko upošteval v solidarnostni bilanci za prihodnje leto. 10. člen Poleg zagotovljenega programa bomo v občinski skup-nosti združevali tudi sredstva za ostale naloge občinskega programa. Glede na prejšnje srednjeročno obdobje oce-njujemo, da bodo v obdobju 1981-1985 potrebna sredstva za zagotavljanje naslednjih pravic, pomoči in storitev v obsegu in vrednosti kot sledi: 1. začasne, enkratne družbene denarne pomoči in druž-bene denarne pomoči za duševno in telesno prizadete občane z dokazano invalidnostjo do 15. leta starosti poprečna pomoč za upravičenca: začasne pomoči - 900 din mesečno enkratne pomoči - 2.000 din mesečno pomoči za duševno in telesno prizadete - 1.000 din mesečno ¦ zacasne :^-,: . •¦;/,; erucratne , v ¦ ¦:.-¦¦-¦ pomoci za pri2a- ¦ :" '":- ¦': '" , ¦ ¦¦; i . dete leto čt.____din št. din št._____'____din 1981 35 I89.000 .. , 385 77o.ooo 79 . . . 943.ooo 1982 38 2o5.2oo .' 4o2 8o4.ooo 82 984.000 1983 41 221.4oo .¦.¦"-¦¦' 416 832.000 85 I.o2o.ooo 1934 44 237.600 ¦'/,¦•;'¦ 44o 880.000 ;• 87 I.044.000 1985 47 253.8oo ' ' 465 93o.oco '•..¦;. 9o I.080.000 2. plačila oziroma doplačila k oskrbnim stroškom obča-nov v splošnih oziroma posebnih socialnih zavodih poprečni mesečni prispevek: splošni socialni zavodi - din mesečno posebni socialni zavodi - din mesečno ¦ cplošni popnbni leto_________št_._________din______________ št._______ din 1981 23o 7.312.742 32 2.433.455 1982 25o 7.6o5.252 35 2.33o.733 1983 280 7.9o9.462 37 2.337.64o 1984 29o S.225.640 4o 2.548.8oo 1985 3oo 8.554.L74 43 2.846.733 3. plačilo stroškov oskrbe v organizacijah za usposab-ljanje in mladinskih vzgojnih zavodih poprečni mesečni prispevek: 3.700 din mesečno Isto stevilo din l°3l 1382 leto 150 155 6i75o.coo 6.975.000 s u šolska pr'Ghrana din 176 i lr;64 17o 7.65o.oco 175 7.875.000 180 8.I00.000 4. stroški za bivanje v rejniški družini in za zagotovitev poklicnega statusa rejnic poprečna rejnina - 2.408 din mesečno prispevek za pokojninsko-invalidsko ter zdravstveno zavarovanje rejnic - 1.189 din mesečno leto rejnme št. din zavarov. rejnic §t. din 1981 76 2.196.096 6 85.608 1982 78 2.2i>3.888 6 85.608 1983 80 2.311.680 6 85.608 1984 82 2.369.472 ¦ 6 85.608 1985_______85______2.456.16o________________6________85.608 5. sredstva za doplačila oziroma plačila šolske prehrane in bivanja v vzgojno varstvenih zavodih poprečni mesečni prispevek: šolska prehrana - 234 din mesečno ' bivanje v WZ - 400 din mesečno bivanje v WZ 3t. din 1981 1982 1983 1984 1985 65o S7o 69o 71o 73o 1.521.000 1.567.8oo 1.614.600 I.66I.400 1.7o8.2oo 35 41 47 53 58 168»ooo 196.800 225.6oo 254.4oo 278.4oo 6. sredstva za doplačila oziroma plačila stroškov letova-nja in klimatskega zdravljenja otrok leto letovanje din klim.zdravljeftje din 1381 1982 1983 1984 1985 588.000 588.000 588.000 588.000 588.000 Io9.6oo I09.000 I09.000 I09.000 Io9.ooo 7. financiranje storitev oziroma dejavnosti socialnega skrbstva, ki jih izvajajo del. ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih (občinske organizacije RKS, občinska društva invalidov) leto žtev. delavcev leto din 1381 1932 1933 1984 1985 9o.5oo -,• 9o.5oo 9o.5oo 9o.5oo 9o.3oo 1981 1982 1983 1984 1985 din 5.537.844 5.537.844 5.537.844 5.537.844 5.537.844 9. sredstva za delovanje Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, njenih organov in stro-kovne službe leto žtev. delavcev din 8. sredstva za delovanje Centra za socialho delo y ob-čini za naslednje število delavcev in v vrednosti 1981 1982 1933 1984 1985 380.000 380.000 380.000 380.000 380.000 10. zagotavljanje sredstev za potrebe na področju ljud-ske obrambe in družbene samozaščite v vrednosti: leto din 1381 5o.ooo 1982 , . ¦- : ¦ ¦¦'¦¦ 50.000 1383 ' ' • .. . 50.000 1934 ¦-,---,,........ ... , 5o.ooo 1985 ^ ¦ . 50.000 , 11. druge naloge občinske skupnosti din - razvrščanje otrok . . 36.000 - pogrebni stroški 82.000 - Klubizdravlj.alkoholikov ( - 20.000 - Pot spominov in tovarištva - , 34.500 - Občinska skupnost. soc. varstva 110.000 - stroški davčne uprave, plačilne * ga prometa in provizija SDK 114.000 SKUPAJ 396.500 dinletno 11. člen Pri načrtovanju potrebnih sredstev za razne oblike de-narnih pomoči, ki jih občinska skupnost zagotavlja v okviru svojega programa, bomo upoštevali tudi predvi-dene prispevke oseb (3 % vrednosti programov), ki so po zakonu ali drugi pravni podlagi dolžne preživijati občane, ki prejemajo družbeno denarno pomoč iz sredstev social-nega skrbstva. ¦ ¦ ¦ ' •¦¦¦'¦¦'"¦ ' f 12. «en . ••¦• . . ¦¦¦-¦¦',¦?¦'¦ .¦ Pri oblikovanju cen'enote storitve zavodskega varstva bomo udeleženci v občinski skupnosti ugotavljali ele-mente cene po naslednjih merilih: 1. materialne stroške na podlagi normativov iz Samo-upravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zavod-skega varstva odraslih oseb v SR Sloveniji in v odvisnosti od gibanja cen na tržišču, 2. sredstva amortizacije v zakonsko predpisani višini, 3. osebne dohodke delavcev in sredstva za skupno po-rabo v odvisnost od višine in rasti osebnih dohodkov delavcev v združenem delu na območju občine, na kate-rem delajo; pri tem bomo upoštevali število delavcev, ki izhaja iz kadrovskih normativov po samoupravnem spo-razumu (tč. 1 tega člena), 4. sredstva za zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti ter sredstva rezerve upošteva organizacija združenega dela v predpisani višini. 13. člen Pri oblikovanju cene storitve v zavodih za usposablja-nje soglašamo, da bomo priznavali ceno oskrbe v smislu 3. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje cene oskrbe v organizacijah za usposabljanje v SR Sloveniji, ki obsega: nastanitev, prehrano in varstvo gojencev, vzdrževanje gojenčeve garderobe in zavodskega perila, zagotovitev potrebščin za osebno higieno ter rekreacijo gojencev. 14. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bomo z organiza-cijami združenega dela, ki izvajajo socialno skrbstvene storitve, vsako leto planskega obdobja sklenili poseben samoupravni sporazum oziroma pogodbo o svobodni me-njavi dela. V teh sporazumih oziroma pogodbah bomo podrobno in konkretno deločili obveznosti in pravice izvajalcev in uporabnikov. ¦¦¦..,, 15. člen ¦ > • Za otroke v rejniških družinah bo priznana višina rej-nine za rejenca (po Samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za določanje višine in o plačevanju rejnine v SR Sloveniji povprečno mesečno 2.408 din, pri čemer bo namenjenih: - za povračilo materialnih stroškov 62 % ali 1.493 din, » plačilo za delo renic oz. rejnikov 38 % ali 915 din. Pri povračilu materialnih stroškov se prizna višina nado-mestila glede na starost rejencev v naslednjih višinah: - do 2. leta starosti 1.260 din - od2. do7.1eta . 1.300 din - od 7. do 14. leta •¦ . ' ' 1.656 din - od 14. leta starosti dalje 1.935 din Pri povračilu za delo rejnice oziroma rejnika se priznava višina glede na starost rejencev za: ' . - starostdo 14. leta 800 din - od 14. leta starosti dalje 600 din - rejence z motnjami v duševnem - razvoju - povprečno • 1.750 din. 16. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik bo deloval Center za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik, kot izvajalec stro-' kovnega socialnega dela. Udeleženci soglašamo, da bodo občinski skupnost,i slu-žili kot osnova za določitev cene storitev normativi, ki so sprejeti v SR Sloveniji in določeni v samoupravnem splošnem aktu skupnosti. Enota storitve je količina vlože-nega dela delavcev, ki je potrebna za izvršitev posamezne vrste strokovnih opravil, opredeljena v točkah ter znaša 4,32 din (1 točka). Struktura cene za enoto storitve je: - materialni stroški 0,32 din 7,40 % -amortizacija • 0,05 din 1,23 % - obveznosti iz dohodka . 0,43 din 9.88 % - osebni dohodki in skup. poraba , 3,47 din 80,23 • . ¦ ¦ % - rezerva ' 0,05 din 1,26 , . • - • : ; . % Za izvedbo storitev, ki jih bo opravljala strokovna so-cialna služba se prizna: leto_______________;tevilo točk________din______ 1351 1332 •••-¦•¦••.¦ .-••i- 1923- '¦¦¦•'?¦'";.•¦ 1334 13a5________________________ . Udeleženci sporazuma soglašamo, da lahko zaradi po-večanega obsega strokovnega socialnega dela normativi iz tega člena odstopajo za največ 5 %. 17. člen ¦-,:¦¦¦¦ Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti so- cialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik je osnova za skle-panje samoupravnih sporazumov oziroma pogodb o svo-bodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci storitev na področju strokovnega socialnega dela, v katerih bomo določili tudi razpored delovnega časa v centru za socialno delo ter čas, ko so delavci na razpolago občanom. 18. člen Sredstva za delovanje samoupravnih organov in stro-kovne službe občinske skupnosti se bodo v okviru sred-stev iz tega sporazuma za posamezno leto planskega ob-dobja določila s finandnim načrtom, o katerem se udele-ženci sporazuma dogovorimo na seji skupščine. Skup-ščina bo vsako leto sklenila s strokovno službo sporazuma o svobodni menjavi dela, s katerim bodo opredeljene delovne naloge strokovne službe in vse medsebojne ob-veznosti. Strokovna sliižba bo pri vrednotenju delovnega načrta upoštevala kalkulativne elemente, ki obsegajo: - materialne stroške; stalne materialne stroške v višini, ki je določena s pogodbami, drugi materialni stroški v višini dejanskih stroškov iz preteklega leta, povečani s l.Soo.cco 7.779.-JOO l.Soo.cco 7.773.6oo l.Soo.o.^ 7.779.000 I.Oco.000 7.779.600 I.600.000 7.779.6oo predvidenim porastom cen na drobno, kar predstavlja......% - zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti v predpisani in dogovorjeni višini......% - za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v odvisnosti od višine osebnih dohodkov delavcev v zdru-ženem delu v občini, kar znaša......% 19. člen Sredstva za sofinanciranje dejavnosti družbenih organi-zacij in društev bomo vsako leto določali s finančnim riačrtom občinske skupnosti na osnovi pogodbe o izvrše-vanju določenih socialnoskrbstvenih storitev oziroma de-javnosti po predloženem programu posamezne organiza-cije oziroma društva in poročilu o opravljenem delu ter porabi sredstev v preteklem letu. 20. člen Finančno ovrednoteni občinski program socialnega skrbstva bo znašal po posameznih letih srednjeročnega obdobja: Leta 1981 ' 29.525.745 din 1982 ¦ 30.706.140 din 1983 ~ ' ¦ 31.654.219 din 1984 32.522.470 din 1985 ; 33.445.684 din Potrebrik sredstva za uresničevanje pravic in storitev v okviru občinskega programa iz prvega odstavka tega člena se bodo združevala v občinski skupnosti po enotni ljubljanski prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov, ki bo predvidoma znašala , Leta ' ".¦¦...¦ . ¦' :''-' "¦'¦ ¦¦¦¦¦'¦¦ : 1981 . % BOD 1982 % BOD 1983 % BOD 1984 : ¦ • .. ¦ , ¦ % BOD 1985 . % BOD 21. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bomo združevali tudi sredstva za uresničevanje nalog in dejavnosti, ki so skupni interes vseh občinskih skupnosti socialnega skrbstva na območju mesta Ljubljane. Skupne naloge socialnega skrbstva v Ljubljani obse-gajo: 1. zagotavljanje sredstev za delovanje varstveno-delov-nega centra za duševno prizadete občane 2. zagotavljanje sredstev za delovanje mladinskega spre-jemališča za begavce (67% sredstev) 3. zagotavljanje sredstev za delovanje organizacije civil-nih invalidov vojne Ljubljane 4. zagotavljanje sredstev za delovanje organizacije sle-pih in slabovidnih Ljubljana 5. zagotavljanje sredstev za delovanje organizacijske slušno in govorno prizadetih Ljubljana 6. sofinanciranje dejavnosti društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Ljubljana 7. sofinanciranje dejavnosti mestne ZPM 8. sofinanciranje dejavnosti LRP »Glas Ljubljane« 9. zagotavljanje sredstev za izvajanje programa predza-konskega svetovanja za vse občinske skupnosti so-cialnega skrbstva v Ljubljani 10. zagotavljanje sredstev za delovanje mestne skupnosti socialnega skrbstva in njene službe. 22. člen Pri zagotavljanju sredstev za delovanje varstveno-de-lovnega centra za duševno prizadete občane udeleženci soglašamo, da bomo kot osnovo za izračun vrednosti ob-sega dejavnosti priznavali poprečne stroške varstva in zaposlitve za duševno prizadetega občana, ki znašajo 2949 din mesečno (97 din dnevno). V obdobju 1981-1985 bodo za delovanje varstveno-de-lovnega centra potrebna naslednja sredstva: leto število fitcvilo din varovancev____________ilelavcev____________________ 1381 9o 24 3.184.92o 1982 loo ' 27 3.538.8oo 1983 12o 3o 4.246.560 1984 12o " 33 ; ' 4.246.56o 1985 120 " : 37 4.246.560 23. člen Mladinsko sprejemališče za begavce v Ljubljani deluje za potrebe 21 slovenskih občin, ki zagotavljajo sredstva za delovanje mladinskega sprejemališča v skladu s Samou-pravnim sporazumom o dejavnosti in o povračilu za izva-janje dejavnosti sprejemališča. Delež ljubljanskih občinskih skupnosti pri zagotavlja-nju sredstev za delovanje te ustanove znaša 67% vseh potrebnih sredstev. Udeleženci sporazuma soglašamo, da bo služila kot osnova za ugotavljanje vrednosti obsega dejavnosti pov-prečna letna poraba sredstev mladinskega sprejemališča (zaradi specifičnih pogojev delovanja), ki znaša 1.313.319 din. ¦ 24. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bomo za naloge . iz in_______člena združevali sredstva sporazu- mno z ostalimi ljubljanskimi občinskimi skupnostmi in sicer v višini 1/5 potrebnih sredstev. Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana - bo v obdobju 1981-1985 združevala naslednja sredstva za delovanje: varotv5no-aexovm mladincko leto center strojer.inližče 1931 - . . 636.984 . ' 175.384 1-302 ¦ '7o7.76o ' ' ' . 17i.334 1933 ' ..-.. ¦'¦ 843.312 ¦ ¦ • 175.964 1334 •' ^,. 34D.312 ¦ 175.364 1985_______________849.312____________;_______175.984 25. člen Za delovanje dmžbenih organizacij in društev, ki delu-jejo kot mestneloziroma regijske organizacije, bo občin-ska skupnost iz združenih sredstev sofinancirala storitve, programe storitev ali dejavnosti, ki se nanašajo na izvrše-vanje socialno-skrbstvenih storitev v obliki preventiv-nega ali kurativnega dela. Storitve, programi o temeljih planov teh organizacij oziroma društev, sredstva za uresničevanje tako dogovor-jenih nalog pa bo občinska skupnost združevala v višini, ki jo pogojuje število članov, ki imajo stalno bivališče na področju skupnosti. Občinska skupnost bo za organizacije in društva iz . člena tega sporazuma združevala sredstva v na- slednjih zneskih: leto civ.invalidi vojne____ org.slepili in slabovidnih org.slušno irx govorno priaadet, 1981 1382 1963 1964 1985 I8.63o I8.63o 18.63o 18.530 18.63o 22.1oo 22.1oo 22.I00 22.1oo 22.1oo 44.7oo 44.7oo 44.7oo 44.7oo 44.7oo leto društvo zs. porn. nestna duš.nerazvitim ZPIr LRP "Glas Ijubljane" 19^1 ¦. I8.000 1332 . ; 13.000 1933 ¦ 13.0 00 1984 ¦¦-• 18.000 1935 I8.000 lo.ooo Io.ooj lo.ooo lo.ooo lo.ooo 25.1CO 23.160 25.160 2.5.160 25.15o 26. člen V okviru predzakonskega svetovanja, organiziranega skupno za vse ljubljanske občinske skupnosti, bomo izva-jali del obveznosti po zakonu o zakonski zvezi in družin-skih razmerij. Progam bomo izvajali s sodelovanjem zunanjih strokov-nih sodelavcev (psihologi, zdravniki) ter socialnih delav- cev, delavcev posameznih centrov za socialno delo. Udeleženci soglašamo, da bomo za vrednotenje obsega potrebnih sredstev upoštevali stroške svetovanja na ude-leženca, ki znašajo 75 din. V obdobju 1981-1985 bodo ob ocenjeni 2% letni rasti števila udeležencev, za izvajanje programa predzakon-skega svetovanja potrebna naslednja sredstva: leto število udeležencev din 1/5 1381 1382 1933 1984 1985 367o 375o 382o 39oo 397o 275.250 231.250 286.5oo 292.5oo 297.75o I^.ODC 36.250 57.300 58.5oo 59.55o 27. člen Sredstva za delovanje samoupravnih organov in stro-kovne službe mestne skupnosti socialnega skrbstva se bodo v okviru sredstev iz tega sporazuma za posamezno leto planskega obdobja določala s finančnim načrtom, o katerem se bomo udeleženci sporazuma dogovarjali na seji skupščine mestne skupnosti. - naterialni strošld. - amortizacija •' : - obveznosti iz dohodka - osebrti dohodki in sk.poraba 74,^ - sredstva rezerve 1 /> 13 1 Skupščina skupnosti bo vsako leto sklenila s strokovno službo sporazum o svobodni menjavi dela, s katerim bodo opredeljene delovne naloge strokovne službe in vse med-sebojne obveznosti. Strokovna služba mestne skupnosti bo pri vrednotenju finančnega načrta upoštevala kalkula-tivne elemente, ki so naslednji: - ali ' lol.boo din ali , : ' 6.000 din ali 28.7oo din ali . 387.700 din ali . - . o.oco din Letno skupaj /ob 2,5 delavcih/ 53o.ooo din 1/5 = I06.000 din let, 28. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bomo skupne na-loge socialnega skrbstva v Ljubljani iz čl. in sofinanci-rali vzajemno in sicer v enakih deležih (1/5 dogovorjenih sredstev). 29. člen ¦ Potrebna sredstva za uresničevanje pravic in storitev v okviru skupnih nalog socialnega skrbstva v mestu Ljub--ljani bomo združevali v okviru enotne prispevne stopnje, ki je potrebna za izvajanja dogovorjenega občinskega pro-grama. Občinska skupnost socialnega skrbstva bo v obdobju 1981-1985 za naloge skupnega pomena v mestu združevala naslednja sredstva: leto din 1981 1982 1983 1984 1985 1.112.608 1.184.584 1.327.186 1.328.386 1.329.436 v ' 30. člen . Udeleženci sporažuma soglašamo, da se v samoupravni sporazum vnese tudi naložba skupnega pomena za so-cialno skrbstvo v Ljubljani in sicer izgradnja varstveno-delovnih in bivalnih kapacitet delovnega centra za du-ševno prizadete občane v vrednosti 62.214.000 din. Sredstva za izgradnjo bodo po posebnem samouprav-nem sporazumu zagotavljale tudi druge SIS (SPIZ, zapo-slovanje, stanovanjska skupnost, zdravstvo, društvo za pomoč duševno prizadetim SRS ter socialno skrbstvo), vendar sredstva niso zagotovljena s tem samoupravnim sporazumom o temeljih plana, temveč jih bo potrebno združiti dodatno. Delež socialnega skrbstva zanša 6.000.000 din (v letih 1981 in 1982). . 31. člen Pri Skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije bomo po načelu vzajemnosti združevali tudi sredstva za naloge socialnega skrbstva, ki so skupnega pomena za Slovenijo in so opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije za ob-dobje 1981-1985. 32. člen ' Občinske obveznosti iz skupnega programa Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije znašajo: * leto din 1981 1982 1983 1984 1985 1.954.000 1.940.000 1.338.000 1.057.000 1.071.000 Op.: obseg sredstev za skupni program ni usklajen, predstavlja 75 % predvidenega deleža občinske skupnosti Vič-Rudnik. 33. člen Potrebna sredstva za uresničevanje pravic, storitev, izvajanje dejavnosti ter izvrševanja dogovorjenih nalog in obveznosti iz tega sporazuma bodo znašala v posameznih letih planskega obdobja: 1981 1982 1983 1984 1985* indeks 44.877.000 din 46.361.000 din 46.592.000 din 47.196.000 din 48.407.000 din Sredstva za izvedbo programov iz prvega odstavka tega člena se bodo združevala po enotni prispcni stopnji iz bruto osebnih dohodkov v občinah Ljubljane in bo pre-dvidoma znašala: Leta 1981 1982 1983 1984 1985 % BOD % BOD % BOD % BOD % BOD Te prispevne stopnje so planske. Konkretno višino pri-spevne stopnje bo vsako leto ugotavljala skupščina občin-ske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik. Žavezanci prispevka so temeljne organizacije združe-nega dela in delovne skupnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim delom ter s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost. 34. člen Predvidevamo, da bomo v občini Ljubljana Vič-Ru-dnik po enotni prispevni stopnji združili premalo sred-stev, kot jih potrebujemo za uresničitev programov iz 33. člena tega sporazuma, zato bomo manjkajoča sredstva zagotavljali iz preseženih sredstev tistih občinskih skup-nosti v Ljubljani (Bežigrad, Moste-Polje, Šiška), ki po enotni stopnji združijo več sredstev, ki jih potrebujejo za uresničevanje svojih prOgramov. Ocenjujemo, da bo obseg potrebnih solidarnostnih sredstev v posemeznih letih planskega obdobja naslednji: Leta 1981 1982 1983 1984 1985 din din din din din 35. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bo vsakoletni ob-seg prelivanja solidarnostnih sredstev med ljubljanskimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva ugotavljala Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane na seji skupščine. 36. «en . Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik bo ob zaključku vsakega leta skle-pala o proračunu sredstev, če bodo sredstva iz priliva po prispevni stopnji višja, kot je bil načrtovani obseg preliva. Presežki združenih sredstev se bodo upoštevali pri do-ločitvi prispevne stopnje za neslednje leto. 37. dlen Udeleženci sporazuma smo v mejah svojih pravic in obvezndsti dolžni spremljati uresničevanje vseh prevzetih pravic in obveznosti. O uresničevanju pravic in obvezno-sti se bomo medsebojno obveščali v okviru Skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik najmanj dva-krat letno in sicer ob polletju in ob koncu vsakega leta. Prav tako smo dolžni spremljati ukrepe za uresničitev prevzetih pravic in obveznosti in take ukrepe predlagati tudi drugim udeležencem sporazuma. Če udeleženci ugotovimo, da prevzetih obveznosti ne moremo uresničevati tudi Z dodatnimi ukrepi, smo dolžni predlagati drugim udeležencem sporazumevanja spre-membe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma in plana skladno z ocenienimi realnimi možnostmi in pogoji. 38. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bo občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik za enoten in skladen razvoj socialnega skrbstva dogovarjala in usklajevala z občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva. 39. člen Zneski sporazumu so navedeni v cenah leta 1979. Preračun v tekoče cene se bo vršil tako, da bomo udele-ženci upoštevali naslednje: - znaske za družbene denarne pomoči bomo valorizirali vsako leto na podlagi podatkov o gibanju življenjskih stroškov, ki jih objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko, - sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo valorizi-rala vsako leto skladno s porastom poprečnih osebnih dohodkov v združenem delu v SR Sloveniji (OD iz 5. člena tega sporazuma), - pri cenah izvajalcev, katerih vrednost je prikazana po strukturi stroškov v smislu 25. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, bomo pri vsaki revalori-zaciji upoštevali pri: - materialnih stroških letno gibanje cen na drobno po, podatkih, ki jih opravlja Zavod SRS za statistiko, - osebnih dohodkih, sredstvih za zadovoljevanje sploš-nih in skupnih potreb ter rezervi, rast poprečnih osebnih dohodkov v občini Ljubljana Vič-Rudnik oziroma v ob-čini, kjer izvajalska organizacija deluje, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko o gibanju poprečnih osebnih dohodkov (RAD-1). 40. člen Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in porabo sred-stev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal odbor za samoupravni nadzor občinske skupnosti Ljub-ljana Vič-Rudnik v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. ' 41. dlen - Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vi- č-Rudnik ugotovi, da je k njemu pristopilo najmanj__ udeležencev. Sporazum začne veljati.....uporablja pa se od 1.1.1981. dalje. , . SOCIALNO SKHBSTVO 1981 - 1985 SKUPAJ /PO OBČINAH/ v tisoč din ! indL taa-i " ind. tOqo ind. 1Qo-j ind. iOA/t ind. .oB. ind. ______________81:80 1981 »2:81 1982 83:82 1983 84:83 1984 85:84 198? 85:8o Bežigrad 129 31.23o Io6 33.042 Io2 33.631 Io2 34.189 Io3 35.16o 145 Center ¦. 114 29.213 Io8 31.529 98 3o.859 loo 3o.913 loo 31.o39 121 Moste-Folje 13o 34.o21 Io3 34.995 Io3 36.008 lol 36.483 Io2 37.312 142 Šiška -¦ 129 42.o94 Io2 42.728 99 42.49o lol 42.733 Io4 44.27o 136 Vič-Rudnik 134 44.877 Io3 46.361 lol 46.592 lol 47.196 Io3 48.4o7 145'- SKUPAJ 181.436 187.656 189.583 191.512 ' 196.188 .' . -: ¦¦• ; SOCIAUJO SKR33TV0 SKUPAJ 1931 - 1983 : . • ... /po prograiih/ - ¦'••¦>.. ¦ '•..-.. r .'•'¦, ¦¦''¦'..: - •'¦' ¦ » - ¦¦' .'¦ " .' ' ' " v tisoč din ! , ' ' 1981 ' - 1982 1983________12M________1935_________ zajamčeni program • 3o.l21 3o.6oo 31.249 32.ol4 32.866 obžinski program '-¦', '¦ 116.585 122.128 127.613 131.417 135.529 skupne naloge ¦/ ¦.- ¦¦¦¦¦,. ¦;'..'..¦.".*;; .¦' . "'¦'¦¦¦¦¦'.¦ ' • ' . -v mestu , 5.568 5.927 6.64o 6.646 6.652 solidarnost SRS 2o.397 2o.3oo * 18.o78 16.696 16.336 skupne naloge '¦ ' '"''"',' ' ' ."" ¦¦¦¦¦¦¦. ¦;'.¦. ¦ ' • . . SRS___________________8.765 8.7ol 6.003_______4.739_______4.8o5________ Skupaj 181.436 187.656 189.583 191.512 196.188 indeks . -: Io3,4 lol lol Io2f4 - 198o v cenah 1979 - 146.32o, ' ¦ :' ... '; ¦":";.; ; ' ind. 1985:198o - 134,1 ..'¦-.. ••¦• ' ' : ,- poprečna stopnja rasti v obdobju 198o-1985 je 6 °f> .•••'¦ , ' ;'¦'.•'¦ - obseg sredstev za program skupnih nalog v SRS nt ..'."¦ ;"". ¦':, • uaklajen, predstavlja 75 % predvidenih sredstev. ... ¦;..,, ... zdravstvo OSNUTEK Da uresničimo pravico in dolžnost planiranja dužbe-nega in materialnega razvoja svojih organizacij oziroma skupnosti, uskladimo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganju z dohodkom in uporabi sredstev ter določimo pogoje za razvoj materialne osnove dela ter za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb SKLENEMO ¦ delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, opravljajo gospodarsko ali negospodarsko de-javnost ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 24. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 53/76), 2. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ štev. 6/76), 2. člena za-kona o temeljih sistema družbenega planiranja in o druž-benem planu SR Slovenije (Ur. list SRS štev. 1/80), 8. in 46. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS št. 17/79) ter 25. člena zakona o zdrav-stvenem varstvu (Ur. list SRS št. 1/80) naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMEUIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI UUBUANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE OD 1981. DO 1985. LETA I. TEMELJNE DOLOČBE : 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last obča-nov, opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ter delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem be-sedilu: udeleženci) združeni v občinski zdravstveni skup-nosti Lj. Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: skupnost) s tem samoupravnim sporazumom si na podlagi načel vza-jemnosti in solidarnosti zagotavljamo zadovoljevanje po-treb in interesov po zdravstvenem varstvu in s tem pra-vico do zdravstvenih storitev in druge pravice v primeru bolezni in poškodb, materinstva in zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, članom svoje družine pa pravic - do zdravstvenih storitev. 2. člen S tem samoupravnim sporazumom udeleženci usklaju-jemo in opredeljujemo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese ter pravice in obveznosti v zvezi z uresničevanjem nalog in ciljev, zaradi katerih je bila usta-novljena skupnost, upoštevajoč smeniice družbeno poli-tične skupnosti ( ) kot temeljnega srednjeročnega plan-skega akta ter elementov, ki smo jih udeleženci po svojih delegatih opredelili in uskladili v skupščini skupnosti. 3. člen Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom dolo-čamo: - program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja s svobodno menjavo dela v skupnosti tre po njej v medobčinski in v zdravstveni skupnosti Slovenije; - osnove in merila za določanje cen zdravstvenih stori-tev; - osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobo-dni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti; - obseg in način solidarnostnega združevanja in razpo-rejanja sredstev; - način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti. Udeleženci določamo s tem samoupravnim sporazu-mom tudi izvajalce posameznih vrst zdravstvenih storitev iz programov zdravstvenega varstva in izvajalce drugih programov, medsebojne pravice, obveznosti in odgovor-nosti materialnega in finančnega značaja udeležencev tega sporazuma ter njihove konkretne obveznosti glede ustvarjanja in razporejanja dohodka ter razpoložljivih sredstev za izvrševanje zdravstvenih storitev, programa zdravstvenih storitev ali zdravstvene dejavnosti in drugih nalog, ki smo jih posamezni udeleženci sprejeli v zvezi z uresničevanjem tega samoupJravnega sporazuma te dogo-vorov o temeljih planov in sprejete ekonomske politike, opredeljene v družbenem planu abčine. 4. člen S tem samoupravnim sporazumom udeleženci ugotav-ljamo celovite potrebe in interese po zdravstvenem var-stvu v občini, ki si ga bomo zagotavljali s svobodno me-njavo dela v tej skupnosti in po njej. S svobodno menjavo dela v skupnosti si bomo zlasti zagotavljali zadovoljevanje potreb in interesov na po-dročju osnovne zdravstvene dejavnosti, preskrbe z zdra-vili in sanitetnim materialom ter nujne medicinske po-tnoči. Določene pravice kot jih opredeljuje zakon o zdravstve-nem varstvu in ta samoupravni sporazum, si bomo zago-tavljali s solidarnostnim združevanjem sredstev v medob-činski zdravstveni skupnosti in v zdravstveni skupnosti Slovenije. V ta namen bomo skladno z opredelitvami v tem samoupravnem sporazumu po uskladitvi potreb in interesov z drugimi občinskimi zdravstvenimi skup-nostmi, sklenili po svojih delegatih samoupravni spora-zum o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupno-sti in samoupravni sporazum o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. ' ' "'¦ ',' '¦ ; '• 5. člen Ob upoštevanju dosežene stopnje razvoja zdravstve-nega varstva na območju občine in na širšem območju ter predvidene možnosti gospodarskega in socialnega ra-zvoja v skladu s smernicami družbeno politične skupno-sti, si udeleženci tega samoupravnega sporazuma zastav-ljamo za obdobje 1981 do 1985 naslednje cilje: a) nadaljnji razvoj družbeno ekonomskih odnosov v skupnosti ter po njej v medobčinski in zdravstveni skup-nosti Slovenije z nadaljnjim uveljavljanjem in krepitvijo odlučujoče vloge delavcev pri uresničevanju svobodne menjave dela ter usklajevanju svojih potreb, interesov in možnosti na področju zdravstvenega varstva; b) usklajen razvoj zdravstvenih dejavnosti in zmogljivo-sti na območju občine in na širšem območju z izvajanjem dogovorjene delitve dela, ustreznejšega razporejanja ka-drov na območju občine in na širšem območju, kakor tudi na podlagi dohodkovne povezanosti in soodvisnosti ob-sega zdravstvenega varstva in drugih pravic od ustvarje-nega dohodka v materialni proizvodnji; c) izboljšanje dosptopnosti in učinkovitosti zdravstve-nih dejavnosti s širitvijo preventivnih in zdravstveno vzgojnih programov ter nadaljnjim uveljavljanjem in šir-jenjem dispanzerskih metod dela ter s prehodom na racio-nalnejše opravljanje zdravstvenih storitev; č) izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravstvenega varstva prebivalstva, zlasti delavcev z zmanjševanjem za-Časne in trajne dela nezmožnosti, s povečanjem deleža zdravstvenih delavcev pri dvigu produktivnosti, ustvar-jalne in obrambne sposobnosti združenega dela ter s tem izboljšanje življenjske ravni in socialne varnosti prebival-stva; d) vzpostavitev enotnega zdravstveno informacijskega sistema na računalniški podlagi, ki bo usklajen z družbe-nim sistemom informiranja in s katerim si bomo zagoto-vili celovito in usklajeno evidentiranje, zbiranje, obde-lavo, prenos in pravočasno izkazovanje podatkov, ki bodo podlaga za planiranje, usklajevanje informacijskih tokov, usteznejše koriščenje kadrovskih zmogljivosti ter odloča-nja na vseh ravneh; e) povečanje skrbi in odgovornosti vsakega delavca, delovnega človeka in občana za lastno zdravje in za zdravje drugih. , . . ¦ 6. člen Skladno z opredeljenimi cilji si udeleženci tega samo-upravnega sporazuma opredeljujemo kot prednostne na-slednje naloge: a) hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti, njeno kadrovsko okrepitev ter boljšo opremljenost in usposob-ljenost, znotraj nje pa zlasti: - zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva s poudar-kom na preventivni dejavnosti in zmanjševanju odsotno-sti z dela; - nadaljnjo krepitev zdravstvenega varstva borcev NOV z uveljavljanjem dispanzerjev (ambulant) za borce, ki naj postopoma prihajajo v posebno obliko zdravstvenega var-stva starejših občanov; - večanje obsega in kavlitete dela na področju medicine dela, splošne medicine, splošnega in mladinskega zoboz-dravstva; b) razvijanje in širitev dela na področju zdravstvene vzgoje v vseh zdravstvenih dejavnostih; c) uvajanje in širjenje zdravljenja obolelih na domu z zagotavljanjem nege na domu s posebnim poudarkom na starostnike; č) razvijanje zdravstvenega varstva v vzgojno varstve-nih organizacijah in v domovih za starejše občane; d) prilagajanje delovnega časa v ordinacijah in dežume službe dejanskim potrebam delovnih ljudi in občanov z uvajanjem izmenskega dela za vse profile zdravstvenih delavcev in prizadevanje za pretežno opravljanje dela v rednem delovnem času: - ustreznejša delitev dela med osnovno, specialistično in bolnišnično dejavnostjo z racionalizacijo dela in skraj-ševanjem čakalnih dob; - zmanjševanje obsega in trajanja bolnišničnega zdrav-ljenja z razvojem zdravljenja in nege na domu; e) povečanje oziroma zmanjševanje števila obstoječih postelj v bolnišnicah, skladno s samoupravnim sporazu-mom o delitvi dela na področju zdravstva; f) postopno povečanje opravljanja specialističnih ambu-lantnih storitev v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti; g) priprave za upostavitev celovitega zdravstveno inf or-macijskega sistema na računalniški podlagi v SRS, zlasti v okviru medobčinskega sodelovanja, upostavitev ob-močne organizacije sistema, skladno s posebnim samou-pravnim sporazumom o skupnih osnovah računalniško podprtega zdravstveno inf ormacijskega sistema v SR Slo-veniji; h) organizacija zdravstvene dejavnosti v pogojih ljudske obrambe in družbene samozaščite ter v izrednih razme-rah. H. PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA OBSEG PRAVIC IN SREDSTVA 7. eien Z opredelitvijo pravic do zdravstvenih storitev ter pra-vic do socialne varnosti, ki si jih zagotavljamo v skupnosti in preko nje ter s programiranim obsegom po vrstah, količini in kakovosti zdravstvenih storitev, opredeljujemo udeleženci s tem samoupravnim sporazumom celotne po-trebe za vse prebivalstvo občine ter za delavce in njihove družinske člane, ki stalno prebivajo oziroma delajo na območju drugih občin (in republik). CELOVITOST POTREB IN INTERESOV ZAJEMA; - zagotovljeni obseg pravic do zdravstvenih storitev po zakonu o zdravstvenem varstvu; - zagotovljeni obseg pravic do zdravstvenih storitev, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom; -obseg pravic do socialne varnosti; - druge skupne potrebe in interese v tej skupnosti ter v okviru medobčinske in zdravstvene skupnosti Slovenije. 8. člen Z zakonom zagotovljene pravice do zdravstvenih stori-tev in pravice do zdravstvenih storitev, ki jih opredelju-jemo s tem samoupravnim sporazumom, so opredeljene v PRILOGII, ki je sestavni del tega samoupravnega spora- zuma. 1. Zagotovljeni program zdravstvenih storitev po zakonu. 9. člen Pravice do zdravstvenih storitev iz zagotovljenega ob-sega po zakonu bomo udeleženci tega sporazuma prek skupnosti opredelili s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. 10. člen Za načrtovanje obsega, vrste in kakovosti zagotovlje-nega obsega zdravstvenih storitev po zakonu, skladno z opredeljenimi cilji in prednostnimi nalogami, se upošte-vajo normativi in standardi za opredelitev vrste, obsega in zahtevnosti storitev iz zagotovljenega obsega zdravstve-nega varstva po zakonu kot so dogovorjeni v zdravstveni skupnosti Slovenije in so sestavni del samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skup-nosti v SR Sloveniji. ll.-člen Za opredelitev programa zdravstvenih storitev po letih za zagotovljeni obseg zdravstvenih storitev po zakonu za - osnovno zdravstveno dejavnost; - bolnišnično zdravstveno dejavnost; ¦ ; - zdraviliško zdravstveno dejavnost; ¦ ¦ - zdravstveno dejavnost univerzitetnih zdravstvenih or-ganizacij; - preskrbo z zdravili, sanitetnim materialom, ortoped-skimi pripomočki in konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi ter - nujno medicinsko pomoč in reševalni prevoz, se določijo in upoštevajo kazalci o fizičnem obsegu zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev oziroma zdravstvene dejavnosti, ki so kot skupni kazalci za določitev zagotovljenega programa zdravstvenega var-stva po zakonu za obdobje 1981-1985 dogovorjeni v zdrav-stveni skupnosti Slovenije in so sestavni del samouprav-nega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. i 12. člen Potrebna sredstva za uresničitev opredeljenega pro-grama iz prejšnjega člena (z zakonom zagotovljeni obseg zdravstvenih storitev) po stalnih cenah iz 1979. leta (po letih) znašajo: za 1981. leto 120,172.000 din za 1982. leto 122.242.000 din za 1983. leto 125,778.000 din za 1984. leto 128,178.000 din za 1985. leto 133,451.000 din Potrebna sredstva za financiranje zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev in zdravstvene dejavno-sti po posameznih zdravstvenih dejavnostih iz 11. člena, so opredeljena v PRILOGI V., ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma. 2. Zagotovljeni program zdravstvenih storitev v obdin-ski zdravstveni skupnosti 13. člen Pravice do zdravstvenih storitev, ki si jih skladno z 8. členom tega sporazuma zagotavljamo v občinski zdrav-stveni skupnosti, poleg zagotovljenega obsega zdravstve-nih storitev po zakonu, opredeljujemo udeleženci s tem samoupravnim sporazumom kot zagotovljeni obseg zdravstvenih storitev v občinski skupnosti. Za načrtovanje obsega, vrste in kakovosti v občinski skupnosti zagotovljenega obsega zdravstvenih storitev, skladno z opredeljenimi cilji in prednostnimi nalogami, se upoštevajo normativi in standardi, ki so v PRILOGIIII. in so sestavni del tega samoupravnega sporazuma. 14. člen Za opredelitev programa zdravstvenih storitev po letih za v občinski zdravstveni skupnosti zagotovljeni obseg zdravstvenih storitev za - osnovno zdravstveno dejavnost; - ambulantno - specialistično zdravstveno dejavnost; - bolnišnično zdravstveno dejavnost; - zdraviliško zdravstveno dejavnost; - zdravstveno dejavnost univerzitetnih zdravstvenih or-ganizacij; - preskrbo z zdravili, sanitetnim materialom, ortoped-skimi pripomočki in konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi ter - nujno medicinsko pomoč in reševalni prevoz se upoštevajo kazalci o fizičnem obsegu zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev oz. zdravstvene dejavnosti po posameznih področjih, ki so opredeljene v PRILOGI IV. b, ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma. 15. člen Potrebna sredstva za uresničitev opredeljenega pro-grama iz prejšnjega člena (v občinski skupnosti zagotov-ljeni obseg zdravstvenih storitev) po stalnih cenah iz 1979. leta (po letih) znašajo: za 1981. leto 126.223,000 din za 1982. leto 133,516.000 din , za 1983. leto 139,699.000 din , za 1984. leto 147,387.000 din za 1985. leto 152,586.000 din Potrebna sredstva za financiranje zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev in zdravstvene dejavno-sti v posameznih zdravstvenih dejavnostih iz prejšnjega člena, so opredeljena v PRILOGI V., ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma. 16. člen Po enotni s samoupravnim sporazumom o temeljih pla-nov medobčinske zdravstvene skupnosti dogovorjeni izračunski prispevni stopnji v medobčinski zdravstveni skupnosti bodo zbrana sredstva znašala: glede na po-trebna sredstva iz prejšnjega člena kot sledi: «5,911-000 «7,«86.OOO 50,458.000 52,966.000 5«,975-000 in zato izkazuje prsežek glede na' potrebna sredstva iz 34. člena sprazuma. Skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti se razlika - presežek odvede v združena sobdarnostna sred-stva pri medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana. 17. člen Od skupno ugotovljenega dohodka v skupnosti bomo udeleženci sprozuma združevali pri Zdravstveni skupno-sti Slovenije dodatna sredstva za nepredvidene rizike v višini 0,10. Pogoje za druževanje in porabo sredstev iz prejšnjega odstavka bomo udeleženci določili s samoupravnim spo-razumom o skupnih temeljih planov zdravstvenih skup-nosti v SR Sloveniji. 18. člen Izvajalci posameznih vrst zdravstenega varstva so te-meljne orgnizacije osnovne zdravstvene dejavnosti, am-bulantno-specialistične, bolnišnične, lekarniške dejavno-sti, univerzitetnih klinik in inštitutov in druge zdrav-stvene dejavnosti. Izvajalce posameznih vrst zdravstvenih storitev, progra-mov zdravstenih storitev ali dejavnosti tistih zdravstvenih dejavnosti, ki niso organizirani na območju in za območja občinske skupnosti, bomo udeleženci sporazuma določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana medob-činske zdravstvene skupnosti oziroma zdravstvene skup-nosti Slovenije. prihodki potreboa _ aradstva 1981. It* 29*.741.OOO din 3ttO.655.O0O dio 1962. lat* 5O2.2O3.O00 dln 5*9-689.000 din 1983. l.t« 31O,«7«.OOO din 560.932.0O0 aio 198«. le?« 313.995.000 din 366.961.0O0 din 1985. !«• ?17.«5O.OOO dln ' 372.425.000 dln 19. člen ; Z izvajalci iz prvega odstavka prejšnjega člena bomo udeleženci sklenili samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela v občinski zdravstveni skupnosti, z izvajalci iz drugega odstavka prejšnjega člena pa bomo udeleženci sklenili samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela po tej skupnosti v medobčinski zdravstveni skupnosti oziroma v zdravstveni skupnosti Slovenije skladno s sa-moupravnimi sporazumi o temeljih planov teh skupnosti. 20. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovomosti mate-rialnega in finančnega značaja ter konkretne obveznosti glede uresničevanja programa zdravstvenega varsta in razporejanja razpoložljivih sredstev za izvrševanje zdrav-stenih storitev, bomo udeleženci tega sporazuma natanč-neje opredelili s samoupravnimi sporaztimi o svobodni menjavi dela. 3. Pravice do socialne varnosti in upravičenci 21. člen Udeleženci tega sporazuma določamo za delavce in druge delovne ljudi obseg pravic in upravičence za pra-vice do socialne varnosti v tej skupnosti kot je opredeljen v PRILOGI II., ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma. .,..'-., 22. člen Potrebna sredstva za uresničevanje pravic do socialne varnosti (po letih) znašajo: za 1981. leto 45,743.000 din . ... ", ' za 1982. leto 46,749.000 din . ' ' \ za 1983. leto 47,777.000 din za 1984. leto 48,827.000 din za 1985. leto 49,903.000 din Sredstva nadomestil za odsotnost z dela zaradi bolezni ne bodo naraščala hitreje od stopnje rasti zaposlovanja v občini. Potrebna sredstva za uresničevanje pravic do so-cialne varnosti po vrstah pravic so opredeljene v PRI-LOGI V., ki je sestavni del tega sporazuma. 4. Solidarnostno združevanje in razporejanje sredstev 23. člen Udeleženci tega sporazuma zagotavljamo z udeleženci sporazumov o temeljih planov drugih OZS v SR Sloveniji obseg zdravstvenih storitev kot ga določa zakon in sa-moupravni sporazum o skupnih temeljih planov zdrav-stvenih skupnosti v SR Sloveniji ter v medobčinskem sodelovanju obseg zdravstvenih storitev kot ga določajo samoupravni sporazumi o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti in samoupravni sporazum o teme-ljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti ter v ta namen solidarnost.no združujemo sredstva po osnovah in merilih kot jih določajo prej navedeni samoupravni spora-zumi. 24. člen Udeleženci tega sporazuma sprejmejo kot solidar-nostno temeljno načelo v merilu SR Slovenije, da združu-jejo sredstva tiste občinske skupnosti, ki po merilih iz prejšnjega člena presežejo potrebna sredstva za uresniči-tev z zakonom in samoupravnimi sporazumi o temeljih planov obseg pravic do zdravstvenih storitev in da prej-mejo sredstva tiste občinske skupnosti, ki po teh merilih ne morejo z združenimi sredstvi na svojem območju zago-toviti uresničitev obsega teh pravic iz zdravstvenega var-stva. i. - '¦ ¦ ...¦'-..- . • ¦ ¦.'¦¦¦ 25. člen Udeleženci tega sporazuma sprejemamo naslednje kri-terije in merila za oblikovanje in upravidenost do sredstev medobčinske solidarnosti in sicer: 1. Občinske^dravstvene skupnosti, ki bodo upravidene do solidarnosti morajo določiti vsaj enako prispevno stop-njo, kot jo imajo občinske zdravstvene skupnosti, ki sred-stva za solidarnost dajejo. 2. Občinske zdravstvene skupnosti, ki bodo upravičene do solidarnosti morajo sprejeti prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacijo) vsaj v takšni višini, kot so jih sprejele občinske zdravstvene skupnosti, ki sredstva za solidarnost dajejo. 3. V občinskih zdravstvenih skupnostih, ki bodo upra-vičene do solidarnosti ne smejo biti kadrovski in delovni normativi ugodnejši od tistih občinskih zdravstenih skup-nosti, ki sredstva za solidarnost dajejo. 4. Občinske zdravstvene skupnosti, ki bodo upravičene do solidarnosti so dolzne eventuelne nastale presežke v sorazmerni višini vrniti občinskim zdravstvenim skupno-stim, ki sredstva za solidarnost dajejo. 5. Sredstva solidarnosti bodo občinske zdravstene skupnosti uporabile v skladu s svojim finančnim načrtom samo za potrebe zdravstvenega varstva. 6. V primeru valorizacije sredstev za skupno porabo morajo občinske zdravstvene skupnosti, ki bodo preje-male solidarnost, opraviti valorizacijo sredstev za zdrav-stveno varstvo v skupni porabi v taki višini, da bodo lahko zadostile ciljem valorizacije v enaki meri, kot skup-nosti, ki bodo solidamostna sredstva združevale. III. PROGRAM NALOG SKUPNEGA POMENA DRUGIH NALOG IN NALOŽB a) Program nalog skupnega pomena in naložb v Zdrav-stveni skupnosti Slovenije 26. člen Udeleženci tega sporazuma skupaj z udeleženci spora-zumov drugih OZS v SR Sloveniji oblikujemo program skupnih nalog v zdravstveni skupnosti Slovenije kot ga opredeljujejo samoupravni sporazumi o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Program nalog skupnega pomena obsega tudi naložbe skupnega pomena v SRS in naložbe solidarnostnega po-mena v SRS na manj razvitih področjih. 27. člen Za skupni program iz prejšnjega člena bomo v skupno-sti združevali sredstva po enotni stopnji od planiranega bruto osebnega dohodka delavcev v občini, ki po letih znašajo: 1981 7,002.000 din 1982 4,922.000 din 1983 4,735.000 din . 1984 3,547.000 din 1985 3,292.000 din b) Program nalo_g skupnega pomena in naložb v medob-činski zdravstveni skupnosti 28. člen Udeleženci tega sporazuma skupaj z udeleženci spora-zumov drugih OZS združenih v medobčinski zdravstveni skupnosti oblikujemo program skupnih nalog v medob-činski zdravstveni skupnosti kot ga opredeljuje samou-pravni sporazum o temeljih plana medobčinske zdrav-stvene skupnošti Ljubljana. Program nalog skupnega pomena iz prejšnjega od-stavka obsega tudi naložbe skupnega pomena in naložbe solidarnostnega sofinanciranja na medobčinski ravni, ka-kor tudi zagotovitev sredstev za računalniške zmogljivosti za komuniciranje, koordiniranje in obdelavo na območni ravni. ' - - 29. člen Za sltupni program iz prejšnjega člena bomo v skupno-sti združevali sredstva po enotni.v medobčinski zdrav-stveni skupnosti dogovorjeni stopnji od planiranega bruto osebnega dohodka delavcev v obdini, ki po letih znašajo: Leto Znesek 0d tega za računalniške zmogljivosti 1981 19.6*5.000 din ' 7.361.000 din 1982 21.080.000 din ¦ ,. 7.766.000 din 1985 22-.713.000 din 7-950.000 din 198« ¦1985 19.119.000 din 14.59O.OOC din .8.165.000 din 8.466.000 diri 30. člen Sredstva za delovanje samoupravnih organov in de-lovne skupnosti, ki za skupnost opravlja administrativna, strokovna-pomožna in tem podobna dela ter za druge materialne potrebe kot tudi za delovanje zavoda za so-cialno medicino in higieno in za naloge LO in DS bomo združevali v okviru sporazuma. 31. člen Za program nalog iz prejšnjega.....člena bomo v skupnosti združevali sredstva in sicer (po stopnji od plani-ranega bruto osebnega dohodka delavcev v občini in dru-gih delovnih ljudi), ki po letih znašajo: od tega za LO in DA 1981 8,813.000 din . 761.000 din 1982 9,148.000 din • 790,000 din 1983 - 9.496.000 din » 820.000 din 1984 9.846.000 din . ¦ 851.000 din 1985 10.230.000 din ¦ . 885.000 din Potrebna sredstva za programe nalog in naložb po po- menu nalog in naložb ter po letih združevanja so oprede-ljena v PRILOGI VI., ki je sestavni del tega sporazuma. 32. člen Udeleženci ugotavljamo, da bomo pri izvajanju medna-rodnih sporazumov o zdravstvenem varstvu dosegli v skupnosti'čisti devizni priliv, ki bo v dinarjih znašal: 1981 662.000 din 1982 682.000 din 1983 702.000 din 1984 723.000 din 1985 745.000 din - O namenih porabe teh deviznih sredstev se bo skupnost sporazumevala v okviru samoupravne interesne skupno-sti za ekonomske odnose v tujini. 33. člen Za zdravljenje uporabnikov skupnosti v tujini, kadar zdravljenje ni mogoče v SFRJ in za zdravljenje v državah, s katerimi Jugoslavija nima sklenjenih mednarodnih spo-razumov o zdravstvenem varstvu, bomo udeleženci zago-tovili skupnosti v okviru samoupravne interesne skupno-sti za ekonomske odnose v tujini devizna sredstva v zne-sku: 1981 198.000 din 1982 208.000 din 1983 218.000 din ' 1984 229.000 din ¦.-¦-. 1985 240.000 din 34. člen Potrebna sredstva za uresničevanje vseh programov skupnosti (za zagotovljen obseg zdravstvenih storitev po zakonu, za zagotovljen obseg zdravstvenih storitev po tem sporazumu, za pravice do socialne varnosti, za naložbe in druge naloge skupnosti) znašajo po letih 1981 340,655.000 din 1982 349,689.000 din 1983 360,932.000 din , 1984 366,961.000 din 1985 372,425.000 din IV. PRISPEVEK OSNOVE, PRISPEVNE STOPNJE, DRUGIPRISPE VKIIN RE VALORIZ ACUA SREDSTE V (VREDNOSTIPRISPEVKOV) 35. člen Osnove za prispevek za združevanje sredstev v skupno-sti za programe zdravstvenih storitev, za pravice do so-cialne varnosti in za druge naloge in obveznosti skupnosti so - osebni dohodek (bruto) - za delavce v združenem delu, za delovne ljudi, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in za pri njih zaposlene delavce ter za kooperante - kmete. - katastrski dohodek - za kmete, . - osnove, ki jih določi skupščina skupnosti - za druge delovne ljudi in občane. 36. člen * Prispevna stopnja za združevanje sredstev za obseg zdravstvenih storitev zagotovljen z zakonom, za obseg zdravstvenih storitev zagotovljen s tem sporazumom, za naložbe in druge naloge skupnosti znaša: za 1981 za 1982 za 1983 za 1984 za 1985 od OD kot osnove Od katastrskega pavšal na in od drugih osnov dohodka gospodarstvo 20 10,00 9,93 9,89 9,68 9,*7 20 21 21 22 1.000.- din 1.000.- din 1.000.- din 1.100.- din 1.100.- din 37. člen Prispevna stopnja za združevanje sredstev za pravice do socialne varnosti (po letih) znaša: Vse prispevne stopnje po programih in letih so razvidne iz PRILOGE VIII. 38. člen Za delovne ljudi in občane, ki imajo dohodke iz drugih virov, ki niso osebni dohodki in jim ni mogoče opredeliti osnove za prispevek, določi skupščina skupnosti osnovo oziroma prispevek v pavšalnem znesku. 39. člen Udeleženci tega sporazuma zaradi izenačevanja družbe-nega in ekonomskega položaja združenega dela v mestu Ljubljani soglašamo, da skupaj z udeleženci samouprav-nih sporazumov o temeljih planov drugih občinskih zdravstvenih skupnostih v Ljubljani, določimo enotne prispevne stopnje za združevanje sredstev za uresničeva-nje programov, kot jih sprejemamo s tem samoupravnim sporazumom. Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da skupščina občinske zdravstvene skupnosti vsako leto pred zaključ-kom poslovanja opravi s skupščinami drugih občinskih zdravstvenih skupnosti v Ljubljani rnedsebojni poračun prihodkov in odhodkov za izravnavo učinkov enotne pri-spevne stopnje. . S poračunom - iz prejšnjega odstavka se poravnajo medsebojne obveznosti, nastale zaradi enotne prispevne stopnje - vse na podlagi bilančnih podatkov. 40. člen Obveznosti uporabnikov oziroma sredstva določena s tem sporazumom (ovrednoteiii ¦ <('v za 1979. leto. . Vsakoletno nominalno vrednost program^. ,__~...._ nominalno višino sredstev kot obveznost uporabnikov ugotovi skupščina skupnosti ob upoštevanju gibanja cen. Za valorizacijo sredstev za posamezne programe, ki jih opredeli Skupščina skupnosti pred istekom leta za na-slednje leto, se uporabi metodologija iz dogovora o teme-ljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 V. OBUKOVANJE CEN ZDRAVSTVENIH STORITEV IN SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SVOBODNI MENJAVIDELA 41. člen Pri oblikovanju cen posameznih zdravstvenih storitev oziroma pri vrednotenju programov zdravstvenih storitev ali določene zdravstvene dejavnosti bomo udeleženci tega sporazuma uporabljali delovne in kadrovske normative ter druge kalkulativne elemente kot jih opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom. 42. člen Zdravstvene storitve in njihova medsebojna relativna razmerja, ki bodo temeljila na ugotovljenem potrebnem številu zdravstvenih delavcev, izobrazbi in potrebnem času za izvršitev posamezne zdravstvene storitve, bomo udeleženci tega sporazuma opredebli skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SRS v okviru zdravstvene skupnosti Slovenije ter sprejeli enoten sez-nam zdravstvenih storitev in njihovih relativnih razmerij. Seznam zdravstveni|^storitev iz prejšnjega odstavka je podlaga za konkretno opredelitev delovnih normativov izvajalcev ter za obračunavanje opavljenega dela zdrav-stvenih organizacij. 43. člen Za oblikovanje cen zdravstvenih storitev bomo udele-ženci tega sporazuma uporabljali naslednje kalkulativne elemente: a) osebni dohodki delavce^ v zdravstvu: - v soodvisnosti od njihove višine in rasti v združenem delu na območju, na katerem deluje temeljna zdravstvena organizacija, - upošteva se število delavcev, ki izhaja iz kadrovskih normativov za posamezno zdravstveno dejavnost (ter de-janska zasedba v mejah normativov); b) sredstva za skupno porabo: - v soodvisnosti od višine teh sredstev v združenem delu na območju, na katerem deluje temeljna zdravstvena organizacija, - upošteva se število delavcev, ki izhaja iz kadrovskih normativov za posamezno zdravstveno dejavnost (tudi dejanska zasedba v mejah normativov); c) materialni stroški: .'• /¦'• > - oblikujejo se po normativih materialnih stroškov; - v odvisnosti od gibanja njihovih cen na tržišču; č) sredstva za zakonske in samoupravne obveznosti: - v dejanski višini po zakonu in obveznem samouprav-nem sporazumu; d) sredstva rezerv: ¦ ,:,<*¦"¦ - v dejanski višini po zakonu; - z obveznosljo vrnitve, če niso bila uporabljena v dolo-čene namene (določiti namen v tem samoupravnem spo-razumu ali v sporazumu o menjavi dela); e) sredstva amortizacije: - 1) za stavbe: - v minimalni, z zakonom predpisani višini, 2) za medicinsko opremo in aparature: - v minimalni, z zakonom predpisani višini; - v razmerju z odstotkom izkoriščenosti tekom leta (42 ur tedensko v uporabi je 100% izkoriščenost); f) sredstva za znanstveno raziskovalne naloge: - ki so predmet tega samoupravnega sporazuma (v tem sporazumu je treba opredeliti takšne znanstveno razisko-valne naloge in njihove nosilCe); ' g) sredstva za naloge s področja kadrovske poltike: - če so naloge v interesu skupnosti in so predvidene s tem samoupravnim sporazum (takšne naloge je treba pre-dvideti in vnesti v ta samoupravni sporazum); h) sredstva za naložbe: - če so določena s tem sporazumom (v poglavju o pro-gramu naložb bo potrebno izrecno ponoviti, katere na-ložbe gredo v cene zdravstvenih storitev); i) sredstva za zbiranje, obdelavo in posredovanje podat-kov. V cene zdravstvenih storitev se kot kalkulativni ele-ment vključijo tudi sredstva za naložbe (prostorske zmog-ljivosti in opremo, in sicer za tiste naložbe, ki jih izrecno določa ta sporazum ali na njegovi osnpvi drugi sporazum o temeljih planov, katerih udeleženec je skupnost. 44. člen Cene zdravstvenih storitev, oblikovane na način kot ga določa ta samoupravni sporazum, veljajo le za zdrav-stvene storitve, opravljene v programiranem obsegu, ob uresničevanju dogovorjenih obveznosti, opredeljenih ci-ljev, prednostnih nalog in s tem povezanih prieakovanih rezultatov v združenem delu. -'.-' . \ ¦'•.. - 45'. eien ..' . ./¦¦",¦ •..¦"¦¦,,.•¦,.. O merilih in elementih za oblikovanje cen zdravstvenih storitev oziroma vrednotenje programov storitev in pro-gramov zdravstvenih dejavnosti, ki so skupnega pomena za SR Slovenijo oziroma skupnega pomena za več občin-skih zdravstvenih skupnosti (združenih v medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana) oziroma za uresničeva- nje svobodne menjave dela za zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah, ki jih zaradi stro-kovnotehnoloških, organizacijskih in dohodkovnih pogo-jev, celovitosti zdravstvenega varstva ter nujnega širšega solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev med obdinskimi zdravstvenimi skupnostmi ni mogoče zagoto-viti s svobodno menjavo dela v tej skupnosti, se bomo udeleženci tega sporazuma v okviru meril in elementov kot jih opredeljuje ta samoupravni sporazum, sporazu-meli z udeleženci drugih občinskih sporazumov o teme-ljih planov prek svojih delegatov v okviru medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana oziroma v okviru zdrav-stvene skupnosti Slovenije. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana medob-činske zdravstvene skupnosti Ljubljana oziroma zdrav-stvene skupnosti Slovenije, bomo opredelili poleg meril in elementov za oblikovanje cen, tudi zdravstvene storitve skupnega pomena ter določili zdravstvene organizacije, s katerimi bomo sklepali samoupravne sporazume o svobo-dni menjavi dela za takšne zdravstvene storitve oziroma programe zdravstvenih storitev in zdravstvenih dejavno-sti. S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov iz prejš-njega odstavka bomo opredelili tudi naložbe skupnega pomena (medobčinskega, republiškega), ki jih bomo všteli kot element za pblikovanje cen zdravstvenih stori- 46. člen Opredelitev materialnih obveznosti skupnosti za celo vite potrebe po zdravstvenih storitvah na podlagi progra-mov zdravstvenega varstva, izoblikovanih po normativih, standardih in kazalcih iz tega samoupravnega sporazuma ter po cenah po elementih iz prejšnjega člena z zagotavlja-njem ciljev in prednostnih nalog kot jih opredeljuje ta samoupravni sporazum, ne morejo s samoupravnimi spo-razumi o svobodni menjavi dela in pogodbami preseči sredstev združenih po tem samoupravnem sporazumu za posamezne zdravstvene dejavnosti kot so opredeljena v PRILOGI V. - . 47. člen Udeleženci tega sporazuma smo si soglasni, da bo skup-nost poravnala račune za opravljene zdravstvene storitve zdravstvenim organizacijam, s katerimi bo sklenila samo-upravne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti, kakor tudi za opravljene zdravstvene storitve, ki jih bo zagotovila udeležencem po skupnosti v medobčinski zdravstveni skupnosti ali v zdravstveni skupnosti Slove-nije po dogovorjenih cenah za posamezno leto do obsega, kot ga predvidevajo programi zdravstvenih storitev ozi-roma do višine kot je predvidena s srednjeročnimi plani oziroma z letnimi planskimi akti za ppsamezne zdrav-stvene dejavnosti. VI. PRISPEVEK UPORABNIKOV K STROŠKOM ZA ZDRAVSTVENE STORITVE (PARTICIPACIJE) 48. člen Udeleženci tega sporazuma določamo, da posamezni uporabniki ko uresničujemo pravice do zdravstvenih sto-ritev, prispevajo k plačilu za določene zdravstvene stori-tve, zdravila in pripomočke iz svojega osebnega dohodka oziroma iz drugih svojih sredstev. Posamezni uporabnik prispeva k plačilu za tiste zdrav-stvene storitve, ki jih s tem sporazumom opredeljujemo z zagotovljenim programom zdravstvenih storitev v skup-nosti (13. in 14. člen). 1 '¦:.¦ 49. člen Zdravstvene storitve, zdravila in pripomočki za katere prispeva posamezni uporabnik k plačilu, so opredeljene v PRILOGI VII., ki je sestavni del tega sporazuma. Le-ta določa tudi uporabnike, ki k plačilu ne prispevajo. 50. člen Skupščina skupnosti je dolžna usklajevati prispevke k plačilu z gibanji stroškov za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke vsako leto najkasneje s sprejemom letnega planskega akta. • VII. PLAN OBCINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1981 - 1985IN LETNIPLANI 51. člen Na podlagi tega samoupravnega sporazuma sprejme skupščina skupnosti plan občinske zdravstvene skupno-sti za obdobje 1981 - 1985 v soglasju s skupščino občine Skupščina skupnosti sprejme tudi letne plane. 52. člen Plan skupnosti za obdobje 1981 - 1985 mora vsebovati: - srednjeročne cilje razvoja zdravstvene dejavnosti na območju občine in na širšem območju, - naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega spo-razuma o temeljih plana skupnosti, - naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazu-mih, dogovorih in predpisih ter ukrepe in sredstva za uresničevanje tega samoupravnega sporazuma. 53. člen Organ za pripravo plana pripravi predlog plana in ga predloži skupščini v roku, ki ga je določila skupščina skupnosti s sklepom o pripravi plana ter skladno z delov-nim programom pripravljanja plana. 54. člen Letni plan skupnosti mora vsebovati: - cilje zdravstvene dejavnosti v tekočem letu, - prednostne naloge zdravstvenega varstva v tem letu, - naloge, ki jih je prevzela skupnost ter ukrepe, sred-stva in načine za njihovo uresničevanje, - organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za uresni-čevanje plana skupnosti. VIII. SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE SPORAZUMAIN PLANA 55. člen Uresničevanje tega samoupravnega sporazuma in plana skupnosti spremlja skupščina skupnosti. Uresničevanje tega samoupravnega sporazuma in plana skupnosti spremljajo tudi pristojni organi družbenopoli-tične skupnosti ter družbeni pravobranilec samoupravlja-nja v mejah svojih pravic in dolžnosti. - 56. člen Skupščina skupnosti je dolžna organizirati in redno spremljati uresničevanje planov skupnosti ter obravna-vati analize in ocene o uresničevanju teh planov. Skupščina skupnosti je dolžna dajati pobude za sklepa-nje samoupravnih sporazumov, in dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje planov, kakor tudi pobude za morebitne spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma. 57. člen Pristojni organ skupnosti spremlja uresničevanje tega sporazuma in plana skupnosti, pripravlja programe ure-sničevanja ter analize in ocene o uresničevanju ter pred-laga ukrepe za uresničevanje plana oziroma za dopolnje-vanje tega samoupravnega sporazuma. Poslovodni organ strokovne službe pripravi predlog letnega akta, s katerim se zagotavlja izvajanje srednjeroč-nega plana v naslednjem letu in ga predloži skupščini skupnosti pred zaključkom tekočega leta. 58. člen Analize o uresničevanju plana z oceno uresničevanja ciljev in nalog, izvrševanja obveznosti iz tega samouprav-nega sporazuma, oceno pogojev in možnosti razvoja v tekočem letu s predlogom ukrepov in aktivnosti za ure-sničevanje plana in izpolnjevanje obveznosti, so skupaj z zaključnimi in periodičnimi računi eden od inštrumentov za morebitno pripravo predlogov za ustrezne ukrepe in naloge v tekočem letu, za sklepanje novih samoupravnih sporazumov oziroma za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma, kakor tudi za morebitno do-polnitev letnega planskega akta. IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM SPORAZUMA 59. člen Nadzor nad uresničevanjem tega samoupravnega spo-razuma, zlasti nadzor nad uresničevanjem pravic do zdravstvenih storitev ter pravic do socialne varnosti, ka-kor jih je opredelil ta samoupravni sporazum ter nadzor nad izvrševanjem obveznosti v zvezi z združevanjem sred-stev ter drugih medsebojnih pravic in obveznosti, oprav-lja odbor za samoupravni nadzor občinske zdravstvene skupnosti. 60. <51en Odbor za samoupravni nadzor lahko določi (imenuje) ustrezne strokovnjake ter s svojih poslovnikom opredeli njihove pristojnosti, naloge in način delgvanja pri stro-kovnem ugotavljanju neuresničevanja ali pomanjkljivega uresničevanja pravic do zdravstvenih storitev, drugih pra-vic do socialne varnosti, kakor tudi neizvrševanja drugih pravic in obveznosti uporabnikov in izvajalcev oziroma njihovih temeljnih organizacij združenega dela in delov-nih skupnosti. 61. člen Odbor za samoupravni nadzor ima pravico in dolžnost o svojih ugotovitvah seznaniti skupščino skupnosti in pred-lagati ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Od Jx>r za samoupravni nadzor ima pravico in dolžnost o ugotovitvah, za čigar ukrepanje ni pristojna skupščina skupnosti, seznaniti pristojne organe družbenopolitične skupnosti in družbenega pravobranilca samoupravljanja ter jim predlagati ustrezne ukrepe. X. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 62. člen Morebitne spremembe in dopolnitve tega sporazuma ali plana skupnosti predlaga skupnosti organ, ki je odgovo-ren za pripravo plana. Postopek za spremembo oziroma dopolnitev spora-zuma ali plana začne ta organ na podlagi analize o uresni-čevanju plana in tega samoupravnega sporazuma. 63. člen Za odločanje o morebitnih sporih, ki nastanejo iz tega samoupravnega sporazuma, se udeleženci sporazumejo, da je pristojno posebno sodišče združenega dela, ki ga je ustanovila ta skupnost. 64. člen Za 31. 12. 1980. leta prenehajo veljati: - samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz^ zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS št.........)/ K. 37. členu Pripomba: Prikazana je skupna stopnja tudi za pravice iz socialne varnosti, ker še niso znane nove osnove za izračun zadevne prispevne stopnje. INFORMACIJA K PRILOGI I SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMEUIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Priloga I je bila priložena k 1. osnutku Samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skup-nosti BEŽIGRAD za obdobje 1981-1985, zato je sedaj ne prilagamo, pač pa podajamo komentar o najvažnejših spremembah, ki se pojavljajo v zakonsko zagotovljenem obsegu pravic iz zdravstvenega varstva y SRS (Priloga I A), v zagotovljenem obsegu pravic v Občinski zdravstveni skupnosti (Priloga I B) in v indikacijah za zdravstvene storitve in pripomočke ter roki uporabnosti posameznih pripomočkov (Priloga I C). A/ SPREMEMBE V PRAVICAH DO ZDRAVSTVE-NIH STORITEV IZ ZAKONSKO ZAGOTOVLJENEGA OBSEGA PRAVIC V SRS (PRILOGA IA) - Higiensko sanitarni nadzor v šolah, VVZ, dijaških in študentskih domovih je sedaj 2 krat na leto (prej 1 krat), v kuhinjah pa 4 krat na leto (prej 2 krat). - Pravica do preprečevanja, zgodnjega odkrivanja, zdravljenja im medicinske rehabilitacije pri kroničnih bo-leznih vključuje sedaj tudi zvišan krvni pritisk, multiplo sklerozo in hemofilijo. - Pri sistematičnih pregledih dojenčkov se je možno odločiti v varianti poleg dosedanjih pregledov še za pre-gled v drugem letu. - Varianto je predviden pregled rizičnih otrok v letih ko sicer tak pregled ni predviden. - Pri šolarjih sodi med zobozdravstvene storitve tudi zalitje fisur na stalnih kočnikih pri 6 letnih otrocih. - Serijski zobozdravstveni pregledi v srednjem usmer-jenem izobraževanju so v 1. in 3. razredu (prej le v 1. razredu). - Na novo je vneseno zdravstveno varstvo delovnih invalidov, upokojencev, ostarelih kmetov in drugih oseb starejših od 65 let, varovancev v socialnih zavodih, obča-nov, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč in začasno nezaposlenih oseb. - V zvezi pravice do organizirane zdravstvene vzgoje prebivalstva je novo skupinska obravnava bolnikov s sladkorno boleznijo, zvišanim krvnim pritiskom, kronič-nimi obolenji, multiplo sklerozo in živčno mišičnimi obo-lenji. Organizirano zdravstveno vzgojo izvajajo v vseh zdravstvenih OZD zlasti v osnovni dejavnosti. - Pravica do povračila potnih stroškov pripada, če je kraj, v katerem se uveljavlja pravica do zdravstvenih sto-ritev, oddaljen od kraja bivanja več kot 20 km (prej 15 km). - V patronažno babiški obravnavi sta predvidena še 2 obiska na leto pri upokojencih, ostarelih kmetih in drugih ostarelih osebah, starih več kot 65 let, ki bolehajo za kroničnimi obolenji. V 19. čenu priloge I A/ se, v okviru z zakonom zagotov-ljenih pravic, razen šolskim otrokom, zagotavlja pravica do slušnega aparata tudi drugi mladini če ji aparat omo-goča spremljanje pouka ali usposabljanje v posebnih za-vodih. B/ SPREMEMBE V PRAVICAH DO ZDRAVSTVENIH STORITEV, ZAGOTOVLJENIH V OBClNSKI ZDRAV-STVENI SKUPNOSTI Pravica do zobno protetičnih del ostane tudi za upoko-jence, katerih zdravstveno varstvo sicer zagotavlja sedaj zakonsko zagotovljeni program, ne pa tudi zobno prote-tičnih del. Pravica do elektronskega pripomočka gre samo če je to utemeljeno po mnenju protetičnega tima Zavoda za reha-bilitacijo invalidov. Pravica do invalidskega vozička na električni pogon gre samo po strokovni utemeljitvi protetičnega tima Zavoda za rehabilitacijo ali pa strokovnega kolegija Inštituta za klinično nevrofiziologijo. C/ SPREMEMBE PRI INDIKACIJAH ZA ZDRAV-STVENE STORITVE IN PRIPOMOČKE TER ROKI UPORABNOSTI POSAMEZNIH PRIPOMOCKOV Indikacije in kontraindikacije za zobno protetična dela ter sredstva - Indikacija za prevleko je tudi pri zobeh, ki nosijo indicirane snemne proteze (teleskopske prevleke), dalje če je potrebno preoblikovanje zoba iz funkcionalnih ali estetskih razlogov, pri zaščiti zob pred abrazijami, uzu-rami in erozijami ter kadar je potrebna povezava zob. - Mostički (fiksne proteze) so indicirani, ča manjkajo do trije ali več zob, če to dovoljujejo statični, biološki, funkcionalni in drugi strokovni aspekti. Če manjka 1 zob med molarji ali premolarji je torej sedaj indiciran most. Indikacija za delno parcialno protezo je tudi pri mladini do 18. leta starosti v pririierih, ko strokovni aspekti ne dopuščajo mostička. - Snemna proteza z vlito bazo je strokovno medicinsko utemeljena v vseh primerih indikacij za snemno protezo, če je pri upravičencu s testom dokazana preobčutljivost za akrilate, če je potrebno kombinirati delno protezo z opornico in če bi bili indicirani 2 ali 3 mostički ali pa so razdalje v zobnih vrzelih prevelike ali zobje premalo sta-bilni. - Kontraindicirana je sedaj izdelava snemne proteze, če je v zgornji čeljusti ohranjen le en zob. - Med standardnimi materiali za prevleke in mostičke so poleg srebrnopaladijeve zlitine (auropal, palador) ter akrilatov še polžlahtne zlitine za kovinsko porcelansko tehniko. - Spremembe v dobi trajanja za zobno protetična sred-stva: prevleke, krone in mostički iz polplemenitih zlitin trajajo najmanj 5 let (prej 4 leta), estetske prevleke naj-manj 3 leta, porcelanske 4 leta, proteze s kovinsko ploščo pri mladini do dopolnjenega 18 leta starosti najmanj 2 leti. Indikacije za slušne pripomočke in pripomočke za omo gočanje glasnega govora Do sedaj veljavne indikacije iz »Pravilnika o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in o rokih trajanja slušnih pripomočkov ter pripomočkov za omogočanje glasnega govora« so spremenjene: Kot ustrezni slušni pripomoček se ne smatra več samo žepni slušni aparat, ampak tudi zaušni slušni aparat in aparat v obliki očal. To je razširjenje pravic. Trajnostna doba za slušni aparat je poenotena na naj-manj dve leti. Pri odraslih to pomeni skrajšanje trajnostne dobe za polovico. .....-,, j- Indikacije za očesne pripomočke Do sedaj veljavne indikacije iz »Pravilnika o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja oče-snih pripomočkov« so razširjene na: - kontaktna stekla ne samo trda, marveč tudi mehka, - kontaktna stekla pri miopiji nad 10 dioptrij, - očala s plastičnimi lečami pri ametropiji nad 10 diop-trij, pri otrocih do 7 let starosti pa pri ametropiji nad 6 dioptrij. Doba trajanja očesnih pripomočkov je poenotena: - za okvirje najmanj 18 mesecev (prej 12-36 mesecev odvisno od starosti uporabnika), - za stekla in temna stekla v dioptrijah in brtez dioptrij najmanj 1 leto (prej 12 mesecev do 36 mesecev, odvisno od starosti uporabnika), - za mlečna stekla, bifokalna stekla, teleskopska očala in kontaktna stekla 2 leti (prej 36 mesecev), - za očesne proteze za uporabnike nad 18 let starosti 18 mesecev (prej 24 mesecev). Indikacije za protetična ter ortotična sredstva in druge sanitarne priprave ter pripomočke Do sedaj veljavne indikacije iz »Pravilnika o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in o rokih trajanja za protetična in ortotična sredstva in sanitame priprave« so razširjene: - razen navadne proteze pri amputaciji spodnje okon-čine gre upravičencu še proteza za kopanje, par bergel in sprehajalna palica. - namesto ortopedske obutve lahko dobe upravičenci posebej izdelane ortopedske vložke na podlagi mavče-vega odlitka vendar le v primeru indikacij za ortopedske čevlje, če s tem dosežemo enak učinek kot z ortopedsko obutvijo; pripomba: ta pravica ne velja za standardne ortopedske vložke, - specialna obutev, ki ima namesto vezalk gumijast vložek gre upravičencu z močno okvaro rok, zatrjenim kolkom ali če je slep, - invalidski voziček gre upravičencu tudi če mu je am-putirana ena noga in ena roka, v primeru težjih posledic poškodb na velikih sklepih spodnjih okončin, v primeru izgube noge v sklep kolka, pri upravičencu ki ne sme obremenjevati spodnjih okopčin zaradi zasevkov novo-tvorbe v kosteh spodnjih okončin ter upravičencu ki ima zaradi mišične ali živčno mišične bolezni znatno ohromeli spodnji okončini in oslabeli zgornji okončini, - sobni invalidski voziček na električni pogon pri upra-vičencu, ki ima poškodovano ali bolrio hrbtenico s posle-dično ohromelostjo vseh štirih udov ter pri upravičencu s težjo obliko ohromelosti vseh štirih udov zaradi mišične ali živčno mišične bolezni, - trinožna ali štirinožna bergla, - trebušni pas po meri z odprtino za umetni anus pri kili ob umetnem anusu, ali pri veliki trebušni kili, ko bolnik ni sposoben za operativno korekcijo, • - - hodulja, - stalni kateter po Foley-u za enkratno uporabo, - gumijasta blazina ali gumijast kolobar, - elastična rokavica za zgornjo okončino po radikalni operaciji dojke, - plastične vrečke za seč, - zbiralnik za seč pri odvajanju seča na kožo, - plastične vrečke za blato, - električni aparat za bujenje pri otrocih, ki močijo v posteljo, Skrajšane so trajnostne dobe sledečih protetičnih in ortotičnih pripomočkov: - proteze za zgornjo okončino, , - proteze za spodnjo okončino, - invalidskega vozička pri invalidih do 40 let starosti. Opredeljene so različne trajnostne dobe posameznih delov elektronske opornice. Indikacije za zdraviliško zdravljenje Do sedaj veljavne indikacije za zdraviliško zdravljenje iz posebne publikacije št. 3. 1967. leta Zavoda za zdrav-stveno varstvo SRS »Indikacije in kontraindikacije po boleznih za nadomestno in nadaljevalno bolnišnično zdravljenje v naravnih zdraviliščih« ter »Zdravljenje otrok v zdraviliščih SR Slovenije« so spremenjene. Razširitve indikacij so za sledeče bolezni: - težka obolenja hrbtenice z nevrološkimi izpadi, - difuzne bolezni kolagenega tkiva z osteoartikularno in muskularno simptomatiko, - hemofilične artropatije, - multipla skleroza, - stanje po shunt operaciji (portokvalni) ?» težje steatoze, - kronični holecistitis - kronični in kronično recidivirajoči pankreatitis - verificirane koronoropatije, ki pri mlajših bolnikih kažejo težjo progresijo, - stanja po možganski kapi s funkcionalno prizade-tostjo lokomotornega aparata, kjer lahko pričakujemo izboljšanje, - težje prekrvavitvene motnje spodnjih okončin (Mb. Biirger ipd.), - sterilnost ženske, - policistična degeneracija ledvice. Zoženje indikacij; izločitev iz indikacij za sledeče bo-lezni: - težja degenerativna obolenja sklepov, indikacija je zožena samo na kolčni in kolenski sklep, - nevralgije, - neuritis, polineuritis, poliradikuloneuritis, • - Menierova bolezen, - vnetna obolenja dihal infektivnega porekla, - vnetna obolenja ženskih spolnih organov, - honnonalna obolenja, „ - vse vrste vnetja ledvic, - komplikacije po mikrolitiazi, ....¦"'. - generalizirana sklerodermia, - vulgarna ihtioza (razen pri otrocih), - generalizirani nevrodermitis (razen kroničnega pri otrocih), - kronična urtikarija. Pri otrocih so, razen že opisanega, sledeče spremembe v indikacijah: razširitve za bolezni: - kompenzirane nefropatije. - ' . . «. Izločene so bolezni: - patološka endokrina tolščavost, - patološka mršavost neznane etiologije, - vse vrste nedohranjenosti, , . - nevroze, - degenerativne encefalopatijfe, - padavica, - stanja po streptokoknih infekcijah, - rekonvalescenca po večjih ledvičnih boleznih, - acne conglobata, - recidivirajača generalizirana urtikarija. POVZETEK IZ PRILOGE II. PRAVICE DO SOCIALNE VARNOSTI V 21. členu osnutka oziroma v prilogi II. k osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti so opredeljene pravice do socialne varnosti tako kot jih zagotavlja zakon o zdravstvenem varstvu v 50. členu, to so: - denarna nadomestila osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela zaradi medicinskih preiskav, bolezni ali poškodbe; transplantacija živega tkiva ali organov v korist druge osebe, dajanja krvi; nege obolelega družin-skega člana ter izolacije ali spremstva, ki ju odredi zdrav-nik; - povračilo potnih stroškov v zvezi z uresničevanjem pravic do zdravstvenega varstva; - pogrebnina in posmrtnina Iz dosedanjega obsega pravic do socialne varnosti je izpadla pravica do nadomestila ob začasni zadržanosti od dela zaradi poroda, ker to nadomestilo po zakonu zagotav-ljajo skupnosti otroškega varstva, ne pa zdravstvene skupnosti. Pogoji za pridobivanje posamezne pravice do denamih nadomestil in povračil ter višina denarnih nadomestil in povračil so v prilogi II. predlagani tako kot doslej v samo-upravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdrav-stvenega varstva (Ur. list SRS, št. 28. in 29/79 in št. 4/80), s tem da so osnove za nadomestila opredeljene enako kot v členih 25 do 42 prejšnjega samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 1/76). Iz tega sledi, da gre nadomestilo osebnega dohodka iz sredstev zdravstvene skupnosti od 31. dne začasne zadrža-nosti od dela in znaša: 1. 90 odstotkov od osnove, 2. 100 odstotkov od osnove, če je zadržanost od dela posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali dajanja krvi, in ne glede na vzrok zadržanosti pa - vojaškim invalidom - udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja do 15. maja 1945, - borcem španske narodnoosvobodilne in revolucio-narne vojne 1936-1939 ter udelžencem narodnoosvobodil-nega gibanja Grčije. Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdrav-stvene skupnosti od prvega dne zadržanosti od dela dalje in znaša: 1. 100 odstotkov od osnove za čas odsotnosti zaradi transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe, in v primerih iz 5. točke te priloge, razen delavcem, zaposlenim z manj kot polovico delovnega časa, 2. 80 odstotkov od osnove zaradi nege obolelega otroka do starosti 7 let, 3. 70 odstotkov od osnove zaradi nege drugega ožjega družinskega člana, izolacije oziroma spremstva, če ju odredi zadravnik. Pravica do povračila prevoznih stroškov v zvezi z uve-ljavljanjem zdravstvenega varstva naj gre delavcem in drugim upravičencem do najbližje zdravstvene organiza-cije za razdalje nad 15 km v eno smer v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom. Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju (dnevnica) naj znaša toliko kot doslej in sicer: 1,5% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za odsotnost več kot 8 do 12 ur in 3% od iste osnove za odsotnost več kot 12 ur in če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju. Za otroke od 1-7 let starpsti naj znaša dnevnica polovico teh zneskov. Nikomur. pa ne gre to povračilo v času bolnišničnega zdravljenja. Pogrebnina in posmrtnina sta predlagani v višini 80 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Slove-niji v preteklem letu, pogrebnina za otroke do enega leta starosti pa polovico tako ugotovljenega zneska. Delovni ljudje in občani naj se v javni razpravi o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana glede pravic do socialne varnosti poleg ostalega oprede-lijo predvsem o naslednjih dveh bistvenih vprašanjih: 1. V prilogi II. osnutka nastopa kot variantni predlog povsem nova kategorija upravičencev do nadomestila osebnega dohodka za čas zadržanosti od dela v primeru bolezni, poškodb pri delu in izven dela, itd. za uporabnike zdravstvenega, varstva - kmete. Po predlogu Sveta za družbeno-ekonomske odnose v kmetijstvu in gozdarstvu ter predsedstva RK SZDL naj bi to pravico zagotovili tistim delovnim ljudem-kmetom, ki se trajno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim je to edini vir dohodka, in sicer le v primeru popolne začasne delanezmožnosti za-radi bolezni ali poškodbe za čas delanezmožnosti, ki pre-sega prvih trideset dni, največ do enega leta. Osijiova za izračun nadomestila naj bi bila povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v združenem delu, dosežen v občini v preteklem letu, znesek nadomestil pa naj bi znašal 40 % te osnove. Vsa nadomestila za delovne ljudi-kmete v SR Sloveniji bodo znašala letno okoli 50 milijo-nov dinarjev. Del teh sredstev bi prispevali kmetje sami, del bi jih solidarnostno združili v občinski zdravstveni skupnosti, okoli 1/4 pa bi jih zagotovili s solidarnostjo na ravni SR Slovenije. 2. Peta - variantna - toCka priloge II. osnutka spora-zuma predvideva, da se sredstva za izplačevanje nadome-stil v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi po-škodbe pri delu ali poklicne bolezni od 31. dne dalje združujejo v občinski zdravstveni skupnosti in zato zdrav-stvena skupnost zagotavlja izplačevanje nadomestil v na-vedenih primerih začasne zadržanosti od dela, daljše od 30 dni. Zakon o zdravstvenem varstvu v 49. členu namreč do-loča, da si delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje morajo zagotoviti pravice do zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in zdravljenjem poklicnih bolezni in poškodb pri delu ter medicinsko rehabilitacijo obolelih in poškodovanih in prav tako tudi nadomestila ob začasni nezmožnosti za delo zaradi po-škodb pri delu ali poklicne bolezni v celoti in ne samo za prvih 30 dni, in sicer predvsem v TOZD. Če združevanje sredstev za te namene presega dohodkovne možnosti v TOZD, se združujejo v DO ali v SOZD, lahko pa tudi v očinski zdravstveni skupnosti. Od opredelitve v združenem delu je odvisno kolikšna sredstva bodo potrebna za uresničevanje pravic do so-cialne varnosti v občinski zdravstveni skupnosti za vsako plansko leto in skupaj za obodobje 1981-1985 (priloga V) ali pa se bodo delavci odločili, da bodo za te pravice združevali sredstva v svoji delovni organizaciji. NORMATIVI IN STANDARDI ZA OPREDELITEV VRSTE, OBSEGA IN ZAHTEVNOSTI STORITEV Priloga IU. IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK Zap. Oblika zdrav. varstva Predvideno število kadrov - nosilcev zdr. varstva Kadrovski normativ (štev. varovancev na ekipo) štev. 1981 1982 1983 1984 1985 1981 1982 1983 1984 1985 1. Zdravstveno varstvo . predšolskih otrok • , . - zdravnik 4,5 4,5 4,7 4,9 6 1780 1814 1770 17Ž9 1724 - zobozdravnik 5,5 5,7 5,9 6.6 1457 1432 1410 1412 1437 2. Zdrav. varstvo šolskih otrok, mladine in rednih študentov - zdravnik 6 6,5 7 7,2 7,5 2443 2297 2171 2149 2103 - zobozdravnik 9 10 10,5 10,5 10,8 1629 1493 1447 1473 1460 3. Zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom ^a^vnik 5 5 5 5 5 6478 6512 6642 6684 6964 4. Zdravstveno varstvo borcev NOV - zdravnik . 3 3,5 ' 4 4 4 1499 1285 1125 1125 1125 - zobozdravnik 2,5' 2,5 2,5 2,5 ifi 1799 1799 1799 1799 1799 5. Zdravstveno varstvo ¦ ' - ¦'....;.: starostnikov - - zdravnik 4,5 4,5 4,7 5 5 1773 1808 17(86' 1693 1727 - zobozdravnik 4,5 4,5 4,7 ,5 5 1773 1808 1766 1693 1727 6. Zdravstveno varstvo . ¦ '" .• . . •. odraslega prebivalstva ¦ ¦ od 1^-65 let ' - - zdravnik 25 26 26,5 27 28 1899 1862 1864 1866 1835 - zobozdravnik 25 26 27 28 28,5 1899 1862 1829 1799 1803 7. Zdravstveno varstvo delavcev - zdravnik 5 7 9 11 12,5 4269 3110 . 2467 • 2059 1848 8. Lekarniška dejavnost - farmacevti 8,7 8,9 9 9 9 9028 9001 9079 9261 9446 . . Priloga V OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST VIC-RUDNIK - "^tisoč din OPIS 1980 1981 1982! 19Š1 1984 1985 Poprečna • . , i - • stopnja rasti ' ' 85:80 PRIHODKI skupaj 1. Prispevki iz doh. in oseb. doh. (družb. in zasebni sektor) od tega: - prispevki za zdrav. varstvo upokojencev 306.508 330.451 339.260 281.269 280.025 287.290 41.837 44.428 46.206 350.273 295.360 48.054 356.067 298.681 49.976 361.292 301.880 51.975 3,3 1,4 4,4 PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEUIH PLANOV SIS otroško varstvo PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEUIH PLANOV SIS vzgoja in izobraževaje PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEUIH PLANOV SIS kultura PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEUIH PLANOV SIS telesna kultura PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEUIH PLANOV SIS socialno skrbstvo PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEUIH PLANOV SIS zdravstvo PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJIH PLANOV SIS zaposlovanje PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEUIH PLANOV SIS raziskovalna dejavnost . PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEUIH PLANOV SIS stanovanjsko gospodarstvo PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEUIH PLANOV SIS komunalno gospodarstvo PRIPOMBE IN PREDLOG! K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEUIH PLANOV SIS požarno varstvo PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEUIH PLANOV SIS Ijudska obramba in družbena samozaščita OSNOVE (BOD) (2,702,408) (2,799.695) (2,892.085) (2.987.524) (3,086.112) (3,187.954) (3,4) Prispevna stopnja - 10,00 9,93 9,89 9,68 9,47 2. Prispevki iz kmet. dejavn. 3.391 3.371 3.351 3.331 3.310 3.291 -0,6 3. Drugi prihodki . 5.254 ______ SKUPAJ 1 do 3 289.914 283.396 290.641 298.691 301.991 305.171 1,0 4. Solidarnost 16.594 47.055 48.609 51.582 54.076 56.121 27,6 - v SRS - _ _ - med OZS v mestu Ljubljana 16.594 , 21.920 22.802 23.667 24.564 25.389 8,9 - med OZS v regiji ' - 25.135 25.817 27.915 29.512 30.732 ODHODKI skupaj 306.508 330.451 339.260 350.273 356.067 361.292 3,3 I. ZDRAVSTVENO VAR- STVO 237.375 246.395 255.758 265.477 275.565 286.037 3,8 II. NADOMESTILA IN PO- VRAČILA 44.758 35.539 36.320 37.118 37.935 38.770 -2,9 m. DRUGINAMENI 24.375 48.517 47.182 47.678 42.567 36.485 8,3 1. Solidarnost v SRS 3.582 13.057 12.032 10.734 10.045 8.573 19,0 2. Skupni program v SRS 3.607 7.002 4.922 4.735 3.547 3.292 -1,9 3. Solidarnost v regiji , ¦ - - - - - - - - med OZS v mestu Ljublj. - - - _ _ _ - med OZS v regiji - - - - - - - 4. Investicije - skupaj 8.696 19.645 21.080 22.713 19.119 14.390 10,5 - skupni program ' 8.303 11.557 14.763 10.956 5.924 - ZIS . 7.361 7.766 7.950 ' 8.163 8.466 - MF 1.327 - - - - - obveznost do samopris. 2.654 1.757 ¦ 5. Drugi odhodki 7.757 8.052 8.358 8.676 9.005 9.347 3,8 6. Sredstva za LO in DS 773 761 790 820 851 883 3,8 Participacija uporabnikov 8.014 6.794 7.167 7.573 7.992 8.449 fj OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA - v cenah 1979 - v tisoč din OPIS . . . ' 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Povprečna stop. rasti 85:80 PRIHODKI skupaj 2,556.904 2,760.714 2,848.794 2,949.635 3,005.871 3,051.587 3,7 1. Prispevki iz doh. in oseb. doh. (družb. in zasebni sektor) 2,506.429 2,684.236 2,773.580 2,872.259 2,925.863 2,967.234 3,4 od tega: - prispevki za zdrav. varstvo 187.691 215.284 225.945 237.152 248.935 261.323 6,8 upokojencev \ (26,160.778) (26,836.976) (27,921.008) (29,052.471) (30,231.393) (31,334.950) (3,7) OSNOVE (BOD) Prispevna stopnja ' - 10,00 9,93 9,89 9,68 9,47 2. Prispevki iz kmet. dejavn. 5.847 6.346 6.267 6.192 6.118 6.047 0,7 3. Drugi prihodki . • 28.034 - - ¦ - SKUPAJ 1 do 3 ¦ 2,540.310 2,690.582 2,779.847 2,878.451 2,931.981 2,973.281 3,2 4. Solidarnost . 16.594 70.132 68.947 71.184 73.890 78.306 36,4 - v SRS ' - - - - - • - - med OZS v mestu Ljubljana 16.594 37.394 39.670 41.950 44.378 47.574 23,5 - med OZS v regiji - 32.738 29.277 29.234 29.512 30.732 ODHODKI skupaj 2,556.904 2,760.714 2,848.794 2,949.635 3,005.871 3.051.587 3,7 I. ZDRAVSTVENO VARSTVO 1,708.163 1,760.068 1,813.809 1,869.459 1,927.097 1,987.163 3,0 n. NADOMESTILAIN POVRAClLA 415.745 317.732 324.217 330.840 337.602 344.508 -3,7 III. DRUGI NAMENI 432.996 682.914 710.768 749.336 741.172 719.916 10,7 1. Solidarnost v SRS ' . 77.490 160.493 159.817 157.206 160.909 154.438 14,8 2. Skupni program v SRS 39.523 67.118 47.516 46.050 34.744 32.258 3,9 3. Solidarnost v regiji 150.140 204.091 236.405 260.886 292.639 324.735 . 16,7 - med OZS v mestu Ljublj. 16.594 37.394 39.670 41.950 44.378 47.574 23,5 - med OZS v regiji ' 133.546 166.697 196.735 218.936 248.216 277.161 15,7 4. Investicije - skupaj 92.989 176.207 189.800 205.664 170.970 124.015 5,9 - skupni program, ' . » 79.595 111.575 143.564 107.322 58.232 - ZIS , 58.439 61.265 62.100 63.648 65.783 - MF „ 12.723 - - obveznost do samopris. 25.450 16.960 - - - - 5. Drugi odhodki 65.673 67.619 69.633 71.714 73.867 76.095 3,0 6. Sredstva za LO in DS 7.181 7.386 7.597 7.816 8.043 8.275 2,9 Participacija uporabnikov 55.530 49.799 51.817 53.971 56.198 58.586 1,1 Ljubljana, 18. 8. 1980 PRILOGAVI. ZNESKIINVESTICIJ 1981-1985 (zbirna tabela) cene 1979 tisoč din OZS 1981 1982 1983 1984 1985 Cerknica skupaj 3.585 4.510 5.405 4.583 3.453 - skupni program 1.998 2.814 3.636 2.730 1.493 - ZIS 1.587 1.696 1.769 1.853 1.960 Domžale skupaj 8.658 10.882 13.072 10.954 7.991 - skupni program 4.944 7.000 9.094 6.864 3.775 - ZIS 3.714 3.882 3.978 4.090 4.216 Grosuplje skupaj . ¦ 4.358 . 5.328 6.243 5.335 4.121 - skupni program 2.138 2.996 3.852 2.878 1.567 - ZIS . ¦- ' • 2.220 . 2.332 2.391 2.457 2.554 Hrastnik skupaj ' . 3.298 4.039 4.720 3.955 2.966 - skupni program 1.747 ' 2.416 3.065 2.260 1.214 - ZIS ¦;¦••¦, 1.551 1.623 1.655 1.695 1.752 Idrija skupaj 4.218 . 5.250 6.253 5.347 ; 4.115 - skupni program " 2.239 , 3.137 4.035 3.014 1.641 - ZIS 1.979 2.113 2.218 2.333 2.474 Kamnik skupaj , ¦ . > . 6.609 8.248 ' 9.825 8.298 6.213 - skupni program 3.607 . 5.079 6.563 4.927 . 2.695 - ZIS 3.002 3.169 3.262 3.371 ' 3.518 Kočevje skupaj \ - 5.484 6.915 8.311 7.020 5.224 - skupni program . 3.094 4.377 ' 5.683 4.287 . 2.356 - ZIS '¦¦,'•' 2.390 2.538 • 2.628 2.733 * - 2.868 Litijaskupaj , , 3.725 4.586 5/429 4.721 . 3.728 - skupni program 1.787 2.528 - 3.282 2.476 1.361 - ZIS . . . . " 1.938 2.058 2.147 2.245 2.367 Ljubljana-Bežigrad skupaj 30.059 32.871 36.196 30.461 22.497 - skupni program 13.447 19.261 25.318 19.335 10.759 - ZIS ' 10.160 10.681 10.878 11.126 11.738 - MF ¦; ' 2.150 • ' - - - - samoprispevek ¦ 4.302 2.929 - - s Ljubljana-Center skupaj ' 70.888 75.855 81.669 67.160 48.025 - skupni program - 32.700 45.513 58.140 43.145 , 23.332 - ZIS ^ : 22.50 3. člen Temeljne in druge OZD se s tem sporazumom obvezu-jejo, da bodo letne in srednjeročne plane kadrov medse-bojno usklajevale v občinskih skiipnostih za zaposlovanje v okviru občinske kadroske bilance. 4. člen Za izvedbo programiranih nalog ima skupnost za zapo-slovanje organizirano delegatsko skupščino, ustrezni izvr-šilni organ in komisije, ki oblikujejo in sprejemajo poli-tiko zaposlovanja na območju skupnosti. Skupnost se zaradi usklajevanja določenih področjih povezuje v mest-nem, medobčinskem in republiškem merilu. Za izvajanje strokovnih, tehničnih in administrativnih opravil ima skupnost ustanovljeno strokovno službo, s katero ureja medsebojne odnose na osnovi principov svo-bodne menjave dela. 5. člen Skupnost bo skupaj s strokovno službo svoj program izvajala kvalitetno in ažurno v skladu z roki, sprejetimi v akcijskih programih. Pri izvedbi elementov programa skupnost zagotavlja: - ažurno spremljanje gibanj in strukture zaposlovanja z analizo vzrokov za odklone od predvidenih gibanj ter z ugotovitvami sprotno seznanjanje združenega dela, - skrb za hitro vključevanje iskalcev zaposlitve v delo, v času brezposelnosti pa zagotovitev socialne varnosti v skladu z zakonom, - intenzivne kontakte z združenim delom z namenom pomoči, ne samo pri zagotavljanju potreb po kadrih, am-pak tudi pri kadroskem načrtovanju in usklajevanju ka-droskih planov, - učinkovito obravnavo težje zaposlivih oseb, predvsem invalidov in skrb za vključitev v delo, - učinkovito pokicno usmerjanje v sistemu usmerjenega izobraževanja v skladu z obsegom in strukturo potreb združenega dela po delavcih. 6. člen Uporabnikom (iskalci zaposlitve, tozd, učenci in štu-denti itd.) so na voljo storitve skupnosti brezplačno v obsegu, kot jih predvideva zakon o zaposlovanju in zava-rovanju za primer brezposelnosti in plan skupnosti. Upo-rabniki pa se lahko s skupnostjo dogovore za izvedbo dodatnih nalog, ki jih posebej financirajo. 7. člen . Vrednost programa skupnosti za zaposlovanje se sestoji iz: 1. zagotavljanje pravic uporabnikom v skladu z obsto-ječo zakonodajo (zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zak"on o usposabljanju invalidnih oseb), 2. stroškov za opravljanje storitev (stroški strokovne službe) na osnovi vsakoletnih ovrednotenih programov, na osnovi samoupravnega sporazuma o medsebojnih pra-vicah, obveznostih in odgovornostih med strokovno službo in skupnostjo. 3. stroškov za delo samoupravnih organov skupnosti, 4. obveznosti, ki jih je skupnost sprejela s sklenitvijo samoupravnih sporazumov, 5. obvezne rezerve. 8. člen : Za delo samoupravnih organov občinske skupnosti bodo dane izvajalcem, ki opravljajo za skupnost admini-strativna in tehnična opravila, naslednja povračila: Bežig. Center Moste Siška VičSkupaj - osebni dbhodki in skupna poraba din 187 305 187 187 187 1.053 - materialni stroški din 68 68 68 68 68 340 Kot osnova za obračun povračil se izvajalcem priznava letna ocena. 9. člen Od dohodka bodo oblikovana sredstva rezerv, ki za vsako leto srednjeročnega obdobja znaša 1,5%. 10. dlen ¦••.•¦¦¦ Sredstva za plane dela strokovnih služb so upoštevana v skupnih izdatkih v 1. členu. Kot osnova za obračun povra-čil strokovnim službam se priznava letna ocena v znesku 14.328 din. (Bežigrad - 2.619, Center - 3.757, Moste - 2.666, Šiška - 3.009, Vič - 2.277) , . . . 22% za materialne stroške, • 2% za amortizacijo, 73% za osebne dohodke in skupno porabo, 2% za druge obveznosti iz dohodka, ¦ 1% za modernizacijo poslovanja (opreme). 11. člen Udeleženci se sporazumejo, da bodo v skladu s samou-pravnim sporazumom o solidarnostnem in vzajemnem združevanju sredstev za uresničevanje pravic delavcev med začasno brezposelnostjo, za opravljanje nalog na po-dročju priprave delavcev za zaposlitev in za program skupnih nalog v letu 1980 združevali sredstva za solidar-nost v republiki v znesku: 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj Vič 513 531 551 570 591 2.756 Center 2.127 2.203 2.283 2.365 ,2.450 11.428 Moste 614 636 659 683 707 3.299 Siška 900 932 966 1.001 1.037 4.836 Bežigrad 1.237 1.177 1.220 1.264 1.310 6.108 Skupaj 5.291 5.479 5.679 5.883 6.095 28.427 Udeleženci se sporazumejo, da bodo v skladu s samou-pravnim sporazumom o solidarnostnem združevanju sredstev na območju ljubljanske regije združevali sred-stva v znesku:* 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj din _____ _ 12. člen Udeleženci tega sporazuma bodo zagotavljali izvajanje programa skupnih nalog na območju SR Slovenije, ki ga bo v skladu z dogovorom za potrebe in interese udeležen-cev sporazumevanja na področju zaposlovanja opravljala Zveza skupnosti za zaposlovanje. Program skupnih nalog obsega skupne naloge s po-dročja zaposlovanja, pomembne za območje cele repu-blike, za medrepubliško sodelovanje in zaposlovanje v tujini, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sklepanje in izvajanje samo-upravnega sporazuma s področja zaposlovanja in kadrov-ske politike, ki zajemajo območje republike in za druge naloge, o katerih se sporazumejo z območnimi skup-nostmi, da se izvajajo na ravni republike. 13. člen Za uresničevanje programa iz 12. člena bodo združena naslednja sredstva (v 000 din): ________________1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj Bežigrad 1.207 1.250 1.295 1.342 1.390 6.484 Center 2.256 2.337 2.421 2.509 2.599 12.122 Moste 651 675 699 724 750 3.499 Siška 954 988 1.023 1.061 1.099 5.125 Vič 645 565 585 606 628 2.929 Skupaj 5.713 5.815 6.023 6.242 6.466 30.159 Združena sredstva za program skupnih nalog na ob-močju SR Slovenije bodo, preračunana v stopnjo pri-spevka, znašala 0,02 % od bruto osebnih dohodkov. 14. eien Udeleženci bodo zagotavljali naslednji skupni program za območje medobčinske skupnosti za zaposlovanje, ki obsega zlasti naslednje dejavnosti: a) usklajevanje zaposlitvenih bilanc med občinami, b) spremljanje uresničevanja družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma s področja zaposlovanja, mi-nimalnih standardov in kadrovske politike, c) usklajevanja planov občinskih skupnosti in usklaje-vanje finančnih načrtov, č) koordiniranje aktivnosti področja medrepubliškega zaposlovanja, zaposlovanja invalidov in zaposlovanja de-lavcev, ki so na začasnem delu v tujini ter zagotavljanje enotnih pristopov na področju informativne in analitično-statistične dejavnosti. 15. člen Za skupni program na območju medobčinske skupno-sti za zaposlovanje bodo udeleženci združevali naslednja sredstva v 000 din 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj Bežigrad 100 104 107 111 115 537 Center 174 180 187 193 200 934 Moste-Polje 50 52 54 56 58 270 Šiška 74 77 79 82 85 397 Vič-Rudnik 75 78 80 83 86 402 Ljubljana 473 491 507 525 544 2.540 16. člen Udeleženci bodo zagotavljali naslednji skupni program za območje mestne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, kjer so med drugim izpostavljene tudi naslednje naloge: - dogovarjanje o skupnih osnovah letnih, srednjeroč-nih in dolgoročnih planov dejavnosti: - dogovarjanje o skupni akciji za uresničevanje kvali-tetne rasti zaposlovanja v skladu s sklepi in ukrepi skup-ščine mesta Ljubljane, - dogovarjanje o •skupni politiki medrepubliškega za-poslovanja in o skupni akciji pri zaposlovanju in ugotav-ljanju invalidnih individualnih oseb, - dogovarjanje skupne aktivnosti za dokvalifikacijo in prekvalifikacijo delavcev v cilju zagotavljanja ekonom-skih in tehnoloških izboljšav proizvodnje ter prestrukturi-ranje ljubljanskega gospodarstva, - dogovarjanje o skupnih osnovah poklicnega usmerja-nja. ,.-.-•. 17. člen Za uresničevanje programa iz 16. člena združuje skup-nost naslednja sredstva v 000 din: 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj Bežigrad 182 189 195 202 210 978 Center 374 387 401 416 431 2.009 Moste-Polje 126 131 135 140 145 677 Siška 107 111 115 119 123 575 Vič-Rudnik 81 84 87 90 93 435 Ljubljana 87() 902 933^ 967 1.002 4.674 18. eien Udeleženci se sporazumejo, da bodo cene iz 1., 2., 8., 11., 13., 15. in 17. člena valorizirali na naslednji način: - sredstva za funkcionalne izdatke, materialne stroške in amortizacijo ter za obveznosti i_ dohodka skladno z gibanjem cen, - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter denarna nadomestila in denarne pomoči skladno z giba-njem osebnih dohodkov gospodarstva v občini. Valorizacija bo opravljena vsako leto na podlagi stopenj rasti, predvidenih z letno resolucijo skupščine SR Slove-nije, na koncu leta oziroma najkasneje do 31. januarja naslednjega leta pa bo valorizacija korigirana na temelju podatkov o dejanskih letnih gibanjih, ki jih objavlja zavod SR Slovenije za statistiko. Pri tem bodo za gibanje oseb-nih dohodkov uporabljeni podatki, ki bodo statistično ugotovljeni za občino. 19. člen ' . Skupnost za zaposlovanje bo za izvedbo svojega pro-grama iz tega samoupravnega sporazuma potrebovala v obdobju 1981-1983 naslednja sredstva:* Sporazum še ni sprejet. . 20. člen Sredstva iz prejšnjega člena združuje skupnost iz do-hodka po prispevni stopnji 0,22% od bruto OD. Zavezanci prispevka so TOZD in delovne skupnosti v občini. ¦'• 21. člen Vsi finančni kazalci so izražeru v cenah iz leta 1979. Vrednost programa se povečuje realno za 3,4% letno v obdobju 1981-1985. 22. eien Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje je poo-blaščena, da s sklenitvijo samoupravnega sporazuma ali s pogodbami poveri uresničevanje nalog po tem spora-zumu posameznim izvajalcem. Organizacije izvajalcev bodo letno poročale skupščini občinske skupnosti o izpol-njevanju nalog in obveznosti. 23. člen Skupščina občinske skupnosti bo vsako leto obravna-vala poročila o izvajanju tega sporazuma in sprejemala ukrepe za njegovo izpolnjevanje. 24. eien V primeru nepredvidenega povečanja stroškov (porast števila brezposelnosti) ali nepredvidenega izpada do-hodka skupnosti z rebalansi določijo prioriteto pokriva-nja stroškov socialne varnosti brezposelnih delavcev. 25. člen Skupnost se obvezuje, da bo presežke sredstev nad dogovorjenimi sredstvi iz tega sporazuma vsako leto po zaključnem računu vračala zdrnženemu delu. . 26. člen Skupščina občinske skupnosti bo predlagala udeležen-cem spremembo ali dopolnitev tega sporazuma, če z ukrepi iz 24. člena ne bo mogoče zagotoviti izvajanja sporazuma. Ljubljana, 27.8. 1980 ; ' - • ': raziskovalna dejavnost OSNUTEK Na podlagi 34., 115. in 116. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slove-nije (Ur. list SRS 1/80), 8. in 34. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS št. 13/79), 39. in 40. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in razi-skovalnih skupnostih (Ur. list SRS 35/79), 3. in 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju ra-ziskovalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik skle-nemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skuppostih ter občani v krajevnih skupnostih, ki uresni-čujejo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci na področju raziskovalne dejavnosti SAMOUPRAVNI SPORAZUM 6 TEMEUIH PLANA ORS UUBUANA VIČ-RUDNIK ZA PLANSKO OBODBJE 1981-1985 SPLOŠNE DOLOČBE * 1. člen Udeleženci tega sporazuma so se dogovorili, da bo plan Občinske raziskovalne skupnosti (ORS) Ljubljana Vič-Rudnik za srednjeročno obdobje 1981-1985 obsegal na-slednje programske aktivnosti: 1. Izvajanje programa raziskovalne dejavnosti v samou-pravnih organizacijah in skupnostih. 2. Izvajanje lastnega programa dela. 3. Izvajanje mestnega raziskovalnega programa. 4. Izvajanje republiškega infrastrukturnega programa. Pri doiočanju temeljev plana upoštevajo podpisniki na-čela in smernice za srednjeročni družbeni razvoj v občini in republiki. 2. člen Podpisniki se zavezujejo, da bodo z uveljavljanjem razi-skovalne in inovacijske dejavnosti v občini: - večali delež znanja v strukturi dela - prispevali k uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravljanja kot osnove družbenega razvoja občine - prispevali k izboljšanju pogojev življenja in dela de-lavcev, delovnih ljudi in občanov - prispevali k večanju produktivnosti dela in k stabilni rasti življenjskega standarda. 3. člen Pri usmerjanju, izvajanju in uveljavljanju raziskovalne in inovacijske dejavnosti v občini bodo podpisniki upo-števali načela: - raziskovalno delo mora postati sestavni del načrtova-nja v združenem delu; - reševanje razvojne problematike organizacij združe-nega dela mora temeljiti na večjem vključevanju doma-čega znanja in lastnih inovacijskih dosežkov; - pri načrtovanju raziskovalnega dela je treba upošte-vati problematiko občine Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane; - vso pozornost je potrebno posvetiti vzgoji in usposab-ljanju raziskovalnega kadra za raziskovalno delo, vspod-bujanju in izobraževanju inovatorjev ter njihovem nagra-jevanju na osnovi ovrednotenih rezultatov. IZVAJANJE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI 4. člen Izvajanje programa v samoupravnih organizacijah in skupnostih Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti načrtujejo raziskovalno dejavnost v svojih te-meljih planov. Za lastne potrebe izvajajo raziskovalno in razvojno dejavnost predvsem v lastnih raziskovalnih or-ganizacijah in z neposredno menjavo dela. Raziskovalno dejavnost, ki se izvaja v okviru raziskovalnih skupnosti, načrtujejo in usklajujejo s temi skupnostmi. Za izvajanje tega programa bodo delavci v OZD in drugih organizacijah in skupnostih zagotovili potrebna finančna sredstva neposredno pri načrtovanju in razpore-janju svojega dohodka. / ¦' '.¦..¦.'• 5. člen ORS Ljubljana Vič-Rudnik bo v planskem obdobju 1981-1985 izvajala svoj program; ki ga terja Zakon o razi-skovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (člen 45): 1. Ugotavljanje in usmerjanje raziskovalnih pobud 1981-1985 in planiranje raziskovalne dejavnosti v ORS: - ugotavljanje in opredeljevanje raziskovalnih potreb in interesov v občini, - zbiranje informacij o razvojnih prizadevahjih TOZD, SIS, KS, - usklajevanje raziskovalnih potreb in posredovanje izvajalcem, - informiranje delavcev in delovnih Ijudi ter občanov o raziskovalni dejavnosti, - pospeševanje uporabe raziskovalnih dosežkov v praksi, - organiziranje in pospeševanje samoupravnega spora-zumevanja o zagotavljanju sredstev in merili za vrednote-nje raziskovalne dejavnosti, - vnašanje raziskovalne dejavnosti v širša razvojna pri-zadevanja občine z oblikovanjem raziskovalnega pro-grama svojega področja z Mestno raziskovalno skup-nostjo kot nosilko. 2. Spodbujanje inovacijskih dejavnosti: - zbiranje informacij o odnosu TOZD do inovacijske dejavnosti v vseh smereh, po katerih je mogoče priti do novega znanja, - ustanavljanje razvojnih služb v TOZD, - pomoč delovnim organizacijam pri sestavljanju in uveljavljanju samoupravnih sporazumov o nagrajevanju koristnih predlogov, tehničnih izboljšav in izumov, - podeljevanje nagrad in priznanj inovatorjem. 3. Propagiranje znanstvenih dejavnosti: - organiziranje razgovorov med delegati ORS in zbora združenega dela ter raziskovalci v TOZD in raziskovalnih organizacijah, - predavanja o pomenu znanosti po naših krajevnih skupnostih, - objavljanje inovacijsko vzpodbudnih člankov in po-ročil o dejavnosti ORS v občinskem glasulu. 4. Propagiranje znanstvene dejavnosti med mladino: - razpis nagradnih šolskih nalog o pomenu razisko-valne dejavnosti in nagrajevanje šolskihxaziskovalnih na-. log, - propagiranje in organiziranje počitniške prakse med šolsko mladino v naših raziskovalnih organizacijah. Za izvajanje tega programa bodo podpisniki zagotovili v letih 1981-1985 sredstva (na nivoju cen 1979) v višini 4376.000 din. Sredstva za posamezna leta se razporedijo po letnih programih načeloma v enakih zneskih za posamezna leta. 6. člen Izvajanje mestnega raziskovalnega programa 1. ORS mesta Ljubljane se sporazumevajo o izvajanju naslednjih skupnih raziskovalnih projektov, ki so speci-fični za vse ljubljanske občine in katerih izvajalec bo MRS: - razvoj političnega sistema socialističnega samouprav-ljanja s posebnim ozirom na delovanju delegatškega si-stema; - koncept dolgoročnega družbenega razvoja Ljubljane in njeno povezovanje v okviru regije in republike; - povečanje produktivnosti dela in ustreznost struk-ture delovne sile v Ljubljani; - prestrukturiranje Ijubljanskega gospodarstva; - zaščita Ljubljane pred onesnaženjem zraka in hru-pom; - prometna ureditev mesta v smeri krepitve javnega mestnega prometa; - preskrba Ljubljane z vodo, hrano in energijo s samo-zaščitnega in obrambnega vidika; - oblikovanje sistema družbenega informiranja v me-stu; - projekti in programi, pomembni za socialno varnost delovnih ljudi in občanov. Stroški za izvedbo tega programa znašajo 60.450,000 din na nivoju cen 1979. Sorazmeno znesku, ki ga je leta 1978 prispevala občina Ljubljana Vič-Rudnik k sredstvom za raziskovalno dejavnost občin mesta Ljubljane, pripade ORS Ljubljana Vič-Rudnik sofinanciranje tega programa v višini 5.960,370 din., Sredstva za posamezna leta se razporedijo po letnih programih načeloma v enakih zneskih za posamezna leta. 7. člen Izvajanje republiškega infrastrukturnega programa V okviru zakonskih pristojnosti bo za potrebe ORS izvajala Raziskovalna skupnost Slovenije naslednje na- loge: - pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso; - usposabljanje raziskovalnih kadrov; - medrepubliško in mednarodno sodelovanje; - znanstveni tisk, informatika in raziskovalna oprema. Iz ocenitve razvojnih možnosti Raziskovalne skupnosti Slovenije znašajo planirana sredstva za infrastrukturni program din na nivoju cen za leto 1979, v skladu z zne-skom, ki ga je leta 1979 prispevala občina Ljubljana Vič-Rudnik k sredstvom za raziskovalno dejavnost združenih pri RSS, bo ORS Ljubljana Vič-Rudnik sofinancirala ta program v višini 1.548.000 din. Sredstva se razporedijo po letnih programih načeloma v enakih zneskih za posamezna leta. 8. člen V prihodnjem srednjeročnem planskem obdobju bo Mestna raziskovalna skupnost nosilka mestnega razisko-valnega programa in koordinator med ORS mesta Ljub-ljane. Njeno delovanje bodo financirale ORS mesta Ljub-ljane. V sorazmerju z višino sredstev, ki so jo v letu 1979 prispevale za raziskovalno dejavnost posamezne občine mesta Ljubljane, pripade občini Ljubljana Vič-Rudnik sofinanciranje delovanja Mestne raziskovalne skupnosti v višini 9,86%, to je 431.473 din (na nivoju cen 1979. leta). Sredstva za posamezna leta se razporedijo v enakih zneskih po posameznih letih. 9. člen Skupna vsota sredstev, ki naj jo združujejo v ORS Ljub-!jana Vič-Rudnik podpisniki tega sporazuma v planskem obdobju 1981-1985, znaša (na nivoju cen 1979): 12.315.843 din. • ¦ 10. člen Sredstva za delovanje in izvajanje programa občinske in mestne raziskovalne skupnosti se bodo združevala po posameznih letih srednjeročnega obdobja po naslednji prispevni stopnji: leta -¦„¦•* 1981 . 0,181% dohodka 1982 ' 0,181% dohodka 1983 '. 0,181% dohodka 1984 V: 0,181% dohodka 1985 ¦• 0,181% dohodka Podpisniki sporazuma pooblaščajo skupščino občinske raziskovalne skupnosti, da na osnovi rezultatov zaključ-nega računa, revalorizirane vrednosti programov in plani-ranega dohodka podpisnikov spremeni stopnjo zagotav-ljanja sredstev za naslednje leto. 11. člen Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti mora ob Spremembe tega samoupravnega sporazuma, ki bi jih periodičnih obračunih in ob zaključnem računu analizi- predlagali uporabniki v svobodni menjavi dela, so pred- rati izvajanje programa ter po potrebi sprejeti ustrezne met vsakoletnega aneksa in morajo biti sprejeti po po- ukrepe. stopku kot ta sporazum. * , ¦ . 13. clGn 12. člen " Podpisovanje tega sporazuma poteka s pristopnimi izja- Odgovornost za izvajanje tega sporazuma in uporabo vami udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko k njemu sredstev v skladu z dogovorjenim programom prevzame pristopi najmanj polovica udeležencev, kar ugotovi skup- skupščina Občinske raziskovalne skupnosti. ščina ORS s posebnim sklepom. ZATOD ZA DRUŽBO« PLflNIRNUE - . \ .'' . " , . LJUBLJANA ¦ . ..:',.- , .¦¦."' UIBIJANA, RCŠKA 25 ' " . ¦ ¦ . " ' I PLANIRANA SREDSTVA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST V OKVIRU ORS IN MRS ZA OBDOBJE 1981-1985* Stroški % Infrastrukturnl % Programi tn 1981-1985 Letno Prispevna Občlna Piogram MRS_____\®S_____udeležbe program RSS uželežbe stroški ORS_____slopaj_____(skupaj) stopnja** Bežigrad 12.380.160 896.205 20,48 2.484.000 6,9 4.376..000 20.136.365 4.027.273 Center 23.551.320 1.704.890 38,96 4.284.000 11,9 4.376.000 33.916.210 6.783.242 NBste- Polje 8.184.930 592.510 13,54 1.836.000 5,1 3.022.500 13.635.940 2.727.188 Šlška 10.373.220 750.922 17,16 2.016.000 5,6 4.376.000 17.516.142 3.503.228 Vič- _RkMJc___I-26L._370___431.47^_____9_,8_6_____I-5.48.000_______4_,2_____i-l^.OOO___12.315.843 _ 1.161.169 l>testo 60.450.000 4.376.000 100 12.168.000 33,8 20.526.500 97.520.500 19.504.100 * V cenah 1979 (120,9 deflator 78/79) - ¦ ¦ ¦ \ ** Sredstva za raziskovalno dejavnast se bo_____________3J5^_________26,6 ZDRAVSTVO -OBČINSKI pT8' 282.133 281.934 292.078 3o2.595 313-5oo 324.8o7 1oo . -REGIJ.+JJESTNI P. 315-983 455.3o3 5o3-435 546.080 . 545.519 533.12o 144 _________________-REPUBLISKI P.__________117.013________227.611________2o7.333 2o3.256 195-653 186.796________194 115 169 16o 2,8 11,1 9.9 ZAPOSLOVANJE -OBČIHSKI P.9/ -MESTHI P. -MEDOBČINSKI P. -REPOBLIŠKI P. . Asolid./ -MEDOBCIHSKA S. _________/dobiva/ 5.263 81 1.158 1.245 5.556 84 78 I.o96 1.29o 5-792 87 80 1.136 1.336 5.964 9o 83 1.176 1.384 6.178 93 86 1.219 1.434' 4,0 3,3 5,6 1,2 3,6 ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE , LJUBLJANA '.....-. LJUBLJANA, ROŠKA 25 " . PROJEKCIJA ZDRUŽENIH SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBDOBJU 1981 -1985 ZA MESTO UUBUANA PO OSNUTKIH SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEUIH PLANA v cenah 1979 - v 000 din 1980" 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj Indeks Indeks 1981/1985 1981/80 1985/80 Popreč.letna stop. rasti sred. 1981/85 Otroško varstvo - republiški program - občinski program - denarne pomoči3) Osnovno šolstvo - republiški program - občinski program Kultura41,5' - republiški program - občinski program Telesna kultura - republiški program61 - občinski program Socialno skrbstvo - republiški program - občinski program Zdravstveno varstvo4' - republiški program - občinski program Zaposlovanje - republiški program - občinski program 890.5412' 1.033.985 1.049.183 1.065.904 1.104.269 1.132.822 5.386.163 116 127 4,9 595.915 337.232 349.125 361.455 374.245 387.487 1.809.544 109 122 4,1 294.626 696.753 700.058 704.449 730.024 745.335 3.576.619 130 137 . 6,5 - (314.321) (320.607) (327.020) (333.560) (340.231) (1.635.739) - - 1.005.679 1.379.003 1.203.982 1.213.353 1.241.410 1.279.034 6.316.782 137 127 4,9 239.639 321.786 321.877 305.683 303.880 304.020 1.557.246 134 127 4,9 766.040 1.057.217 882.105 907.670 937.530 975.014 4.759.537 138 127 4,9 280.024 455.559 475.433 456.031 469.896 477.017 2.333.936 163 170 11,2 114.448 135.514 141.013 146.517 152.456 158.404 733.904 118 138 6,7 165.576 320.045 334.420 309.514 317.440 318.613 1.600.032 193 192 13,9 126.760 150.532 156.591 162.899 169.511 176.405 815.938 119 139 6,8 10.931 30.070 31.311 32.607 34.008 35.482 163.478 275 325 26,6 115.829 120.462 125.280 130.292 135.503 140.923 652.460 104 122 4,0 ' 146.320 181.436 187.656 189.583 191.512 196.188 946.375 123,9 134 6,5 19.054 29.162 29.001 24.081 21.435 21.141 124.820 153 110,9 2,1 127.265 152.274 158.655 165.502 170.077 175.047 821.555 119,6 137,5 6,0 2.556.904 2.760.714 2.848.794 2.949.635 3.005.871 3.051.587 14.616.601 108 119 3,7 117.013 227.611 207.333 203.256 195.653 186.796 1.020.649 195 160 9,9 2.439.891 2.533.103 2.641.461 2.746.379 2.810.218 2.864.791 13.595.952 104 .117 3,4 52.977 54.185 56.135 58.157 60.249 62.419 291.145 102 118 3,4 ' 10.905 11.004 11.294 11.702 12.125 12.561 58.686 101 115 2,8 42.072 43.181 44.841 46.455 48.124 49.858 232.459 103, 118 3,4 Skupaj vsi programi 5.059.205 6.015.414 5.977.774 6.095.562 6.242.709 6.375.472 30.706.940 119 126 4,7 11 Program leta 1980 zmanjšan z implicitnim deflatorjem 117,9 (preračun v cene 1979). 21 K osnovi sredstev za občinski program v letu 1980 so prišteta sredstva SPIZ, ki bodo v planskem obdobju 1981 - 1985 vključena v prispevno stopnjo za otroško varstvo; k osnovi sredstev za republiški program pa sredstva Regionalne zdravstvene skupnosti za 105 dni porodnega dopusta. 31 Dename pomoči bodo v planskem obdobju 1981 - 1985 sestavni del občinskega programa, vendar so pri izračunu stopnje rasti sredstev prištete"k republiškemu programu zaradi primerljivosti 1980 - 1985. 41 Sredstva za investicije so vključena v celotna sredstva. 51 Za obdobje 1981 - 1985 so pri kulturi vključena tudi sredstva za dejavnost Doma Ivana Cankarja. 61 Od leta 1981 ima Republiška telesnokulturna skupnost svojo prispevno stopnjo. 71 Brez sredstev za investicije, razen glej opombo 4. . • stanovanjsko gospodarstvo OSNUTEK Na osnovi Zakona sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih z območia občine Ljubljana - Vič-Rudnik, kot - uporabniki ter delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge, kot - izvajalci organizirani v Samoupravno stano-vanjsko skupnost Ljubljana - Vič-Rudnik sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMEUIH PLANA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1981- 1985 I.UVOD ,¦..¦' . , 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana-Vič-Ru-dnik (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) s tem samoupravnim sporazumom sprejemamo temeljne skupne razvojne cilje, usmeritve in naloge, ki so osnova za oblikovanje in sprejemanje ter izvajanje nadaljnjega ra-zvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem ob-dobju 1981-1985. 2. člen Za uresničitev ciljev, usmeritev in nalog nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva udeleženci samo-upravnega sporazuma opredeljujemo s tem samouprav-nim sporazumom predvsem: - obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem ob-dobju in po posameznih letih ter strukturo, vrsto in kvali-teto stanovanj; - prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila sta-novanj glede na lokacijo in dinamiko gradnje; - zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje predvide-nega obsega stanovanjske graditve, prenove in vzdrževa-nja stanovanjskega sklada: Združevanje in zagotavljanje sredstev; - obseg, vrsto in način solidarnostnega in vzajemnega razreševanja stanovanjskih vprašanj; - osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z ob-stoječim stanovanjskim skladom; - naloge, ki jih uresničujemo v Samoupravni stano-vanjski skupnosti Ljubljana; - naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije; - medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopa-nja od sprejetih planskih aktov. II. TEMELJNA IZHODlSCA ' 3. člen Pri načrtovanju temeljnih ciljev in nalog na področju stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1981-1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali izhodi-šča za oblikovanje samoupravnega sporazuma, oprede-ljena v Stališčih, sklepih in priporočilih Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 35/79), Smernice za pripravo družbenega plana občine Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 ter Smernice za pripravo družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v skladu s samoupravnim delegatskim sistemom v okviru samo-upravne stanovanjske skupnosti Lj.-Vič-Rudnik zagotav-ljali natančno informiranost delegatov in delegacij ter jim z aktivnim sodelovanjem delovnih Ijudi in občanov omo-gočali učinkovitejše odločanje. Hkrati bomo prevzemali odgovornost pri aktiviranju hišne samouprave, odločanju o problemih v lastni hiši in širšem krogu (soseska, KS, občina) in skrbeli za odgovornejše delovanje zbora stano-valcev, hišnih svetov, enot SSS občine in same SSS Ljub-ljana. S tem bomo prevzemali večjo odgovornost pri zdru-ževanju in razporejanju sredstev v okviru gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami. 4. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v cilju vsesplošnega družbenega razvoja in uveljavljanja samou-pravnih družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštevali predvsem: - cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini Ljubljana-Vič-Rudnik mestu in v širšem migracijskem območju mesta Ljubljane; - razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter ana-lize možnosti razvoja občine Vič-Rudnik in mesta Ljub-ljane za obdobje 1981-1985: - temeljne usmeritve poselitve glede na razvoj mesta in naselij v občini Ljubljana: - varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev na ravnih in z delom pridobljenih vrednosti; - cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. III. STANOVANJSKA GRADITEV 5. člen Udeleženci sporazuma bomo na področju stanovanjske graditve ob upoštevanju vseh usmeritev, navedenih v akcijskem programu stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani in ob upoštevanju objektivnih možnosti v ob-čini Vič-Rudnik, zagotavljali predvsem: - uveljavitev sistema družbeno usmerjene stanovanj-ske gradnje celovitih sosesk; - izboljšanje stanovanjskih pogojev stanvalcev; - kontinuirano, racionalno in kvalitetno stanovanjsko gradnjo. 6. člen V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo udeleženci sporazuma zagotovili v okviru stanovanjske graditve ure-sničitev naslednjih nalog: - v okviru družbene gradnje zgradili 1650 stanovanj, v individualni gradnji pa 2050 stanovanj, to je skupaj 3700 stanovanj; - gradili stanovanja s povprečno površino 65 m2 in s povprečno zasedenostjo stanovanja z 2,9 stanovalca na stanovanjsko enoto; - povečali odgovornost vseh udeležencev sporazuma. 7. člen Dogovorjeni program stanovanjske graditve v obdobju 1981-1985 bomo udeleženci sporazuma uresničevali po naslednjem obsegu, strukturi, vrsti in dinamiki: - tabela št. 1 8. člen V dogovorjenem obsegu stanvanjske gradnje bomo zagotovili naslednjo strukturo po vrstah stanovanj: . ; - 22% enosobnih stanovanj, garsonjer in posebnih sob, . . , - 38% dvosobnih stanovanj, - 23% trosobnih stanovanj • ; - 17% štiri oz. večsobnih stanovanj. . ¦ Natančnejše število in dinamika izgradnje po posameznih letih je razvidno iz naslednje tabele: Tabela 2 Graditev stanovanj po vrstah glede na število sob za obdobje 1981-1985 z dinamiko na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik Vrsta stanovanja % 1981-1985 1981 1982 1983 * 1984 1985 - posebne sobe, garsonjere in enosobna stan. - . 22 814 132 220 198 154 110 - dvosobna 38 1406 228 380 342 266 190 - trisobna ; 23 851 138 230 207 161 115 - štirisobna in več sobna 17 629 102 170 153 119 85 Skupaj 100 3700 600 1000 900 700 500 "odstotna razmerja so povprečna za vseh pet občin, ker so tudi cpne za 1 m2 računane z enakim poprečjem. 9. člen ^ Na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik bomo zagotavljali predvideno stanovanjsko gradnjo na naslednjih lokacijah in po naslednji dinamiki: Tabela3. ,-" ' ¦ • Pregled lokacij za gradnjo stanovanj v obdobju 1981-1985 Dinamika gradnje stanovanj Lokacija Stanje doku- Skupaj 1981 1982 1983 1984 1985 mentacije 1981-1985 VS-1 Trnovo (4) 1026 195 387 444 VS-3Žičnica 386 69 69 124 124 VS-4 Bonifacija ¦ 76 76 VS-6/3 Grba N . 185 7 178 VS-6Vič (1) 36 36 . . . VS-103 Murgle . 206 107 99 - -. VS-Brdo , ¦:• ' ' 89 54 35 RS-1,2 Jurčkova pot • (3) 696 29 91 152 198 226 Skupaj •,:" 2700 450 700 700 500 350 Izvenmestna območja: . ¦ ¦ . .,¦., vs-236/iig . . ¦> 127 ~ ' ! :'; ¦ • ¦-¦¦¦•¦-'¦¦• VS-227 Škrlevec ' , * . 65 '*" ¦ VS-ZZZJezero 92 VS-201/8 Gabrje ' 70 ^ - ' ^:., ¦... ' -.. : VS-210/1 Podolnica , 75 ' ' ' • ¦¦'""' VS-220/1 Radna " 100 , . VS-220/2 Brezovica 60 . VS-260 Srednja vas ' . 97 . - VS-221/3 Vnanje Gorice 145 . " , , VS-213/1 Horjul ' 90 VS-225/1 Podpeč 79 Skupaj . ¦ • 1000 SKUPAJ 3700 450 700 700 500 350 (1) Urbanistični načrt izdelan, čaka na potrditev MS (3) Zazidalni načrt izdelan in potrjen (4) Zazidalni in izvedbeni načrt izdelan 10. člen V srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 bomo v občini Ljubljana-Vič-Rudnik zgradili za upravičence do druž-bene pomoči 299 stanovanj, od tega 78 za odpravo stano-vanj VI. in VII. kategorije, 42 za odpravo barakarskih naselij in 179 stanovanj za ostale upravičence do solidar-nostnega razreševanja stanovanjskih problemov. V tem obdobju bomo odpravili vsa stanovanja VI. in VII. kategorije, za kar bo zgrajeno 314 stanovanj, od tega 242 na območju občine Vič-Rudnik, 72 pa na območju drugih ljubljanskih občin. V obdobju 1981 - 1985 bomo odpravili vse barake in barakarska naselja, za kar bo zgrajenih 90 stanovanj, 23 stanovanj pa bomo na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik zgradili za odpravo barakarskih naselij drugih ljubljanskih občin. Dinamika graditve solidarnostnih stanovanj, stanovanj za odpravo barakarskih naselij in nadomestnih stanovanj za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije v občini, je razvidna iz tabele 4. v prilogi sporazuma. Povprečna povr-šina zgoraj navedenih stanovanj bo znašača 56 m2. Podpisniki tega sporazuma se obvezujemo, da ne bomo dovoljevali svojim delavcem vseljevanje in bivanje v bara-kah, upravni organi občine pa bodo zaostreno zagotavljali pravočasno rušenje barak in preprečili naseljevanje v ba-rake in nastajanje novih barak in barakarskih naselij na območju občine. IV. PRENOVA STARIH MESTNIH PREDELOV 11. člen S prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj, ki pomeni ohranjanje in obnavljanje mestnih jeder in zavarovanje kulturne dediščine mesta, bomo udeleženci samouprav-nega sporazuma zagotavljali izboljšanje obstoječega sta-novanjskega sklada in s tem ustvarili boljše bivalne po-goje tem stanovalcem v občini Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljana. 12. člen Tabela 5: Planirana prenova na področju mesta Ljubljane v obdobju 1981-1985 Prenova Nadomest. stan. iz pren. Občina spom. ostali štev. povr. stroški šte- povr- stroški Str. Stroški varov.objek.stano- šina v 000 vilo šina v 000 doku- skupaj objek. vanj m2 din v m2 din men. v 000 vOOO din '__________________________________________^^_____________________________________________din_______' Bežigrad 2 22 1.144 19.380 1550 20.930 Center 6 47 398 20.696 350.590 168 9.408 132.795 29.180 512.565 Moste-Polje V 7 80 4.160 70.470 5.940 76.410 Šiška 9 65 3.380 57.260 71 3.976 56.120 4.950 118.330 Vič-Rudnik_________________30 125_______6.500 110.110 60_______3.360 47.425_______9.230 166.765 SKUPAJ: 6 95 690 35.880 607.810 299* 16.744 236.340 50.850 895.000 * Omenjeno število nadomestnih stanovanj je upoštevano v številu družbeno-najemnih stanovanj 13. člen Prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj bomo udele-ženci samoupravnega sporazuma izvajali v naslednjih predelih mesta Ljubljane: Občina Predeli, v katerih se bo izvajala pre-nova stan. hiš in stanovanj Bežigrad Ježica Center Vodmat, Tabor, Ajdovščina, Cen- Moste-Polje ter, Vrtača, Šumi, Stara Ljubljana Šiška Zelena jama-Moste Vič-Rudnik Stara Siška Krakovo, Rožna dolina, stari Vič 14. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik bomo izvajali prenovo v naslednjih predelih: - predel med Ljubljanico in Riharjevo iz. Cesto na Loko med Gradaščico in Opekarsko cesto - predel Gradaščice in železniško progo (notranjska) od Jadranske do meje z občino Center - predel med železniško progo (notranjsko) in Večno potjo od Glinščice do Tivolija .¦ ¦ *. 15. člen Sredstva potrebna za izvajanje planirane prenove bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotovili: Tabela 6 , ¦ Oblikovanje in poraba sredstev za prenovo v obdobju 1981-1985 v občini Ljubljana-Vič-Rudnik: v 000 din Sredstva 1981 1982 Leto 1983 1984 1985 1981-85 Skupaj % I. Del dohodka 0,23 % BOD Del amortizacije (30 %) Neporabljena sredstva Skupaj sredstva za skupni program , ' prenove II. Sred. za prenovo v občini - lastna udel. občanov Del. čist. doh. OZD II - skupaj III. Skupaj oblik. sredstva IV-Poraba Sred. za prenovo v obč. V. priliv oz. Neto odliv sred. za skup. program prenove 6.650 6.920 7.200 7.480 7.780 36.030 3.045 4.528 5.852 6.371 6.778 26.574 18.611 - - - - 18.611 28.306 11.448 13.052 13.851 14.558 81.215 1.876 2.772 2.575 441 674 8.338 7.278 10.756 9.990 1.711 2.617 32.352 9.154 13.528 12.565 2.152 3.291 40.690 37.460 24.976 25.617 16.003 17.849 121.905 37.515 55.443 51.497 8.822 13.488 166.765 + 55 +30.467 +25.880 -7.181 -4.361 +44.860 81,6 15,8 11,2 48,6 5,0 19,4 24,4 73,0 100 26,0 16. člen Izhajajoč iz osnovne opredelitve, da je prenova stanovanj-skih hiš in stanovanj v stanovanjskem gospodarstvu ohra-njanje in obnavljanje dotrajanih mestnih jeder in zavaro-vanje kulturne dediščine mesta, se udeleženci tega samo-upravnega sporazuma zavezujemo, da bomo potrebna sredstva združevali v samoupravni stanovanjski skupno-sti Ljubljana za potrebe vseh ljubljanskih občin po enot-nem programu prenove. Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo dolo-čili nosilca, odgovornega za izdelavo letnih programov kot tudi nadzorovanja samega izvajanja prenove v mestu Ljubljana. V. ZMOGLJTVOSTIIZVAJALCEV ZA URESNICEVANJE PREDVIDENEGA OBSEGA STANOVANJSKE GRADITVE 17. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma - izvajalci -bomo zagotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvide-nega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj in vzdrževanja stanovanjskega sklada hiš in se zavzemali, da bo graditev stanovanj potekala v smeri intenzivnejšega razvoja produktivnosti dela v gradbeni dejavnosti in spre-jemanja ukrepov v smeri racionalizacije in nadaljnjega razvoja tehnologije gradnje. 18. člen . Udeleženci sporazuma - izvajalci se zavezujemo, da bomo stanovanja gradili v taki kvaliteti, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja in da bodo upoštevani ukrepi kompleksnega varčevanja z energijo. Z zagotovi-tvijo kontinuirane, racionalne in kvalitetne gradnje bomo udeleženci sporazuma - izvajalci za novo zgrajena stano-vanja zagotovili 5-letno garancijo. 19. eien Udeleženci samoupravnega sporazuma - izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v naj-večji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 20. člen Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve bomo udele-ženci samoupravnega sporazuma - izvajalci, upoštevali veljavni družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanj-ske graditve v SR Sloveniji ter tvomo sodelovali pri sno-vanju samoupravnih sporazumov o izgradnji stanovanj-skih naselij oziroma stanovanjskih objektov v občini. 21. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo med se-boj in tudi -v drugih oblikah samoupravnega interesnega združevanja določili in uresničevali tako zemljiško poli-tiko, ki bo omogočala načrtovano stanovanjsko izgradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. Predvidena stanovanjska izgradnja bo usmerjena pred-vsem na površine, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo. VI. ZDRU2EVANJE SREDSTEV ; 22. člen Za izvedbo predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove in družbene pomoči bomo udeleženci samo-upravnega sporazuma v obdobju 1981-1985 zagotovili skupno 2.488 mio din . . Sredstva, navedena v prvem odstavku tega člena, bomo zagotovili za naslednje namene po posameznih viiih, kot je razvidno iz tabele št. 7.2 v prilogi samoupravnega spora-zuma. 23. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo združili 129 mio din sredstev iz dohodka v višini 0,83% od osnove bruto osebnega dohodka nepovratno v samoupravni sta-novanjski skupnosti Ljubljana za naslednje namene soli-darnosti v ljubljanskih občinah: reševanje stanovanjskih vprašanj občanov z nizkimi dohodki, zlasti tistih z večjim številom otrok, starejših občanov, borcev, invalidov in za delo nesposobnih občanov, delno nadomeščanje (subven-cioniranje) stanarin in premiranje namenskega stanovanj-skega varčevanja. Za raziskovalrio dejavnost v stanovanj-skem gospodarstvu bomo združevali sredstva v višini 1,775 mio din. .• , ¦¦ Struktura in dinamika potrebnih sredstev za financira-nje načrtovanega obsega graditve solidarnostnih stano-vanj, za odpravo barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije, subvencioniranje stanarin, premiranje na-menskega stanovanjskega varčevanja, izdvajanje sredstev za solidarnost na nivoju SR Slovenije ter raziskovalno dejavnost za obdobje 1981-1985 je razvidna iz tabele št. 4 v prilogi sporazuma. 24. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz dohodka v višini 0,32% od bruto osebnega dohodka nepovratno v samoupravni stanovanjski skup-nosti za naslednje namene sobdarnosti na ravni repu-blike, opredeljenimi s samoupravnimi sporazumi, skle-njenimi v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slove-nije: - stanovanjske probleme kadrov na nerazvitih in obmej-nih območjih, - gradnjo domov za učence in študente, - bivalne pogoje udeležencev mladinske delovne akcije. 25. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se zavezujemo združevati del čistega dohodka za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj v višini 1% od bruto osebnih dohodkov za naslednje namene: - kreditiranje izgradnje družbeno najemnih stanovanj 43,0% - kreditiranje nakupa etažnih stanovanj 18,7% - kreditiranje graditve individualnih stanovanjskih hiš 38,3% 26. dlen udeleženci samoupravnega sporazuma bomo upravi-čeni do uporabe združenih sredstev za namene dogovor-jene v prejšnem členu, v obliki posojil po 4%-ni obrestni meri najdalj do 25 let in po ostalih pogojih, ki jih bomo določili s pravilnikom samoupravne stanovanjske skup-nosti Ljubljana. 27. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo razmerje po na-menu spoštovali. Če bi nastopile razmere, ki bi po-membno spremenile razmerja, bomo ponovno ocenili sa-moupravni sporazum in predlagali ustrezne ukrepe. 28. eien Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo uveljavili obvezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbenega naje-mnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše. 29.člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega najemnega stanovanja bo znašala od 5 - 20% vrednosti stanovanja, za pridobitev solidarnostnega stanovanja pa od 1 - 4% vre-dnosti stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in gradi-tev v okviru zadružne gradnje najmanj 25% za graditev individualne stanovanjske hiše pa najmanj 30% vrednosti stanovanja 30. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiva. Višina lastne udeležbe pa je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine. Privarčevana sredstva v banki iz namenskega varčevanja, krediti banke na ta sredstva in lastni prihranki. 31. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo podrob-neje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe v pravil-niku samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravil-niku o razreševanju stanovanjskih vpraSanj temeljnih or-ganizacij združenega dela in delovnih skupnosti. ¦ ; ' ¦:''¦ 32. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo kriterije za pridobivanje družbenih najemnih stanovanj, za prido-bivanje stanovanjskih posojU, za pridobivanje solidar-nostnih stanovanj, za delno nadomeščanje stanarin in za premiranje stanovanjskega varčevanja opredelili v pravil-nikih samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilni-kih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. VI. GOSPODARJENJE 33. člen Na področju gospodarjenja bodo realizirana načela ena-kih pogojev in možnosti vsem stanovalcem družbenih stanovanj v Ljubljani, kar bomo dosegli s solidarnim in vzajemnim združevanjem sredstev med hišami v samou-pravni skupnosti občin in med občinami. Etažnim lastni-kom bo zagotovljen enakopraven položaj pri gospodarje-nju s stanovanjsko hišo. Z normativi in standardi pa bo uveljavljena racionalna in strogo namenska raba sredstev stanarin, najemnin in prispevkov etažnih lastnikov. 34. člen . Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo s postop- nim prehodom na ekonomske stanarine do leta 1985 uve-ljavili ekonomske stanarine v višini, 3,24% revalozirane vrednosti stanovanjskega sklada in tako zagotovili mate-rialno osnovo za samoupravna dogovarjanja in odločanja pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Zastavljene cilje bomo dosegii s poprečnim let-nim dvigom stanarin za 10,3% 35. člen '. Višino najemnin bomo uskladili s stanarino tako, da bo poprečna najemnina v občini dosegla višino 48,55 din m2. To bomo dosegli z dvigom najemnin za 437% (varianta s postopnim prehodom, bi bila za celo plansko obdobje Ietnarast33,l%). ..,....-.;. 36. člen Stanarina bo po letih rasla v % od vrednosti: leta 1981 2,19%, leta 1982 2,42%, leta 1983 2,67%, leta 1984 2,95% in leta 1985 3,24%. Najemnino bomo dvignili že v letu 1981 na predvideno višino v skladu s predlogom odloka o določitvi najvišjih najemnin na območju ljubljanskih občin (varianta: naje-mnina bo rasla v letu 1981 na 15,47 din m2, leta 1982 20,59 din m2, leta 1983 27,40 din m2, leta 1984 36,47 din m2, leta 1985 48,55 din m2). 37. člen " S sredstvi vzdrževanja in upravljanja bodo gospodarili zbori stanovalcev hiš v skladu z normativi. Del teh sred-stev vzdrževanja pa bomo združevali na nivoju samo-upravne skupnosti občine za realizacijo skupnih progra-mov v občini in za solidarno pokrivanje primanjkljaja sredstev v občini Ljubljana-Center. 38. eien : 65 % sredstev amortizacije bomo združevali na nivoju mesta za realizacijo programov enostavne reprodukcije (35 %) in prenove (30 %) na osnovi enotnih planov v mestu. , 35 % amortizacije pa bomo združevali na nivoju samo-upravne skupnosti obdine za realizacijo lastnih progra-mov. Amortizacijo poslovnih prostorov bomo združevab na nivoju mesta in jo namenjali za nakup poslovnih prosto-rov v novih soseskah, da bi zagotovili prostore deficitar-nim storitvenim dejavnostim. Sredstva za modernizacijo poslovnih prostorov bomo združevali na nivoju samoupravne skupnosti občine za realizacijo programa posodabljanja zastarelih in slabo vzdrževanih poslovnih prostorov. 39. člen Sredstva etažnih lastnikov bomo zbirali v hiši in jih uporabljali za realizacijo programov zbora stanovalcev na osnovi sklenjenih pogodb. 40. člen Sredstva za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami po virih in dejavnostih za obdobje 1981-1985 - tabela št. 8 in poraba sredstev gospodarjenja s stanovanjskimi hišami po mestu porabe in dejavnostih za obdobje 1981-1985 -tabela št. 9, sta razvidni v prilogi tega sporazuma. 41. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo združe-vali 1% dela dohodka za solidamost v stanovanjskem gospodarstvu za zagotavljanje študijske in raziskovalne dejavnosti na stanovanjsicem področju s ciljem večjega kontinuiranega vključevanja dosežkov znanosti na to po-dročje. VIII. DRUGE IN IZVEDBENE NALOGE 42. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo zagotovili vse potrebne ukrepe za izdelavo stro-kovnih in drugih planskih podlag za izdelavo plana stano-vanjskega gospodarstva za obdobje 1986-1990. 43. člen Udeleženci sporazuma bomo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, PTT, komu-nalne dejavnosti in drugih, zagotovili izgradnjo celovitih sosesk. ¦.', ' 44. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri izvaja-nju plana stanovanjskega gospodarstva na področjih gra-ditve, prenove in vzdrževanja upoStevati tudi potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 45. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samoupravno stanovanjsko skupnost za družbenega inve-stitorja nalog in opravil pri družbeno usmerjeni stano-vanjski graditvi, ki lahko za strokovne posle v zvezi z investitorstvom pooblasti ustrezne organizacije združe-nega dela oz. delovne skupnosti. 46. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samoupravno stanovanjsko skupnost za tekoče spremlja-nje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno obve-ščanje udeležencev samoupravnega sporazuma. 47. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v primeru odstopanja od dogovorjenih obveznosti ravnali skladno z določili Žakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Urad. list SRS št. 1/80). Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazu-mno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalcev potrebnih za izvedbo minimalnega programa stanovanjske graditve, opredlje-nega tudi v družbenem planu občine. Udeležienci samoupravnega sporazuma soglaSamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izvirajoče iz tega sporazuma pristojno sodišče združenega dela. 48. eien Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo obvezno-sti in naloge dogovorjene s tein samoupravnim sporazu-mom, uveljavili v svojih srednjeročnih in letnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih. 49. člen Ta samoupravni sporazum velja, ko ga podpiše 2/3 vseh udeležencev, objavi pa se v Datum: , . , - Udeleženci: STRUKTURA IN DINAMIKA POTREBNIH SREDSTEV ZA FINANCIRANJE GRADITVE SOLIDARNOSTNIH STA-NOVANJ, NADOMESTNIH STANOVANJ ZA ODPRAVO BARAKARSKIH NASELIJ IN STANOVANJ VI. VII. KTG, SUBVENCIONIRANJE STANARIN, PREMIRANJE NAMENSKEGA STANOVANJSKEGA VARCEVANJA IN IZ-DVAJANJE SREDSTEV ZA SOLIDARNOST NA NIVOJU SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981-1985 V OBČINI LJUBLJANA VlC-RUDNIK IKHl.itki v 000 iliu ilol dohodka srr>dstv.i rft aitior-, laslna sredMva dru<|i *to Katogorija stev.lo ,,„„,,„,.,,.. o/il) in ll7.nr.st. ...Možl.a Sl-I/. viri" SKMAJ % 1 DSSS i/ fonda upravic. ____________________________________________(ist.iloli.______________________________________________________________ Solidarn.stanovaii|a 18 11.079 - - 349 2.368 140 13.936 nadom.st. VI., Vll.k 35 9.119 10.770 6.469 2.136 - - 28.494 1981 nadom .barak ,n''S. - - - - - - subvonc .stanarin 10 27 - - - - - 27 prcm .nam .stan.varc 61 , 774 - - ,-"-.- ~ — 774 solid.na niv.SRS - 8.947 - - 8.947 ra riškovalna dejavn._______________328______________________________________________________________32B________ ¦^ K " p u J 7T\7~- _ 30-274 10.770 _ 6.46') _ 2.485 2.368 140 _ _ 52.506 11,0 soliclarn.stanovanja 43 26.714 - - 841 5.712 335 33.602 nndom.st.VI.,VM.k. 50 12.772 15.046 9.104 2.996 - - 39.918 nadoni.stan.barak 35 10.416 13.704 - 1.919 ¦ * - 1.371 27.410 19H2 .snbvenc.stanarin 14 34 - - - ' - - 34 promir.nam.sl.var. 69 973 - ¦ * - - 973 solid.na niv. SRS - 9.304 - - - - - 9.304 raziskoval.dejavnost________________340_________________________________________________;________"»an __ .=.=3-== = r^Jl=!=._= ===. = -=--I = ==== ===-§2i553=_ = 28:.750=__ = = 9_.ig4._i = _=5=.756_=i__==5=.712_=___J_.7p6=_ = !i__[MJ._n_.58J.___ 2_3j3 solidarn.stnnovanja 36 22.882 - .719 4.894 288 28.783 nadnm.st.VI.,Vll.k. 51 13.214 15.566 9.418 3.096 . 41.294 1983 n.idom.st.in.h.ir.ik. 20 5.494 7.228 - 1.013 • . 722 14.457 subvonc .stanarin 18 42 __ » _ _ 42 .' proinir.nam.st.varc' 79 1.213 - - _ . _ - 1.213 solid.na nivoiii SHS - 9.677 _ _ ' ' _ ' _ _ 9.677. ¦ Raz.iskov.dejavnost__________________355___________________________________________________________355________ ,- = = = = := ==r-'.^aJ = _= = _ = = ,=_ = = __~=.. __ = -_.ii.877= = = 22.794=___2. •*!?_ =____4J§?8_____i^??4___h9}°. ._ ^_5.*821 -20^0 SDlidarn.slanovanja 46 29.114 - 916 6.226 366 36.622 nadotM.sl.V!.,Vh.k. 53 13.568 15.967 9.684 3.181 _ 42.400 nadom.stan.barak. 40 11.607 15.273 . 2.138 - 1.527 30.545 1981 subvonc.stanarin 23 52 - - - ., - - 52 ' priMiiir.nam.st .van". 92 1.554 - - - - - 1.554 . solidar.na niv. SHS - 10.063 - - ..•'-... - - ¦ - , 10.063 raziskovalna dejavn.________________^53________________________'_____¦____^_____________________ 368 •s k " l'a • " 66.326 31.240 9.684 6.235 6.226 1.893 121.604 25,3 . = =*= = = = = = = = = „==„„ = „ = = = = " = = « = = = = > = -===.=.-=» = . = = = = = = =.==== = = . = . = = = = = = = = , = = > = = = .=¦ = = = , = „ = = =„, = ,=:,^, = = ^,,= = , = = =a3 .solidarn.sl.inuv.in.jn 36 22.693 - - 713 4.853 287 28.546 nadom.sl.VI.,Vli.k 53 13.632 16.033 9.738 3.193 _ 42.596 nndom.stan.bar.ik. 18 5.213 6.859 958 - 688 13.718 , sulivonr.st.in.irin 30 66 ^ - _ _ 66 promir.n.ini. sl.m.v 105 1.952 - - - ' _ _ 1.952 solid.na niv. SRS - 10.466 * - - 10.466 raziskov .dejavnost__________________384______________________________________________________ 384 »^,«,.^,«-'.^.,«,-,,.-,,^_____=iiil?§—,??;§2?,a_,-?^Z38 . 4-8^ _4_-85? 975 97.728 20,4 Skii- s<)lillnrn"slna -stanov. 179 112.482 - - 3.538 24.053 1.416 141.489 29,5 pnj "¦•"¦"•"•sl'VI,Vll.kt<| 2421™ 62.305 73.382 44.413 14.602 - - 194.702 40,6 l')KI nn(l"m-slan'b<'"'ake 113XXX 32.730 43.064 6.028 - 4.308 86.130 18,0 (lo sulivonr..sl.in.irin 95 221 - - - - 221 0,1 1'tK-) l"p'"'r-»;i'»-sl.varr 406 6.466 - - - • - - 6.466 1,3 snlid.naniv.SRS 48.457 - - - - 48.457 10,1 raziskovalna dejavn.______________1.773_________._____________ 1.775 0 4 SKl"'AI 264.436 116.446 44.413 24.168 24.053 5.724 479.240 100% delež v sredstvih 55>2% 24,3% 9,3% 5,0% 5,0% 1,2% 100%"" podpisniki dru?.bene<|a dcx,ovorn o postopnem odpravljanju barak.naselij in stanovanj VI. in VII.ktg v Ljubljani, sredstva anuitet stanovanjskih posojil ndeleženrcm NOV zajeto je tudi 78 stanovanj za upr.ivifence do družbene pomoči ;x ^ajeto je tudi 42 stanovanj za upravičence do družbene pomoči Tabela 7. 1: Obseg sredstev za stanovanjsko graditev, prenovo, družbeno pomoč in drugo porabo po virih financiranja v obdobju 1981-1985 v obdini Ljubljana-Vič-Rudnik (planirana poraba sredstev v občini) '•..... -•'¦.-¦¦ i • ¦'¦"¦¦¦ r ¦¦¦- "¦'¦ 000 din Poraba sredstev deldohodka delčistega druga skupaj za solidar. dohodka sredstva sredstva OZD3 OZD lastna del bančna druga skupaj udeležba amortizacije sredstva sredstva4 sredstva 1. Graditev 1.1. Družbena graditev 1.1.1 Solidarnostna stanovanja2 1.1.2 Nadomestna stan. za odpravo barak.2 1.1.3 Nad. stan. za odpravo VI,. VII. ktg.2 1.1.4 Nadomestna stanovanja za prenovo 1.1.5 Druga družbeno najemna stanovanja Skupaj družbeno najemna stanovanja 1.1.6 Etažno zasebna stanovanja Skupaj družbena graditev 1.2 Individualna graditev , 2. Prenova - 3. Druga družbena pomoč2 3.1 Delno nadomeščanje stanarin 3.2 Premiranje namenskega stan. varčev. 3.3 Solidarnost v SRS 3.4 Raziskovalna dejavnost v stan. gosp. Skupaj 3. 4. Druga poraba 4.1 Adaptacije stanovanj 4.2 Komunalna izgradnja v stan. soseskah Skupaj 4. 223.423 1,356.346 417.328 1,997.097 112.482 32.730 62.305 15.906 223.423 223.423 40.026 221 6.466 48.457 1.775 56.919 34.754 59.220 7.426 179.797 281.197 261.841 543.038 813.308 18.683 8.310 14.162 1.775 56.319 80.566 82.016 162.582 254.746 4.468 90.849 423.687 514.536 39.714 39.714 112.482 75.794 135.687 25.107 236.116 585.186 343.857 929.043 1,068.054 63.177 221 6.466 48.457 1.775 56.919 130.563 423.687 554.250 794.146 3.538 6.028 14.602 2.371 51.976 78.515 151.384 229.899 564.247 5.967 56.144 44.413 11.731 56.144 56.144 29.521 204.707 319.819 3,371.913 80.341 80.341 53.181 133.522 71.185 25.469 4.308 8.216 47.376 85.369 57.113 142.482 177.337 20.675 87.963 87.963 49.769 49.769 24.915 24.915 141.489 86.130 194.702 47.425 415.809 885.555 605.535 1,491.090 1,880.823 119.340 221 6.466- 48.457 1.755 56.919 293.210 423.687 716.897 Skupaj poraba (1 + 2 + 3 + 4) 320.368 1,889.565 461.510 2,671.443 888.076 85.665 254.476 365.409 4.265.069 OPOMBA 1. Skupajprenova (1.1.4 + 2) . . : 55.932 26.109 6.243 88.284 8.338 41.252 28.891 166.765 2. Skupaj družbena pomoč 264.436 93.974 22.472 380.882 24.168 44.413 29.777 479.240 3. Odplačila posojil delavcev OZD, sproščena sredstva iz vezave 4. Sredstva delavcev pri zasebnih delodajalcih, sredstva JLA, sredstva SPIZ, neporabljena sredstva konec 1.1980, odplačila posojil občanov (razen odplačil pod op. 3) Tabela 7. 2: Obseg sredstev za stanovanjsko graditev, prenovo, družbeno pomoč in dnigo porabo po virih financiranja v obdobju 1981-1985 v občini Ljubljana-Vič-Rudnik (planirana poraba sredstev v občini) ¦ . . - 000 din Poraba sredstev del dohodka del čistega za solidar. dohodka druga sredstva OZD3 skupaj sredstva OZD lastna del udeležba amortizacije bančna sredstva druga sredstva4 skupaj sredstva 1. Graditev 1.1 Družbena graditev 1.1.1 Solidamostna stanovanja2 1.1.2 Nadomestna stan. za odpravo barak2 1.1.3 Nad. stan. za odpravo VI, VII ktg.2 1.1.4 Nadomestna stanovanja za prenovo 1.1.5 Druga družbeno najemna stanovanja Skupaj družbeno najemna stanovanja 1.1.6 Etažno zasebna stanovanja Skupaj družbena graditev 1.2 Individualna graditev 2. Prenova 3. Druga družbena pomoč2 3.1 Delno nadomeščanje stanarin 3.2 Premiranje namenskega stan. varčev. 3.3 Solidarnost v SRS 3.4 Raziskovalna dejavnost v stan. gosp. Skupaj 3. 4. Drugaporaba ¦- ¦ .4.1 Adaptacije stanovanj 4.2 Komunalna izgradnja v stan. soseskah Skupaj 4. 131.763 66.403 18.998 36.848 9.514 131.763 131.763 26.516 1.051 3.927 48.457 1.775 55.210 540.386 18.282 34.572 3.699 168.416 224.969 184.489 409.458 130.928 10.307 121.223 3.213 6.077 650 38.736 48.676 42.433 91.109 30.114 1.812 38.368 181.710 220.078 12.353 12.353 793.372 66.403 40.493 77.497 13.863 207.152 405.408 226.922 632.330 161.042 38.635 1.051 3.927 48.457 1.775 55.210 50.721 181.710 232.431 794.146 3.538 6.028 14.602 2.371 51.976 78.515 151.384 229.899 564.247 5.967 38.036 31.005 7.031 38.036 38.036 19.543 204.707 80.341 80.341 53.181 133.522 71.185 144.069 1,974.330 24.865 2.287 4.914 42.237 74.303 40.989 115.292 28.777 13.697 87.963 87.963 49.769 49.769 10.647 10.647 94.806 48.808 123.104 28.179 381.706 676.603 472.476 1,149.079 825.251 77.842 1.051 3.927 48.457 1.775 55.210 199.100 181.710 380.810 Skupaj poraba (1+2+3+4) 213.489 770.771 135.388 1,119.648 888.076 57.5.79 254.476 168.413 2,488.192 OPOMBE: 1. Skupaj prenova (1.1.4+2) 36.030 14.006 2.462 52.498 8.338 26.574 - 18.611 106.021 2. Skupaj družbena pomoč 177.459 52.854 9.290 239.603 24.168 31.005 - 27.152 321.928 3. Odplačila posojil delavcev OZD, sproščena sredstva iz vezave ' 4. Sredstvadelavcevprizasebnihdelodajalcih, sredstvaJLA,sredstvaSPIZ,neporabljehasredstvakonec 1.1980,odplačilaposojilobčanov(razenodplačilpodop.3) TABELA8 SREDSTVA ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI PO VIRIH IN DEJAVNOSTIH ZA OBDOBJE 1981-1985 V OBCINI LJUBLJANA-VIC-RUDNIK DEJAVNOSTimRI _______________________________________________SREDSTVA PO VIRIH___________________________________________«_ SKUPAJ STANARINA NAJEMNINA PRISPEVKI ETL- - .' ' ¦¦¦'¦¦________________________________________% od vsega ____________________%od vred.________________________%od naj. _______________% od vredn. AMORTIZACIJA 1981 13.066.332 26.88 10.148.880 0,70 2.917.452 41,38 82 18.011.736 30,56 15.094.284 0,90 2.917.452 41,38 83 22.427.416 31,53 19.509.964 1,00 2.917.452 41,38 " -: 84 24.154.037 29,27 21.236.585 1,00 2.917.452 41,38 - - 85 25.513.295 27,21 22.595.843 1,00 2.917.452 41,38 -SKUPAJ________103.172.816 29,07_________88.585.556____________________14.587.260_______41,38_____________________________ VZDRZEVANJE 81 23.638.825 48,63 15.792.214 1,03 904.716 12,84 6.941.895 0,96 . 82 27.573.980 46,79 18.712.681 1,10 932.307 13,22 7.928.992 0,90 . 83 34.155.644 48,02 24.660.218 1,26 < 1.067.361 15,14 8.428.065 0,88 - ' 84 43.043.051 52,16 32.643.232 1,54 , 1.318.590 18,70 9.081.229 0,85 r 85 52.356.475 55,84 41.265.705 1,82 1.584.341 22,47 9.506.429 0,83 - SKUPAJ________180.767.975_______50,92________133.074.050_____________________5.807.315 16,47________41.886.610____________ FUNKCIONAL. DEJAVNOST 81 2.331.741 4,79 1.437.990 0,09 318.678 4,52 575.073 0,08 82 2.860.888 4,85 1.835.084 0,11 318.678 4,52 707.126 0,08 : 83 3.440.594 4,85 2.354.632 0,12 318.678 4,52 767.284 0,08 84 4.000.485 4,85 2.827.220 0,13 318.678 4,52 854.587 0,08 85 4.540.292 4,85 3.309.116 0,15 318.678 4,52 912.498 0,08 __________________________SKUPAJ_________17.174.000________4JJ4_________11.764.042_________•____________1.593.390________4^52_________3.816.568____________ UPRAVLJANJE 81 6.891.265 14,18 4.434.864 0,31 227.994 3,23 2.228.407 0,31 82 7.831.070 13,29 4.957.164 0,30 222.185 3,15 2.651.721 0,30 83 8.569.493 12,05 5.568.808 0,29 219.281 3,11 2.781.404 0,29 ' 84 9.046.614 10,96 5.842.088 0,28 213.472 3,03 2.991.054 0,28 85 9.327.213 9,95 6.039.869 0,27 207.663 2,95 3.079.681 0,27 SKUPAJ 41.665.655 11,74 26.842.793 1.090.595 3,09 13.732.267 _______________________________________________________________________________________________________________________________________26,88____________ SKUPAJ VIRI____________.________________354.953.846 260.266.441____________________35.251.960____________________59.435.445_____________________________ POVPR. LETNO____________________________70.990.769___________________52.053.288_____________________7.050.392____________________11.887.089____________ SREDSTVAZA 81 2.681.552 5,52 2.681.552 38,03 MODERNIZACIJO 82 2.659.770 4,51 2.659.770 37,73 83 2.527.620 3,55 - 2.527.620 35,85 84 2.282.200 2,76 2.282.200 32,37 ' 85 2.022.258 2,15 2.022.258 28,68 __________________________SKUPAJ_________12.173.400________3/13_________ - __________12.173.400_______34,53_____________________________ 1'ORAUA SRKDSTKV CjOSPODAIUKNJ A S STANOV AN.ISKIMI IIISAMI l'() MKSTU PORAHK IN DKJAVNOSTI /A 1'LANSKO OUDOUJH: 1981 - 1985 V OBČINI LJUBLJANA VIČ - RUDNIK Dejavnost I' o i a I) ii p o n i v o j i h Zbor stanovalrov ¦SSS l.j. - V.-R. SSS Ljubljana •Skupa j Knostavna reprodukcija prenova skupaj-amortizacija 31,004.945 30,05 31.004.945 30,05 45.592.204. 44,19 76.597.149 74,24, 26.575.667 25,76 26.575.667 25,76 72.167.871 69,95 103.172.816 100% Večja popravila . Manjša popravila Sredstva vzajemnosti .skupaj-vzdr/.evanje 87.491.464 48,40 53.967.835 29,85- 141.459.299 78,25 35.500.047 18,53 33.500.047 18,53 -¦", . 87.491.464 48,40 53.967.835 29,85 5.808.629 3,22 39.308.676 21,75 5.808.629 3,22 180.767.97f> 100% Civilna zaščita /aklonišča Zavarovanje Stroski SDK Skupaj funkc .stroški 2.727.252 15,88 5.910.368 34,41 8.181.756 47,64 354.624 2,07 17.174.000 100 2.727.252 15,88 5.910.368 34,41 8.181.756 47,64 354.624 2,07 17.174.000 100% Strokovna opravila Uf.-legatski sistem ¦Skupaj - upravljnnje 32.470.693 77,93 9.194.962 22,07 41.665.655 100 32.470.693 77,93 9.194.962 22,07 41.665.65T) 100% MiNlornizacija posl.p.' 12.173.400 100% 12.173.400 100% S K U 1» A J 183.124.954 51,59 93.852.392 26,44 77.976.500 21,97 354.953.846 -KMtf. OBRAZLOŽITEV Predlagani samoupravni sporazum kot tudi ta obrazlo-žitev sta podrobno obdelani in zelo obsežni. Pripravljeni sta tako, da dajeta relativno natančen vpogled v načela, politiko ravnanja ter v fizične in materialne količine. Tak pristop je bil nujen, ker so bili pri nastajanju tega akta zaradi velikih časovnih stisk premalo pristoni vsi nosilci planiranja. S tem pristopom bomo vsi delegati in nosilci planov v TOZD, KS in DPS imeli razpolago širši vpogled v vse možne odločitve. V procesu usklajevanja samou-pravnih sporazumov bo zato več možnosti za razčiščeva-nje in dodelavo določenih vprašanj, dilem idr. Teksti občinskih in mestnega samoupravnega spora-zuma in obrazložitve so dokaj indentični v vseh elementih in izhodiščih, ki so skupna vsem nosilcem planiranja. Razlikujejo pa se obvezno povsod, kjer so prisotne speci-fičnosti posajneznih občinskih območij. I. Uvod Pridobitev, vzdrževanje in čuvanje stanovanja in njego-vega okolja je pravica in dolžnost delovnih ljudi in obča-nov. Da bi to pravico in dolžnost lahko učinkovito in smotrno uresničevali, se, združeni v samoupravni stano-vanjski skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, mesta Ljubljane in Zvezi stanovanjskih skupnosti SR Slovenije, sporazumemo o obsegu, načinu, materialni osnovi ipd. reševanja te pomembne življenjske potrebe. Na območju občine Ljubljana Vi6-Rudnik in celotnega mesta Ljubljane smo družbeno funkcijo stanovanjskega gospodarstva že doslej, še bolj pa predvidevamo v bo-doče, reševali v skladu z mislijo tov. Kardelja, da je: »ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje pomemben po-goj za počutje delovnega človeka, za njegovo delovno storilnost in soclalno varnost ter njegov odnos do okolja, v katerem živi in ustvarja.« Hkrati smo uporabniki in izvajalci družbene funkcije stanovanjskega gospodarstva gradili osnutek samouprav-nega sporazuma o temeljih plana SSS Ljubljana Vič-Ru-^ dnik za obdobje 1981 - 1985 na stališčih, sklepih in pripo-ročilih Skupščine SR Slovenije za nadaljni razvoj samou-pravnih družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji*, na Zakonu o sistemu druž-benega planiranja in družbenem planu SR Slovenije**, Akcijskem programu za uresničevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanj-skega gospodarstva v Ljubljani in drugih dokumentih družbeno političnih skupnosti in družbeno političnih or-ganizacij občine Ljubljana Vid-Rudnik in mesta Ljub-ljane. . Na teh osnovah bomo delovni ljudje in občani dosledno uresničevali temeljna izhodišča stanovanjskega gospo-darstva s tem, da bomo stanovanje uveljavili kot po-membno socialno-ekonomsko kategorijo družbene repro-dukcije in zanj prispevali v skladu s svojimi možnostmi sredstva za rešitev svojega stanovanjskega problema ter združevali sredstva OZD in SIS za reševanje skupnih vprašanj. Zlasti bomo morali posebno odgovorno skrbeti za vzdrževanje stanovanjskega fonda in okolja v katerem živimo. Na vseh področjih stanovanjskega gospodarstva bomo morali gospodariti racionalno, s čimer bo možno zagoto- viti uresničitev tega sporazuma v vseh njegovih določilih ter izboljšati stanovanjske pogoje bivanja. Pri reševanju vseh področij stanovanjskega gospodar-stva, ki terjajo solidarnostno reševanje problemov (pre-nova, odprava barakarskih naselij, solidarnostna stanova-nja ipd.) bomo ukrepali tako, da bodo prioriteto uživale tiste ljubljanske občine, kjer so problemi najbolj žgodi. *Urad. list SRS št. 35/79 **Urad. list SRS št. 1/80 II. Ocena dosedanjega in projekcija bodočega razvoja po področjih stanovanjskega gospodarstva 1. Samoupravna organiziranost Na področju stanovanjskega gospodarstva je bila stor-jena v tekočem planskem obdobju vrsta organizacijsko-vsebinskih ukrepov za boljše uveljavljanje družbeno eko-nomskih samoupravnih odnosov in učinkovitejšo samou-pravno organiziranost. V vedini OZD in KS smo izvolili posebne delegacije. V samoupravni stanovanjski skupno-sti občine Vič-Rudnik deluje sedaj skupščina z zborom uporabnikov in zborom izvajalcev. Kljub bolje zastavljeni samoupravni organiziranosti delovanja SSS je še vedno prešibka družbeno ekonomska povezanost z bazo. Dele-gacije vse premalo preverjajo stališča v svojem delegat-skem okolju, ki je le redko deležno tudi povratnih infor-macij o delovanju in realizaciji sklepov SSS. Od okoli 194 točk, ki so jih v tem planskem obdobju obravnaval IO in 104 točk na sejah skupščin SSS Ljubljana Vič-Rudnik je bilo ca 29% točk posvečenih strokovno analitičnim pro-blemom, ki naj bi bili izhodišče odločitev, ca 27% toCk pravni in samoupravni regulativi, preostale todke pa plan-skim in materialno finančnim vpraSanjem. Od 289 objektov, ki imajo pogoje za organizacijo HS ima tega organizirano 83%, med temi pa jih je 69% aktivnih. Na področju samoupravne organiziranosti bomo morali v prihodnje mnogo bolje organizirano delovati na informi-ranju in usposabljanju delegatov in delegacij ter njihovem odločanju kot tudi učinkovitejSem delovanju obeh zborov - uporabnikov in izvajalcev. Posebno se bomo morali zavzemati za aktivno povezovanje SSS v skupnostih so-cialnega varstva ter njihovem delovanju kot četrtega zbora družbeno političnih skupnosti. V ta namen bo po-trebno pripravljati bolj obdelano Studijsko analitično in raziskovalno aplikativno gradivo, ki bo omogočalo dele-gatom natančen vpogled v dogajanje na vseh področjih stanovanjskega gospodarstva. V naslednjem planskem obdobju bomo morali delovni Ijudje in občani delovati mnogo bolj odgovorno pri aktivi-ranju hiSne samouprave, odločanju o problemih lastne hiše in širšega okolja (soseska, KS, občina) ter skrbeti za aktivnejše delovanje v zborih stanovalcev, hišnih svetov, enbtah samoupravne stanovanjske skupnosti do SSS. S tem v zvezi bomo morali prevzemati večje odgovornosti tudi pri razpolaganju in združevanju sredstev v okviru gospodarjenja s stnovanjskim hišami. 2. Stanovanjska graditev Stanje stanovanjskega sklada v občini Ljubljana Vid-Rudnik bo po oceni ob koncu leta 1980 22.737 stanovanj. Po sektorju lastništva so novo zgrajena stanovanja od leta 1961 do 1980 razvrščena kot sledi: Število stanovanj Obdobie ' skupaj družbena lastruna lastnina občanov od 1961-1965 J TŠŠb 100 1410 74^3 IŠO 2M od 1966-1970 3015 100 1699 56,3 1316 43,6 od 1971-1975 1626 100 868 53,4 758 46,6 od 1976-1980 '___________ 2058_____________10<)____________1235 60,0_____________823 40,0 gjgjPAJ: 8589 100 5212 60,7 3377 39,3 Analiza dosedanjega razvoja stanovanjske gradnje nam gradnjo od individualne, kot je bila pred tem obdobjem. V kaže, da je bilo v letih 1976-1980 skupaj dograjenih 2058 planiranem obdobju 1981-1985 pa bo družbena gradnja stanovanj obsegala 45%. Razmerje med družbeno gradnjo in individualno v ob- Odstotek vseh stanovanj v družbenem sektorju se spre- dobju 1976-1980 je 60:40, kar pomeni večjo družbeno meni od leta 1971 do konca leta 1980 od 20 /o na 25,97», odstotek stanovanj v zasebnem sektorju pa od 80% do 74,1%- Izhodišča za izgradnjo stanovanj v bodočem planskem obdobju slonijo na rasti števila prebivalcev, nadomestilu dosedanjega primanjkljaja stanovanj, prenovi ter na dvigu stanovanjskega standarda. Prognoza rasti prebival-stva je usklajena na nivoju mesta Ljubljana, pri čemer je računan naravni prirast in realno ocenjena imigracija. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je planirano v obdobju 1981-1985 povečanje prebivalstva za 5.200. Pri predvide-nem številu prebivalcev na stanovanje, ki se bo v bodo-čem obdobju znižalo s 3,1 na 2,9, bi bilo potrebno zgraditi za zadovoljitev prirasta 1800 stanovanj. Dosedanji pri-manjkljaj stanovanj, ki je ocenjen za celotno Ljubljano cca 6000 stanovanj, se bo pokril v tem planskem obdobju s polovico, druga polovica pa bo pokrita do leta 1990. Glede na postavljena izhodišča bomo v obdobju 1981-1985 zgradili 3.700 stanovanj, od tega 2620 stanovanj za pokrivanje potreb celotnega prirasta, prenove in defi-cita. Ker pa občina Vič-Rudnik razpolaga z dovolj parcel za individualno gradnjo, predvidevamo povečanje števila gradnje od 2620 na 3700 stanovanj. 2050 stanovanj, t. j. kar 55% celotne graditve bo v individualni gradnji, ki bo realizirana zlasti na mestnem območju v okviru organizi-rane gradnje. Za dograditev predvidenih 3700 stanovanj so na razpo-lago lokacije, ki so razvidne v tabeli 3 samoupravnega sporazuma. Po dogovorjeni kvadraturi 65 m2 na stanovanje, za soli-darnostno pa 56 m2, pomeni to skupaj 238.889 m2 stano-vanjske površine. Za izračun vrednosti stanovanj je vzeta za Ljubljano dogovorjena povprečna cena 14.115 din za m2 (koncem leta 1979). Vrednost vseh planiranih stano-vanj v obdobju 1981-1985 po tej oceni znaša 3.371.922.000 din. 3. Prenova S preteklim srednjeročnim planom je področje prenove v občini Ljubljana Vič-Rudnik omenjeno le v smislu za-htevnejšega pristopa v posameznih mestnih predelih. Ra-zen navedbe predvidenih lokacij, drugih konkretnejših nalog v občini ni bilo preciziranih. Pristop k prenovi je spodbudil Samoupravni sporazum o razporejenju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na območju ljubljanskih občin v obdobju 1978-1982 (Ur. list SRS št. 5/78). V občini Ljubljana Vič-Rudnik je od 5731 stanovanj, ki so v upravljanju SSS, kar 249 stanovanj, oz. 4,4%, starejših od 100 let. Pri tem je potrebno povedati, da je občina Vič-Rudnik na drugem mestu med ljubljanskimi glede najsta-rejših»stanovanj (v Centru je delež kar 21,9%). Glede na to, da ni bilo izdelanega podrobnejšega pro-grama prenove, se je vse delo na tem področju opravilo na podlagi parcialnih programov. V letu 1978 so znašali stro-ški priprave dokumentacije za prenovo 20.000 din, v letu 1979 pa 44.000 din. V letu 1980 pa bodo poleg teh stroškov namenjena sredstva tudi za prenovo. Skupno bo v tem letu porablje-nih 3.960.000 din. Od skupno 22.635.000 din zbranih sredstev v preteklem obdobju (vir: 5% stanovanjskega prispevka, t. j. 0,30 bruto OD), bo porabljenih 4.024.000 din oz. 21% zbranih sred-stev. Ostala sredstva niso bila porabljena zaradi neizdela-nega plana prenove. V novem srednjeročnem obdobju bomo sredstva za prenovo združevali v SSS Ljubljana in jih koristili po enotnem programu prenove. Iz združenih sredstev ter z lastno udeležbo občanov (povprečno 5% predračunske vrednosti prenovljenega oz. nadomestnega stanovanja) in sredstvi iz čistega dohodka OZD in DSSS, ki zaposlujejo delavce iz stanovanj, plani-ranih za prenovox, bomo v Ljubljani prenovili 101 objekt s skupno 690 stanovanji ter zagotovili 299 nadomestnih stanovanj. V občini Ljubljana Vič-Rudnik bomo od tega prenovili 30 objektov, s skupno 125 stanovanji, ter zagotovili 60 nadomestnih stanovanj. Skupno s stroški dokumentacije bomo zato porabili 166.765 tisoč din, v občini bomo za prenovo namenili 121.905 tisoč din, t j. 73% potrebnih sredstev za planirani obseg prenove. Razliko 27% predstavljajo združena sred-stva za skupni program prenove v Ljubljani. ' x .V primerih, ko gre za upokojence, bi se za ta naroen koristila tudi sredstva SPIZ. 4. Družbena pomoč a) Dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj V obdobju 1975 - 1980 so bili izvedeni trije natečaji za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj v Ljubljani, po katerih je bilo dodeljeno 2.615 družbeno najemnih stanovanj, kar je 2,2 % manj kot je bilo načrtovano. Četrti natečaj je v realizaciji. Upravičencem, ki so izpolnjevali pogoje pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj ob razpisu natečajev, je bilo dode-ljeno v občini Ljubljana Vič-Rudnik 597 stanovanj v skupni vrednosti 246.283 tisoč din kar predstavlja 98,8 % realizacijo plana, in sicer: - družinam in občanom z nižjimi dohodki 366 stano-vanj od tega družinam delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih 8 stanovanj, - mladim družinam 96 stanovanj - upokojenim občanom, invalidom I. kategorije ter upravičencem do stalne družbene pomoči 79 stanovanj, - udeležencem NOV 55 stanovanj, - posebnim socialnim problemom, ne glede na merila pravilnika eno stanovanje. Spričo stanovanjskega primanjkljaja in nenačrtovane velikosti stanovanj za družbeno najemna stanovanja, so se pojavili problemi pridobivanja stanovanj za upravičence do družbene pomoči. V obdobju 1981 - 1985 načrtujemo, da bomo v Ljubljani z realizacijo načrtovanih dveh natečajev v letih 1982 in 1984 zgradili v okviru družbene pomoči 299 stanovanj, od tega 78 za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije, 48 za odpravo barak in barakarskih naselij in 179 za ostale upravičence do solidarnostnega razreševanja stanovanj-skih problemov. 179 solidamostnih stanovanj, katerih vrednost znaša 141.489 tisoč din bomo financirali v naslednjem razmerju: - združena sredstva družbene pomoči 112.482.000 din, oz. 79,5% - sredstva SPIZ 24.053.000 din oz. 17,0% - lastna udeležba upravičencev 3.538.000 din ou. 2,5% - anuitete posojil udeležencev NOV 1.416.000 din oz. 1,0%. Financiranje 78 nadomestnih stanovanj za upravičence do družbene pomoči pri odpravi stanovanj VI. in VII. kategorije in 42 stanovanj za upravičence pri odpravi barakarskih naselij je razvidno v obrazložitvi pod b. in c. b) Odprava stanovanj VT. in VII. kategorije V obdobju 1976 - 1980 je bilo v Ljubljani razrešeno stanovanjsko vprašanje 226 družin, ki so živeli v stariova-njih VI. in VII. kategorije, z izgradnjo nadomestnih stano-vanj. Danes obstaja v Ljubljani 2.515 stanovanj VI. in VII. kategorije. Z zavzeto družbeno akcijo bomo v obdobju 1981 - 1985 zgradili 1420 nadomestnih stanovanj za odpravo takšnih neprimernih bivalnih prostorov, od tega 456 stanovanj v okviru družbene pomoči. S tem bomo stanovanja VI. in VII. kategorije v občini v celoti odpravili. V občini Ljubljana Vič-Rudnik bomo za realizacijo zgornjega načrta zgradili 242 nadomestnih stanovanj. Potrebna sredstva v višini 204.702 tisoč din bomo obli-kovali v naslednjem razmeiju: - 62.305.000 din oz. 32% iz sredstev solidarnosti iz do-hodka - 44.413.000 din oz. 23% (kar predstavlja 35% amortiza-cijo stanovanjskega fonda, ki se bo združevala pri SSS Lj.) - 72.382.000 din oz. 37,5% sredstva OZD in DSSS iz čistega dohodka - 14.602 din, oziroma 7,5% lastna udeležba stanovalcev. c) Odprava barakarskih naselij V obdobju 1976-1980 je bilo v Ljubljani razrešeno stano- vanjsko vprašanje 514 družinam, ki so živele v barakah. Položaj v obdini Ljubljana Vič-Rudnik se je kljub vlože-nim naporom le malo izboljšal. Danes je po zadnji oceni v Ljubljani okoli 286 barak, v katerih živi 843 gospodinjstev oz. skupno 2.530 prebival- cev. Ta problem je prisoten v vseh ljubljanskih občinah razen v občini Center. Najtežji problem je v občini Beži- ,grad. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo odpravili v Ljubljani barakarska naselja v vseh občinah razen v ob-čini Bežigrad, kjer ga bomo omejili na polovico. V ta namen bomo zgradili 595 nadomestnih stanovanj, od tega 226 v okviru družbene pomoči. Za realizacijo zgornjega načrta bomo v občini Vič-Rudnik zgradili 113 stanovanj. Potrebna sredstva v viSini 86.130 tisoč din bomo obliko-vali v naslednjem razmerju: Sredstva soUdarnosti iz dohodka v višini 32.305.000 din oz. 38%, sredstva OZD in DSSS in čistega dohodka 50% oz. 43.064.000 din, lastna udeležba stanovalcev v barakah 7% oz. 6.028.000 din, drugi viri (podpisniki družbenega dogovora o postopnem odpravljanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorij v Ljubljani) 5%, oz. 4.308.000 din. Povprečna načrtovana kvadratura stanovanj pod a), b) in c) je 56 m2, kar je za ca 10% več kot v obdobju 1967-1980. Pri velikosti stanovanj je upoštevana ocena finančne možnosti potencialnih pričakovalcev takšnih stanovanj. Pri razporeditvi graditve teh stanovanj po obči-nah je upoštevano načelo, da se solidarnostna in nado-mestna gradnja razporedi skladno s celotno načrtovano stanovanjsko gradnjo. d) Premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja V obdobju 1976-1980 je bilo v občini Vič-Rudnik dodg-Ijeno upravičencem 53 premij v skupni viSini 588,7 tisoč din oz. povprečno 11,1 tisoč din na upravičenca. Pri tem je bilo 40% premij dodeljenih varčevalcem za nakup etažnih stanovanj in 60% za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. V obdobju 1981-1985 bo v občini Vič-Rudnik na podlagi ocene LB - Stanovanjsko-Komunalne banke Ljubljana, dodeljenih 406 premij v skupni višini 6.466 tisoč din oz. 15,9 tisoč din na varčevalcat V ta namen bomo združevali sredstva solidarnosti iz dohodka. e) Delno nadomeščanje stanarin V obdobju 1967-1980 je prejemalo subvencije na stana-rine 18 upravičencev v skupnem znesku 36,5 tisoč din. Ocenjujemo, da bo spričo prehoda na ekonomske stana-rine v obdobju 1981-1985 potreba po subvencioniranju bistveno narastla. V ta namen bomo združevali sredstva iz dohodka v višini 3,927 tisoč din. Glede na to, da je bilo v obdobju 1967-1980 v ob&ni daleč najmanj interesentov za subven-cioniranje stanarin, bo verjetno potrebno znesek 221 tisoč din znatno korigirati. f) Solidarnost na nivoju SRS V obdobju 1967-1980 smo na ravni republike združevali sredstva za graditev kadrovskih stanovanj na manj razvi-tih in obmejnih ob:nočjih in za graditev študentskih in dijaških domov. V obdobju 1981-1985 bomo za potrebe solidarnosti na ravni SR Slovenije poleg že omenjenih zadev reševali tudi vpraSanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih de-lovnih akcij. V te namene bomo v obdobju 1981-1985 združevali sredstva iz dohodka v skupni višini 48.457 tisoč din. g) Za raziskovalno dejavnost v stanovanjskem gospo-darstvu bomo združevali pri SSS Ljubljana sredstva soli-darnosti iz dohodka v višini 2.171.000 din, kar predstavlja 1% izločenih sredstev iz dohodka za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu. 5. Gospodarjenje Na področju gospodarjenja s stanovanjskimi hišami se je celotna dejavnost v preteklem planskem obdobju odvi-jala v skladu s sprejetimi pravnimi akti (zakon, odlok) in letnimi plani SSS. Glede na že prej omenjeni porast stanovanjskega fonda, njegovo strukturo in kvaliteto, so bili oblikovani dohodki stanovanjskih hiš v družbenem upravljanju, ki so v ob- dobju 1976-1980 znašali 94.469.126 din, kar predstavlja 94,120 planiranih sredstev. Višina stanarine se je dvignila od 4,55 din za m2 na 11,13 din v letu 1980, kar predstavlja 144,62% porast stanarin. Sredstva najemnin so bila realizirana s 97,54%, glede na plan (6,323.336). V tem času je prišlo do realnega porasta najemnin za 0,8%. Razmerje med najemnino in stanarino, ki je bila v 1.1967 1,97:1, je v letu 1980 padlp na 0,8:1, kar kaže na nerealno gibanje najemnin. Najslabše so bili realizirani prispevki etažnih lastnikov - 80,31%. Pri tem pa je upoštevano, da bodo v letu 1980 izdelani vsi obračuni za pretekla leta in tudi 100% realizi-rani. V skupnih dohodkih je prišlo do izpada 5.902.207 din glede na planirana sredstva. Ključni problem je v tem, da večina teh sredstev manjka na vzdrževanju. Primerjava porabe stanarin med leti 1967 in 1980 kaže, da je amortizacija narasla za 203,68%, sredstva za vzdržva-nje za 187,07%, funkcionalni stroški za 330,93% in stroški upravljanja za 345,70%, kar pomeni, da so sredstva amor-tizacije in vzdrževanja rasla mnogo počasneje kot ostali stroški. Pri porabi najemnine pa je amortizacija narasla za 132,46%, sredstva za vzdrževanje so padla za 20,41, stroški funkcionalnih dejavnosti in za upravljanje pa za 20,50% oz, 82,94%. Tako v tem planskem obdobju izkazujemo izrazit pri-manjkljaj le pri amortizaciji, pri vzdrževanju pa smo dose-gli večino potrebnih sredstev. V novejših sredinah ljub-ljanskih občin bi morda planirana sredstva že zadoščala, primanjkljaj pa je viden le v občini Center, kar bo po-trebno korigirati v novem planskem obdobju. Tudi način reševanja vzdrževanja hiš v mešanem last-ništvu je bil izrazito slab. Neurejeni pogodbeni odnosi in nedorečena višina stroškov gospodarjenja so bili glavni vzrok vsem slabostim. V naslednjem planskem obdobju bomo na področju gospodarjenja s stanovanjskimi hišami realizirali določila samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske sta-narine. Uveljavili bomo načela vzajemnega združevanja sredstev amortizacije in vzdrževanja v občinah in med občinami, kar bo izenačilo pogoje vsem stanovalcem družbenih stanovanj v Ljubljani. Za vzdrževanje bomo namenjali le tista sredstva, ki so glede na starostno strukturo hiš nujno potrebna za gospo-damo in racionalno vzdrževanje. S sredstvi bo v celoti gospodaril hišni svet, tako za mala kot za velika popravila. Ostanek sredstev pa bomo združevali na nivoju občine, za realizacijo skupnih programov, del pa namenjali za pokri-vanje primanjkljaja v občini Ljubljana Center in to višini 63 milijonov dinarjev. Sredstva amortizacije bomo združevali v samoupravnih stanovanjskih skupnostih občin za realizacijo programov enostavne reprodukcije obstoječih stanovanj. Del amorti-zacije v višini 30% bomo namenjali za prenovo in jih združevali na nivoju mesta. Sredstva amortizacije poslovnih prostorov bomo name-njali za nakup novih poslovnih prostorov v soseskah z namenom, da zagotovimo prostore deficitarnim storitve-nim dejavnostim. Sredstva se bodo razporejala na osnovi skupnih programov vlaganj, sprejetih na skupščinah sa-moupravnih stanovanjskih skupnosti. Sredstva etažnih lastnikov bomo zbirali na osnovi po godb, sklenjenih s hiSnimi skupnostmi v hišah, in to v enaki višini kot je z normativi opredeljeno za družbena stanovanja. Hišne skupnosti pa jim bodo zagotovile tudi enak obseg vzdrževanja kot družbenim stanovanjem. a) V letu 1985 bo letna stanarina predstavljala 3,24% od revalorizirane vrednosti vseh družbenih stanovanj. Da bi dosegli to, bomo letno povečevali stanarino za 10,3% brez upoštevanja rasti cen stanovanjske graditve. Sredstva sta-narin bodo stanovalci razporejali za pokrivanje amortiza-cije, stroškov vzdrževanja, stroškov funkcionalnih dejav-nosti in sredstev upravljanja. V letu 1985 bi rhorali doseči naslednjo delitev stanarin: vanja naj bi etažni lastniki prispevali svoje obveznosti v - amortizacija ¦"¦'." 1,0 obliki akontacij, ki so odvisne od starosti objekta in ena- - vzdrževanje ¦. 1,82 kih stroškov upravljanja kot veljajo za družbena stanova- - funkc. dejavn. ' 0,18 nja- - stroškiupravljanja ' . 0,24 ' ...... :-f: - skupaj 3,24 Stroški za posmezne starostne skupine ne bi smeli pre-b) Na osnovi normativov opredeljenih stroškov vzdrže- segati naslednjega odstotka revalorizirane vrednosti: 0-10 let 10-20 20-^0 40-60 60-80 80-100 let - vzdrževanje 0J50 0^92 1J3 1,95 202 2^40 - upravljanje 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,74 1,16 1,97 2,19 2,36 2,64 Pravice etažnih lastnikov bi bile s tem izenačene v celoti z najemniki družbenih stanovanj. S plačanimi akontaci-jami bi bil upravljalec dolžan etažnemu lastniku vzdrže-vati objekt in stanovanje v enakem obsegu kot družbena stanovanja. Varianta: Etažni lastniki bodo sami vzdrževali svoje stanovanje, za skupne dele objekta pa bodo z zbiranjem akontacij, določenih na osnovi letnih programov HS zagotovili pla-čilo dejanskih stroškov vzdrževanja in upravljanja. c) Ocena reznltatov analize za preteklo obdobje in po-manjkljive strokovne osnove za področje poslovnih pro-storov nam omejujejo možnosti pri opredelitvi razvojnih možnosti. Uporabljeni kriteriji se navezujejo na razmerje do stanarine v preteklem obdobju in zagotovitev minimal-nih sredstev, potrebnih za gospodarjenje. Že v letu 1981 naj bi najemnine poslovnih prostorov narasle v poprečju za 437% kar predstavlja povprečno doseženo najemnino na m2 48,55 din. Delitev najemnine naj bi pokrivala: amortizacijo s 41,38% prenovo s 33,44% vzdržev. objektov , s 16,48% funkc. dejavnost . . .' , s5,61% stroške upravlj. ; s 30,09 Varianta: V variantni rešitvi predlagamo postopen prehod na pla-nirano najemnino s povprečno letno rastjo naiemnin za 33,1%. ' Skupni dohodki za naslednje srednjeročno obdobje bi narasli za 443,79%. Z ustvarjenimi sredstvi bi lahko prido-bili del novih poslovnih površin in zagotovili potrebna sredstva za vzdrževanje hiš kot tudi za prenovo dotrajanih poslovnih prostorov. Z variantno rešitvijo bodo doseženi dohodki za 40% nižji. Prednost variantnega prehoda je, da bi bil manj boleč za uporabnike poslovnih prostorov. 6. Združevanje sredstev in financiranje stanovanjskega gospodarstva. V srednjeročnem obdobju 1976-1980 je bilo (oz. bo do konca 1. 1980) za graditev, prenovo, družbeno pomoč in druge namene* na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik zagotovljenih skupaj 1.805 mio din.** 42% vseh sredstev so prispevale delovne organizacije s 6% obveznim stanovanjskim prispevkom in 1,1% pov-prečniijn izločanjem čistega dohodka po zaključnem ra-čunu v sklad skupne porabe za namene stanovanjske izgradnje. Druga sredstva.OZD, to je odplačila posojil delavcev, sproščena sredstva iz vezave pri banki, udeležba delavcev pri nakupu stanovanj ter amortizacija od družbenih stano-vanj, so znašala 8% vseh stanovanjskih sredstev. 43% sredstev so zagotovili občani z namenskim in drugim varčevanjem preko banke in z odplačili kreditov, doblje-nih iz bivših občinskih stanovanjskih skladov in namen-sko združenih sredstev, 7% SPIZ, JLA (stanovanja za potrebe JLA) in delavci pri zasebnih delodajalcih. V začetku tega planskega obdobja je bilo neporabljenih 67 milijonov din, ki se bodo do konca leta 1980 skoraj podvojila, saj bodo znašala po oceni LB - Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana ca 110 milijonov din. Vzroki so zlasti v kasnitvi pri pridobivanju in opremljanju zem-ljišč, ki jih pogojujejo nepravočasni pričetki priprav urba- nistične in druge dokumentacije, nedorečen sistem finan-ciranja, zamudno in zapleteno pridobivanje soglasij in gradbenih dovoljenj idr. * za sofinanciranje izgradnje dijažkih in študentskih do-mov, za adaptacije stanovanj ter za komunalno izgradnjo v stanovanjskih soseskah *• sredstva, ki jih prikazuje SDK, t.j. po sedežu OZD V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bo za planirani obseg graditve, prenove in družbene pomoči ter druge porabe po cenah koncem leta 1979 potrebnih 4.265 milijo-nov din, od tega za stanovanjsko graditev 79,1%, za pre-novo (brez nadomestnih stanovanj) 2,8%, za drugo drui-beno pomoč (poleg solidarnostnih in nadomestnih stano-vanj) 1,3% ter za drugo porabo 16,8%. F^redpostavke oblikovanja sredstev so v skladu s Stali-šči, sklepi in priporočili Skupščine SR Slovenije, in sicer: 1. Lastna udeležba občanov, v skladu z ekonomskimi možnostmi občanov, in sicer 5-20% v povprečju 12,5% vrednosti stanovanja pri pridobitvi družbenega stanova-nja; 25% pri nakupu etažnega stanovanja, 30% pri indivi-dualni gradnji; lastna udeležba pri prenovi, pri pridobitvi solidarnostnega stanovanja in pri adaptacijah. Skupaj bo lastna udeležba občanov znaSala 888 mio din, oz. 20,8% vseh stanovanjskih sredstev in se bo oblikovala pretežno iz privarčevanih sredstev občanov pri banki. xadaptacije stanovanj v višini 8.7% od vrednosti novoz-grajenih stanovanj (ocena po dosedanjih anketah LB-SKB) ter sredstva za komunalno izgradnjo v stanovanj-skih soseskah. Glede na vsebinsko povezanost stanovanj-skega in komunalnega gospodarstva ter glede na nedore-čen sistem financiranja še nadalje predvidevamo izloča-nje dela stanovanjskih sredstev OZD za komunalno iz-gradnjo (preračunano na bruto OD 1,2%). Ta sredstva, ki so namenjena pripravi in urejanju zemljišfi za novograd-nje, se bodo morala prelivati v tiste občine, kjer se največ gradi. Dopolnilnih bančnih sredstev za kreditiranje ko-munalne graditve pa ta sporazum ne vključuje. 2. Sredstva iz dohodka OZD v skupni višini 213 mio din oz. 1,38% bruto OD. Ta sredstva se bodo združevala v Ljubljani, del pa na nivoju SRS. 3. Etel čistega dohodka OZD v skupni višini 771 mio din, od tega predvidevamo 151 mio din za vzajemnost. S tem bomo zagotovili reševanje stanovanjskih vprašanj delav-cev tudi v OZD, ki same tega ne bodo zmogle. Ta sredstva bomo zbrali z obveznim izločanjem v višini 1 % od bruto OD in jih združevali v Ljubljani. Mesto združevanja, roke vplačil in drugo bo potrebno doloditi tekom javne raz-prave, in bo opredeljeno v predlogu samoupravnega spo-razuma. Z ostalimi sredstvi iz čistega dohodka v višini 620 mio din, kar pomeni 63% vseh izločenih sredstev OZD za stanovanjsko sfero, bodo razpolagale OZD in jih uporab-ljale v sklidu s svojimi potrebami. Skupaj bodo OZD izločile iz dohodka in čistega do-hodka za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delav-cev iz ljubljanskih občin 984 mio din (preračunano na bruto OD 6,5%), za svoje delavce izven ljubljanskih občin pa še ca 0,7% BOD. To pomeni skupno približno enako obremenjenost OZD, kot v tekočem srednjeročnem ob-dobju. 4. Ostali viri financiranja stanovanjskega gospodarstva ' bodo: - druga sredstva OZD, ki vključujejo tudi anuitete po-sojil danih delavcem ¦ - sredstva delavcev pri zasebnih delodajalcih - sredstva SPIZ za nakup stanovanj za upokojence - del amortizacije iz stanartn »neporabljena sredstva tekočega srednjeročnega ob-dobja (110 mio din) - bančna dopolnilna sredstva OZD za kreditiranje na-kupa stanovanj Skupaj bo v občini oblikovanih 2488 mio din. Razlika med planirano porabo sredstev in oblikovanimi sredstvi v občini v višini 1.777 mio din pa se bo financirala s preliva-njem sredstev iz drugih ljubljanskih občin, predvsem preko kreditiranja delavcev, ki bodo gradili oz. kupili stanovanja na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik in so sedaj zaposleni v drugih občinah. stanovanjsko gospodarstvo - mesta Ljubljane Na osnovi Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) delavci v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela ter delovnih skupnostih in delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občin mesta Ljubljana - kot uporabniki ter ' ¦. ' ¦ ¦ . ¦ •¦ delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki izvajajo s tem samou-pravnim sporazumom opredeljene naloge, kot - izva-jalci organizirani v Samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana ¦ sklepamo ¦ ,. ' . SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V LJUBLJANI ZA OBDOBJE 1981-1985 I.UVOD 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana (v nadalj-njem besedilu: samoupravni sporazum) s tem samouprav-nim sporazumom sprejemamo temeljne skupne razvojne cilje, usmeritve in naloge, ki so osnova za oblikovanje in sprejemanje ter izvajanje nadaljnega razvoja stanovanj-skega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1981-1985. 2. člen Za uresničitev ciljev, usmeritev in nalog nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva udeleženci samo-upravnega sporazuma opredeljujemo s tem samouprav-nim sporazumom predvsem: ' . - obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem ob-dobju in po posameznih letih ter strukturo, vrsto in kvali-teto stanovanj; - prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila sta-novanj glede na lokacijo in dinamiko gradnje; - zmogljivostiizvajalcevzauresničevanjepredvide-nega obsega stangvanjske graditve, prenove in vzdrževa-nja stanovanjskega sklada; - združevanje in zagotavljanje sredstev; - Obseg, vrsto in način solidarnostnega in vzajemnega razreševanja stanovanjskih vprašanj; - osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z ob-stoječim stanovanjskim skladom; - naloge, ki jih uresničujemo v Samoupravni stano-vanjski skupnosti Ljubljana; - naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnostih Slovenije; - medsebojne pravice in obveznosti v primeru ostopa-nja od sprejetih planskih aktov. II. TEMELJNA IZHODIŠČA 3. člen Pri načrtovanju temeljnih ciljev in nalog na področju stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1981-1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali izhodi-šča za oblikovanje samoupravnega sporazuma, oprede-ljena v Stališčih, sklepih in priporočilih Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 35/79) in Smernice za pri- pravo družbenega plana mesta Ljubljana, za obdobje 1981-1985. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v skladu s samoupravnim delegatskim sistemom v okviru samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana zagotavljali natančno informiranost delegatov in delegacij ter jim z aktivnim sodelovanjem delovniK ljudi in občanov omogo-čali učinkovitejše odločanje. Hkrati bomo prevzemali od-govornost pri aktiviranju hišne samouprave, odločanju o problemih v lastni hiši in širšem krogu (soseska, KS, občina) in skrbeli za odgovornejše delovanje zbora stano-valcev, hišnih svetov, enot SSS občine in same SSS Ljub-ljana. S tem bomo prevzemali večjo odgovornost pri zdru-ževanju in razporejanju sredstev v okviru gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami. 4. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v cilju vsesplošnega družbenega razvoja in uveljavljanja druž-beno-ekonomskih samoupravnih odnosov v stanovanj-skem gospodarstvu, pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštevali predvsem: - cilje in potrebe na stanovanjskem področju v obči-nah, mestu in v širšem migracijskem območju mesta Ljubljane; - razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter ana-lize možnosti razvoja mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985; - temeljne usmeritve poselitve glede na razvoj mesta in naselij v obdinah Ljubljane; - varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede tia ohranitev naravnih in z delom pridobljenih vrednosti; - cilje in naloge na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. III. STANOVANJSKA GRADITEV . , 5. člen Udeleženci sporazuma bomo na področju stanovanjske graditve ob upoštevanju vseh usmeritev, navedenih v akcijskem programu stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani in ob upoštevanju objektivnih možnosti, zago-tavljali predvsem: - uyeljavitev sisterna družbeno usmerjene stanovanj-ske gradnje celovitih sosesk; - izboljšanje stanovanjskih pogojev stanovalcev; - kontinuirano, racionalno in kvalitetno stanovanjsko gradnjo. 6. člen V srednjeročnem obdobju 1981-1985 borrto udeleženci samoupravnega sporazuma zagotovili za uresničitev sta-novanjske graditve naslednje naloge: - v okviru družbene gradnje zgradili 12.410 stanovanj, v individualni gradnji pa 3.300 stanovanj, to je skupaj 15.710 stanovanj; - gradili stanovanja s povprečno površino 65 m2 in s povprečno zasedenostjo stanovanja z 2,9 stanovalca na stanovanjsko enoto; - povečali odgovornost vseh udeležencev sporazuma. 7. člen Dogovorjeni program stanovanjske graditve v obdobju 1981-1985 bomo udeleženci sporazuma uresničevali po naslednjem obsegu, vrsti in dinamiki: ISBEIA 1: STONCNamSKA OiftDrnSV PO IASTNISIVU, POVRšMI STMJCVMU IN POTFE3NIH SEEEETVIH Z DINfiMIKO ZA OBDOBJE 1981-1986 MA CEMCČJU UUBUMJSKm QBČm x , Število in vrednost dograjenih starovanj po letlh StanDvanja po sektcarju Stevilo Skupaj po- Potrehna s^s. ________._________________ ___________________________________ lastništva stanovanj vršira v m2 v 000 din skupaj 1981 1982____________1983________ 1984_______ 1985 za 1.1981-1985 štev. din štev, dln Stev. din štev. din štev.aSi I. DHUŽBEMA GRAENJR - družbeno najarma skupaj 7.26O 462.738 6.531.55o 1.81o 1.63o,9o4 1.36o 1.22o,327 1.5oo 1.348.139 1.34o 1.2o5.535 1.25o 1.26.645 od tega: -družbena najama 6.242* 4o5.73o 5.726.881 1.576 1,445,941 1.144 1,0494,592 1,279 1.173.451 1.152 1.056.932 I.o91 l.oao.965 - solidarrcjstna I.0I8 57.008 8o4.669 234 184,963 216 17o.735 221 174.688 188 148.6o3 159 125.680 - etažna zaselena 5.15o 334.75o 4.724.999 1.28o 1.174.368 95o 871,6o2 1,060 972.521 96o 880.776 9oo 825.728 Dcužbena gradnja skupaj 12.41o 797.488 11.256.549 3.o9o 2.8o5.272 2.31o 2.O91.929 2.56o 2.326.663 2.3oo 2.086.311 2.1501.952J7S II. DBIVIDUAWA GRAETUA 3.3oo 214.5oo 3.O27.668 4oo 366.99o 800 733.98o 74o 687.932 69o 633.O58 67o 614.7o9 S K 0 P A J (1 + 11) 15.71o l.cll.988 14.284.217** 3.49o 3.172,262 3.llo 2.825.9o9 3.3oo 2.999.595 2.99o 2.719.369 2.82o 2.567.0» ¦ v tan številu je zajeto 2.015 nadanestnih starovanj za adpravo barak in barakarskih naselij ter stanovanj VI in VII. katfigorije 8. člen V dogovorjenem obsegu stanovanjske gradnje bomo zagotovili: - 22% enosobnih stanovanj, garsonjer, posebnih sob, - 38% dvosobnih stanovanj, - 23% trosobnih stanovanj, ' ¦ : - 17% štiri oz. večsobnih stanovanj. Natančnejše število in dinamika izgradnje po posamez-nih letih je razvidna \z tabele št. 2 v prilogi samouprav-nega sporazuma. 9. člen Na območju ljubljanskih občin bomo zagotavljali pre-dvideno stanovanjsko gradnjo po lastništvu in dinamiki, kot je razvidno iz tabele 3. in po naslednjih lokacijah: - Občina Ljubljana - Bežigrad za 3007 stanovanj: BS-2/1 Linhartova - Vojkova, BS-7 Ježica, BS-3 Stožice, BS-111/1,2 Črnuče, MS 12/2 Nove Jarše, BS-2/2, BS-4/2, BS-109, BS-111/6 Crnuče, BS-5/2 Stadion (prioritetna soseska, BO-1/2 Boris Ziherl), prioritetna soseska, BS-203/1 Podgo-rica, BO-2/2; - Občina Ljubljana - Center za 1400 stanovanj: CS-6 Nove Poljane, CO-1-17 Kolodvor, CS-2 Rog, CO-1/2 Stara Plinarna - Ilirska, Slomškova in Metelkova ulica ter ob Njegoševi; - Občina Ljubljana Moste - Polje za 4660 stanovanj: MS-4/5 - Moste - Polje, MS-12/2 Nove Jarše, MS-112/1 Štepanjsko naselje, MS-103 - Zadobrova, Sneberje, MS-103/2, MS-103/3, MS-103/4, MS-11 in 105, Zalog, MS-110 in 110/1 Bizovik, MS-106 in 106/1 Vevče, Kašelj, Zalog; - Občina Ljubljana - Šiška za 2950 stanovanj: SS-4/1 Stara cerkev, ŠS-8/1 Dravlje, ŠS-8/2 Nove Dravlje, ŠS-10 Draveliska gmajna, ŠS-107 Šentvid, ŠS-111 Vižmarje-Brod, SS Podutik, ŠS-218/3 Vodice, ŠS-202/lc in 202/2a Gameljne, ŠP Celovška cesta - Samski dom, ŠS-201/5 Tacen, MES 7A,2,13, ŠS-11 Stanežiče; - Občina Ljubljana Vič - Rudnik za 3700 stanovanj: VS-1 Trnovo, VS-3 Zičnica, VS-4 Bonifacija, VS-6/3 Vič, VS-103 Murglje, VS-Brdo, RS-1,2 Jurčkova pot, VS-236/1 Ig, VS-227 Skrelevcc, VS-222 Jezero, VS-201/8 Gabrje, VS-210/1 Podolnica, VS-220/1 Radna, VS-220/2 Brezovica, VS-260 Srednja vas, VS-221/3 Vnanje Gorice, VS-213/1 Horjul, VS-225/1 Podpeč. 10. člen V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo v Ljubljani zgradili 1700 stanovanj za upravičence do družbene po-moči, od tega 226 za odpravo barakarskih naselij in 456 za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije ter 1018 za ostale upravičence. V tem obdobju bomo odpravili vsa stanovanja VI. in VTI. kategorije v občinah Ljubljana Bežigrad, Moste -Polje in Vič - Rudnik, v občinah Ljubljana - Center in šiška pa polovico teh stanovanj. V ta namen bomo zgra-dili 1.420 nacjomestnih stanovanj, od tega 456 za upravi-čence do solidarno.stnega razreševanja stanovanjskih pro-blemov in 964 za druge prebivalce teh stanovanj. V obdobju 1981-1985 bomo odpravili vse barake in bara-karska naselja v občinah Ljubljana Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik,\ v občini Ljubljana Bežigrad pa obseg bara-karskih naselij omejili na polovico. V okviru stanovanjske izgradnje bomo v ta namen zagotovili 595 stanovanj, od tega 226 stanovanj za upravičence do družbene pomoči ter 369 za ostale prebivalce barak. Dinamika graditve solidarnostnih stanovanj, stanovanj za odpravo barakarskih naselij in nadomestnih stanovanj za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije na območju ljubljanskih občin je razvidna iz tabele 3. v prilogi spora-zuma. Povprečna površina zgoraj navedenih stanovanj bo znašala 56 m2. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se obvezu-jemo, da ne bomo dovoljevali svojim delavcem vseljeva-nje in bivanje v barakah, upravni organi pa bodo poo-streno zagotavljali pravočasno rušenje barak in prepreče-vali naseljevanje v barake in nastajanje novih barak in barakarskih naselij na območju Ljubljane. IV-PRENOVA STARIH MESTNIH PREDELOV 11. člen S presnovo stanovanjskih hiš in stanovanj, ki pomeni ohranjanje in obnavljanje mestnih jeder in zavarovanje kulturne dediščine mesta, bomo udeleženci samouprav-nega sporazuma zagotavljali izboljšanje obstoječega sta-novanjskega sklada in s tem ustvarili boljše bivalne po-goje tem stanovalcem v pbčinah in mestu Ljubljana. 12člen Tabela 4. Planirana prenova na področju mesta Ljubljane v obdobju 1981-1985 Prenova Nadomest. stan. iz pren. Občina spom. ostali štev. povr. stroški šte- povr- stroški Str. Stroški varov. objek. stano- šina vOOO vilo šina vOOO dokument. skupaj objek. vanj m2 din ' v m2 din v 000 din v 000 din Bežigrad 2 22 1.144 19.380 Center 6 47 398 20.696 350.590 Moste-Polje 7 80 4.160 70.470 Siška 9 65 3.380 57.260 Vič-Rudnik 30 125 6.500 110.110 168 71 60 9.408 3.976 3.360 132.795 56.120 47.425 1.550 20.930 29.180 512.655 5.940 76.410 4.950 118.330 9.230 166.765 SKUPAJ: 6 95 690 35.880 607.810 299 16.744 236.340 50.850 895.000 Omenjeno število nadomestnih stanovanj je upoštevano v številu družbeno-najemnih stanovanj 13. člen Prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj bomo udele-ženci samoupravnega sporazuma izvajali v naslednjih predelih mesta Ljubljane: Občina Predeli, v katerih se bo izvajala prenova stan. hiš in stanovanj Bežigrad Ježica Center Vodmat, Tabor, Ajdovščina, Center, Vrtača, Šumi, Stara Ljubljana Moste-Polje Zelena jama - Moste , •¦ . Siška Sentvid, Stara Šiška Vič-Rudnik Krakovo, Rožna dolina, Stari Vič 14. člen Za zagotovitev izvajanja prenove v srednjeročnem ob-dobju na področju mesta Ljubljane bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma zagotovili 895.000 tisoč din sredstev. *¦'•¦• ( '. Tabela 5: Potrebna sredstva planirane prenove v obdobju 1981 - 1985 • 000 din Leto 1981 1982 1983 1984 1985 Sredstva 895.000 173.551 184.435 187.454 170.230 179.330 15. člen Sredstva potrebna za izvajanje planirane prenove bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotovili iz na-slednjih virov: Tabela 6: Viri financiranja prenove v obdobju 1981 - 1985 na ob-močju ljubljanskih občin 000 din Leto Viri financiranja planira-ne obnove mesta Ljublja-ne 1981 1982 1983 1984 1985 Skupa) Sredstva iz dohodka OZD in DS (0,23% BOD) 64.100 66.700 69.300 72.100 75.000 347.200 Del čistega dohodka OZD in DS 32.100 33.300 34.700 36.100 37.500 173.700 Del (30%) amortizacije 28.000 39.400 48.400 52.600 56.500 224.900 Lastna udeležba občanov 7.634 8.532 8.981 9.430 10.330 44.907 Neporabljena sredstva pretekl. obdobja 41.717 36.503 26.073 104.293 Skupaj 173.551 184.435 187.454 170.230 179.330 895.000 16. člen Izhajajoč iz osnovne opredelitve, da je prenova stano-vanjskih hiš in stanovanj v stanovanjskem gospodarstvu ohranjanje in obnavljanje dotrajanih mestnih jeder in za-varovanje kulturne dediščine mesta, ter da sta prenova in nadaljnji razvoj izgradnje mesta neločljiva celota, se ude-leženci tega samoupravnega sporazuma sporazumemo, da za obdobje 1981 - 1985 občine mesta Ljubljane v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana zdru-žimo potrebna sredstva za planiran obseg prenove mesta Ljubljane. Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo dolo-čili nosilca, odgovornega za izdelavo letnih programov kot tudi nadzorovanja samega izvajanja prejiove v mestu Ljubljana. V. ZMOGLJIVOSTIIZVAJALCEV ZA URESNIČEVANJE PREDVIDENEGA OBSEGA STANOVANJSKE GRADITVE 17. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma - izvajalci -bomo zagotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvide-nega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj in vzdrževanja stanovanjskega sklada hiš in se zavzemali, da bo graditev stanovanj potekala v smeri intenzivnejšega razvoja produktivnosti dela v gradbeni dejavnosti in spre-jemanja ukrepov v smeri racionalizacije in nadaljnjega razvoja tehnologije gradnje. - 18. člen Udeleženci sporazuma - izvajalci se zavezujemo, da bomo stanovanja gradili v taki kvaliteti, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrzevanja in da bodo upoštevani ukrepi kompleksnega varčevanja z energijo. Z zagotovi-tvijo kontinuirane, racionalne in kvalitetne gradnje bomo udeleženci sporazuma - izvajalci za novo zgrajena stano-vanja zagotovili 5-letno garancijo. 19. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma - izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v naj-večji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 20. člen Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve bomo udele-ženci samoupravnega sporazuma - izvajalci, upoštevali veljavni družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanj-ske graditve v SR Sloveniji ter tvorno sodelovali pri sno-vanju samoupravnih sporazumov o izgradnji stanovanj-skih naselj oziroma stanovanjskih objektov v občini. .--..¦.¦ 21. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo med se-boj in tudi v drugih oblikah samoupravnega interesnega združevanja določili in uresničevali tako zemljiško poli-tiko, ki bo omogočila načrtovano stanovanjsko izgradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. Predvidena stanovanjska izgradnja bo usmerjena pred-vsem na površine, ki so neprimeme ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 22. člen Za izvedbo predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove in družbene pomoči bomo udeleženci samo-upravnega sporazuma v obdobju 1981-1985 zagotovili skupno 18.533 mio din. Sredstva, navedena v prvem odstavku tega člena, bomo zagotovili za naslednje namene po posameznih virih, kot je razvidno iz priložene tabele št. 7. 23. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo združili 1.242 mio din iz dohodka v višini 0,83% od osnove bruto OD nepovratno v samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana za naslednje namene solidarnosti v ljubljanskih občinah: 1. reševanje stanovanjskih problemov mladih družin (242 stanovanj), 2. reševanje stanovanjskih vprašanj občanov in družin z nizkimi dohodki, zlasti tistih z večjim številom otrok (970 stanovanj), 3. reševanje stanovanjskih vpraSanj starejših občanov, invalidov in za delo nesposobnih občanov (262 stanovanj) 4. reševanje stanovanjskih vprašanj borcev (177 stano-vanj), 5. reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposle-,nih pri zasebnih delodajalcih (35 stanovanj)*, 6. delno nadomestitev stanarine, 7. primiranje namenskega stanovanjskega varčevanja, upoštevaje ekonomski položaj varčevalcev. Za oblike solidamostne graditve bomo zagotovili v ok-viru stanovanjske izgradnje 1700 stanovanj. V tem številu je zajetih 682 nadomestnih stanovanj za odpravo barakar-skih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije. Za raziskovalno dejavnost v stanovanjskem gospodar-stvu bomo združevali sredstva iz dohodka v višini 17.237 mio din. Struktura in dinamika potrebnih sredstev za financira-nje načrtovanega obsega graditve solidarnostnih stano-vanj, za odpravo barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije, subvencioniranje stanarin, premiranje na-menskega stanovanjskega varčevanja, izdvajanje sredstev za solidarnost na nivoju SRS ter raziskovalno dejavnost za obdobje 1981-1985, je razvidna iz tabele št. 3 v prilogi sporazuma. , . 24. člen . >", Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz dohodka v višini 0,32% od bruto osebnega dohodka nepovratno v samoupravni stanovanjski skup-nosti zaslednje namene solidarnosti na ravni republike, opredeljenimi s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije: - stanovanjske probleme kadrov na nerazvitih ali manj razvitih in obmejnih območjih, - gradnjo domov za učence in študente, - bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih ak-cijj. ' .¦¦¦"•¦¦'¦ ¦ ¦ ' 25. člen '' '': v ''"'"'¦ '. Udeleženci samoupravnega sporazuma se zavezujemo ždruževati del čistega dohodka za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj v višini 1% od bruto osebnih dohodkov za naslednje namene: - kreditiranje izgradnje družbeno najemnih stano-vanj, -42,5% - kreditiranje nakupa etažnih stanovanj, -35,0% - kreditiranje graditve individualnih stanovanjskih hiš. _ -22,5% 26. člen ; '; ' ;; '; Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo upravi-čeni do uporabe združenih sredstev za namene dogovor-jene v prejšnjeijn členu, v obliki posojil po 4%-ni obrestni meri najdalj do 25 let in po ostalih pogojih, ki jih bomo določili s pravilnikom samoupravne stanovanjske skup-nosti Ljubljana. 27. člen * Udeleženci se sporazumemo, da bomo razmerje la-menu spoštovali. Če bi nastopile razmere, ki bi po-membno spremenile razmerja, bomo ponovno ocenili sa-moupravni sporazum in predlagali ustrezne ukrepe. - , , 28. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo uveljavili obvezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbenega naje-mnega stanovanja, solidarnostnega stanovarija, za nakup 'etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše. '•'• . 29. člen ' "' ' Lastna udeležba* za pridobitev družbenega najemnega stanovanja bo znašala od 5 - 20% vrednosti stanovanja, za pridobitev solidarnostnega stanovanja pa od 1 - 4% vre-dnosti stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in gradi-tev v okviru zadružne gradnje najmanj 25%, za graditev individualne stanovanjske hiše pa najmanj 30% vrednosti stanovanja. . 30. člen • Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiva, višina lastne udeležbe pa je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine. Privarčevana sredstva v banki iz namenskega varčeva-nja, krediti banke na ta sredstva in lastni prihranki. 31. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo podrob-neje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe v pravil-niku samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravil-niku o razreševanju stanovanjskih vprašaiij temeljnih or-ganizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 32. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo kriterije za pridobivanje družbenih najerhnih stanovanj, za prido-bivanje stanovanjskih posojil, za pridobivanje solidar-nostnih stanovanj, za delno nadomeščanje stanarin in za premiranjfe stanovanjskega varčevanja opredelili v pravil-nikih samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilni-kih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. VII. GOSPODARJENJE ^ ' : • • 33. člen • . Na področju gospodarjenja bodo realizirana načela ena-kih pogojev in možnosti vsem stanovalcem družbenih stanovanj v Ljubljani, kar bomo dosegli s solidarnim in vzajemnim združevanjem sredstev med hišami v samou-pravni skupnosti občin in med občinami. Etažnim lastni-kom bo zagotovljen enakopraven položaj pri gospodarje-nju s stanovanjsko hišo. Z normativi in standardi pa bo uveljavljena racionalna in strogo namenska raba sredstev stanarin, najemnin in prispevkov vetažnih lastnikov. 34. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo s postop-nim prehodom na ekonomske stanarine do leta 1985 uve-ljavili ekonomske stanarine v višini 3,24% revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada in tako zagotovili mate-rialno osnovo za samoupravna dogovarjanja in odločanja pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Zastavljene cilje bomo dosegli s povprečnim letnim dvigom stanarin za 10,3% : ¦¦ :': ¦. 35. člen • v Višino najemnin bomo vskladili s stanarino tako, da bo povprečna najemnina v vseh občinah mesta dosegla vi-šino 48,55 din/m2. To bomo dosegli z dvigom najemn;n za 317% (varianta s postopnim prehodom, bi bila za celo plansko obdobje letna rast 33,1%). - ¦.; 36. člen - Stanarina bo po letih rasla v % od vrednosti: leta 1981 2,19%, leta 1982 2,42%, leta 1983 2,67%, leta 1984 2,95%, in leta 1985 3,24%. ' Najemnino taomo že dvignili v letu 1981 na predvideno višino v skladu s predlogom odloka o določitvi najvišjih najemnin na območju ljubljanskih občin (varianta: naje-mnina bo rasla v letu 1981 na 15.47 din/m2, leta 1982 20,59' din/m2, leta 1983 27,40 din /m2, leta 1984 36,47 din/m2, leta 1985 48,55 din/m2). 37. člen 43. člen S sredstvi vzdrževanja in upravljanja bodo gospodarili zbori stanovalcev hiš v skladu z normativi. Del sredstev vzdrževanja pa bomo združevali na nivoju samoupravne skupnosti občine za realizacijo skupnih programov v ob-čini in za solidarno pokrivanje primanjkljaja sredstev v občini Ljubljana - Center. 38. eien "' 65% sredstev amortizacije bomo združevali na nivoju mesta za realizacijo programov enostavne reprodukcije (35%) in prenove (30%) na osnovi enotnih planov v mestu. 35% amortizacije pa bomo združevali na nivoju samo-upravne skupnosti občine zii realizacijo lastnih progra-mov. Amortizacijo poslovnih prostorov bomo združevali na nivoju mesta in jo namenjali za nakup poslovnih prosto-rov v novih soseskah, da bi žagotovili prostore deficitar-nim storitvenim dejavnostim. Sredstva za modernizacijo poslovnih prostorov bomo združevali na nivoju samoupravne skupnosti občine za realizacijo programa posodabljanja zastarelih in slabo vzdrževanih prostorov. 39. člen ' . Sredstva etažnih lastnikov bomo zbirali v hiši in jih uporabljali za realizacijo programov zbora stanovalcev na osnovi sklenjanih pogodb. • . .. • 40. člen Sredstva za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami po virih in dejavnostih za obdobje 1981-1985 - tabela št. 8 in poraba sredstev gospodarjenja s stanovanjskimi hišami po mestu porabe in dejavnostih za obdobje 1981-1985-,tabela št. 9, sta razvidni v prilogi tega sporazuma. , -• 41. člen ¦'¦ ¦ ¦• : Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo združe-vali 1% dela dohodka za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu za zagotavljanje študijske in raziskovalne dejavnosti na stanovanjskem področju s ciljem večjega kontinuiranega vključevanja dosežkov znanosti na to po-dročje. ' , VIII. DRUGE INIZVEDBENE NALOGE 42. člen *¦• / Podpisniki samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo zagotovili vse potrebne ukrepe za izdelavo stro-kovnih in drugih planskih podlag za izdelavo plana stano-vanjskega gospodarstva za obdobje 1986-1990. Udeleženci sporazuma bomo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, PTT, komu-nalne dejavnosti in drugih, zagotovili izgradnjo celovitih sosesk. 44. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri izvaja-nju plana stanovanjskega gospodarstva na področjih gra-ditve, prenove in vzdrževanja upoštevali tudi potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. . . 45. člen ' . Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samoupravno stanovanjsko skupnost za družbenega inve-stitorja nalog in opravil pri družbeno usmerjeni stano-vanjski graditvi, ki lahko za strokovne posle v zvezi z investitorstvom pooblasti ustrezne organizacije združe-nega dela oz. delovne skupnosti. , • 46. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samoupravno stanovanjsko skupnost za tekoče spremlja-nje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno obve-ščanje udeležencev samoupravnega sporazuma. ¦"¦¦•¦;.¦, 47. člen v . .-'. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v primeru odstopanja od dogovorjenih obveznosti ravnali skladno z določili Žakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Urad. list SRS št. 1/80). Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazu-mno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo minimalnega programa stanovanjske graditve, opredelje-nega tudi v družbenem planu občine. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izvirajoče iz tega sporazuma pristojno sodišče združenega dela. ' . 48. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo obvezno-sti in naloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazu-mom, uveljavili v svojih srednjeročnih in letnih planih in drugih samoupravrfth splošnih aktih. 49. člen Ta samoupravni sporazum velja, ko ga podpiše 2/3 vseh udeležencev, objavi pa se v glasilu ZBOR DELEGATOV LJUBLJANA 27.8.1980 TABELA 2. PREGLEDNA TABELA GRADITVE PO OBČINAH, LASTNIŠTVU IN DINAMIKI ZA UUBUANO OBČINA Lastništvo 1981-1985 1981 1982 1983 1984 1985 _______ - družbena gradnja 1.660 520 400 260 220 260 - etažno lastništvo 1.090 340 260 170 150 170 - individualna gradnja 250 - - 100 30 120 Skupaj 3.000 860 660 530 400 550 CENTER - družbena gradnja 850 170 170 170 170 170 - etažno lastništvo .. 550 . 110 ' 110 110 110 110 - individualna gradnja - - - - - - Skupaj 1.400 280 280 280 280 280 MOSTE-POLJE - družbena gradnja ; 2.230 580 310 470 440 430 - etažno lastništvo 1.830 470 260 380 360 360 - individualna gradnja 600 20 120 160 180 120 Skupaj 4.660 1.070 690 1.010 980 910 _____ - družbena gradnja 1.53Q 360 240 300 330 300 - etažno lastništvo ' 1.020 240 160 200 220 200 - individualna gradnja 400 80 80 80 80 80 Skupaj 2.950 680 480 580 630 580 VlC-RUDNIK ~ ~~ - družbena gradnja 990 180 240 300 180 90 - etažno lastništvo N 660 120 160 200 120 60 - individualna gradnja - 2.050 300 600 400 400 350 Skupaj 3.700 600 1.000 900 700 500 LJUBLJANA skupaj . - družbena gradnja : 7.260 1.810 1.360 1.500 1.340 1.250 - etažno lastništvo ; 5.150 1.280 950 1.060 960 900 "¦¦• - Individualna gradnja 3.300 400 800 740 690 670 SKUPAJ 15.710 3.490 3.110 3.300 2.990 2.820 TABELA3 A. OBSEG SREDSTEV ZA STANOVANJSKO GRADITEV, PRENOVO, DRUŽBENO POMOČ IN DRUGO PORABO PO VIRIH FINANCIRANJA V OBDOBJU 1981-1985 v OBČINAH UUBUANE * Odplačila posojil delavcev OZD, sproščena sredstva iz vezave ** Sredstva delavcev pri zasebnih delodajalcih, sredstva JLA, sredstva SPIZ, neporabljena sredstva konec 1. 1980, odplačila posojil občanov (razen odplačil pod * 000 din poraba sredstev 1. Graditev 1.1. Družbena graditev 1.1.1. Solidarnostna stanovanja 1.1.2. Nadomestna stan. za odpravo barak 1.1.3. Nad. stan. za odpravo VI, VII KTG. 1.1.4. Nadomestna stanovanja za prenovo 1.1.5. Druga družbeno najemna stanovanja del dohodka za solidar. del čistega druga sred- skupaj sred-dohodka stva OZD stva OZD lastna udeležba del amor-tizacije bančna sredstva druga** sredstva skupaj sredstva 1.269.320 5.404.156 1.650.783 8.324.259 2.611.102 321.788 1.261.573 1.765.495 14.284.217 639.710 172.336 365.590 91.684 182.997 346.040 37.019 1.684.077 43.760 82.754 8.850 527.494 639.710 399.093 794.384 137.553 2.211.571 20.118 31.745 85.685 11.858 486.820 262.399 59.389 776.680 144.841 22.677. 27.540 419.487 804.669 453.515 1.142.468 236.340 3.894.558 Skupaj družbeno najemna stanovanja 1.269.320 2.250.133 662.858 4.182.311 636.226 321.788 776.680 614.545 6.531.550 1.1.6. Etažno zasebna stanovanja Skupaj družbena graditev 1.2. Individualna graditev 2. Prenova 3. Druga družbena pomoč 3.1. Delnb nadomeščanje stanarin 3.2. Premiranje namenskega stan. varčev. 3.3. Solidarnost v SRS 3.4. Raziskovalna dejavnost v stan. gosp. Skupaj 3. 4. Druga poraba 4.1 Adaptacije stanovanj 4.2 Komunalna izgradnja v stari. soseskah Skupaj 4. Skupaj poraba (1+2+3+4) Op. 1: Skupaj prenova -- 2. Skupaj družbena pomoč 1.269.320 255.516 10.126 37.833 480.784 17.237 545.980 2.070.816 347.200 1.723.616 1.844.803 4.094.936 1.309.220 103.162 577.845 1.240.703 410.080 24.669 384.856 1.802.930 2.187.786 7.695.104 140.181 529.037 168.236 168.236 1.843.688 33.519 126.514 2.422.648 6.604.959 1.719.300 383.347 10.126 37.833 480.784 17.237 545.980 553.092 1.802.930 2.356.022 11.609.608 520.900 2.379.167 1.066.575 1.702.801 908.301 33.049 321.788 165.511 370.350 1.147.030 114.543 865.426 1.479.971 285.524 ,76.753 372.631 372.631 3.016.782 44.907 137.548 487.299 224.900 262.399 210.836 210.836 1.472.409 105.546 105.546 1.947.794 104.293 167.518 4.724.999 11.256.549 3.027.668 658.660 10.126 37.833 480.784 17.237 545.980 1.242.105 1.802.930 3.045.035 18.533.892 895.000 2.946.632 STRUKTURA IN DINAMIKA POTREBNIH SREDSTEV ZA FINANCIRANJE GRADITVE SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ, NADOMESTNIH STANOVANJ ZA ODPRAVO BARAKARSKIH NASELIJ IN STANOVANJ VI. IN VII. KTG, SUBVENCIONIRANJE STANARIN, PREMIRANJE NAMENSKEGA STANOVANJSKEGA VARČEVANJA IN IZDVAJANJE SREDSTEV ZA SOLIDARNOST NA NIVOJU SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981-1985 ZA LJUBLJANA-MESTO podatki v 000 din Leto Kategorija številodel dohodka sredstva35% amor- lastna sredstva drugi SKUPAJ % . za solidar OZD in tizac. st. udeležba SPIZ viri* •¦¦", '' '¦ ' , DSSS iz fonda upravič. čist. doh. Solidarn. stanovanja 234 146.813 ^ - iHB 31.394 f847 184.671 nadom. st. VI., VII. k. 326 83.903 98.407 60.221 19.665 - - 262.196 1981 nadom. barak. nas. ' 136 39.551 52.041 - 7.785 - 5.205 104.082 subvenc. stanarin ... 425 1.248 - - - - 1.248 prem. nam. stan. varč. ' 353 4.480 - - - - - 4.480 solid. na niv. SRS . ¦ - 88.766 _____ 88.766 raziskoval. dejavnost ' ' - 3.184 - - - - - 3.184 Skupaj - 367.945 150.448 60.221 31.567 31.394 .7.052 648.627 22,0 solidarn. stanovanja ', _!<5 135.427 - - 4259 28.959 1703 170.348 nadom. st. VI., VII. k. '¦ .. 301 77.395 90.775 55.550 18.140 - ' - 241.860 nadom. stan. barak :'. 'V 125 36.484 48.004 - 6.721 - 4.800 96.009 1982 subvenc. stanarin : 553 1.553 _____ 1553 premir. nam. st. var. V 405 5.653 - - - - - 5.653 solid. na niv. SRS '. - 92.316 - - - - ' - 92.316 raziskoval. dejavnost - 3.307 _____ 3.307 Skupaj - 352.135 138.779 55.550 29.120 28.959 ŠIoŽ 611.046 20fi solidarn. stanovanja 221 139.137 - - 4.375 29.753 1/750 175.015 nadom. st. VI., VII. k. 308 79.516 93.264 57.072 18.635 - - 248.487 1983 nadom. stan. barak. 131 37.483 49.320 6.905 - 4.932 98.640 subvenc. stanarin . 719 1.931 - - - -" 1.931 premir. nam. st. varč. x 467 7.169 - - . - . - - 7.169 solid. na nivoju SRS • - 96.009 - — - - 90.009 raziskoval. dejavnost - 3.443 - - - - - 3.443 Skupaj - 364.688 142.584 57.072 29.915 29.753 6^682 630.694 2M solidarn. stanovanja 188 118.346 - - 3.722 25.307 1.489 148.864 nadom. st. VI., m k. . .. - 263 67.634 79.327 48.544 15.852 - - 211.357 nadom. stan. barak. ¦ 110 31.882 41.950 - 5.873 - 4.195 83.900 1984 subvenc. stanarin ' 932 2.403 - - - - - 2.403 premir. nam. st. varč. ' ¦ 537 9.069 - - . - - 9.069 solidar. na niv. SRS - 99.849 - - - - - 99.849 raziskoval. dejavnost - 3.580 _____ 3.580 Skupaj ~ 332.763 121.277 48.544 25.447 25.307 5.684 559.022 18^9 solidam. stanovanja 159 99.987 - - 3.145 21.381 L258 125.771 nadom. st. VI., VII. k. •! 222 57.142 67.021 13.392 - - 178.567 nadom. stan. barak. .¦...;; 93 26.936 35.442 - 4.961 - 3.545 70.884 1985 subvenc. stanarin ' 1213 2.991 - - - - — - 2.991 premir. nam. stan. v. V 617 11.462 - - - - - 11.462 solid. na niv. SRS •;,.>'.•'•¦¦ >'- 103.844 - ¦ - )- - 103.844 raziskoval. dejavnost ' ' - 3.723 - - - - - 3.723 " Skupaj - 306.085 102.463 41.012 21.498 21.381 4.803 497.242 16^9 solidarnostna stanov. 1018 639.710 - - 20.118 136.794 8.047 804.669 27,3 nadom. st. VI., VII. ktg 1420** 365.590 428.794 262.399 85.685 - - 1.142.468 38,8 Skupaj nadom. stan. barake . 595*** 172.336 226.757 - 31.745 - 22.677 453.515 15,4 1981-85 subvenc. stanarin 3842 10.126 - - - - - 10.126 0,3 premir. nam. st. varč. 2379 37.833 - - ' - - 37.833 1,3 solid. na niv. SRS - 480.784 - - - ' - - 480.784 16,3 raziskoval. dejavnost - 17.237 - - - - - 17.237 0,6 Skupaj - 1.723.616 655.551 262.399 137.547 136.794 30.724 2.946.631 100% deleži 58,5% 22,3% 8^9% 4J% 4fi% lfi% 100% *podpisniki družbenega dogovora 0 postopnem odpravljanju barak. na.selij in stanovanj VI.. in VII. ktg v Ljubljani, sredstva anuitet stanovanjskih posojil udeležencem NOV "zajeto je tudi 456 stanovanj za upravičence do družbene pomoči 1 r 1 ***zajeto je tudi 226 stanovanj za upravičence do družbene pomoči , ¦''.','' Sredstva za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami po virih in dejavnostih za obdobje 1981-1985 v občinah Ljubljane Tabela 6 A Viri/dejavnosti Sredstva po virih • ' skupaj % od vsega stanarina % od vred. naje- % od naj.prispevki % od vred. mnina ETL Amortizacija 1981 128.692.740 27,76 93.254.914 0J0 35.437.826 41,38 82 166.837.787 31,60 131.399.961 0,90 35.437.826 41,38 83 196.742.263 32,46 161.304.437 1,00 35.437.826 41,38 > 84 210.717.244 30,37 175.279.418 1,00 35.437.826 41,38 - ' 85 223.910.047 28,34 188.472.221 1,00 35.437.826 41,38 : Skupaj 926.900.081 30,08 749.710.951 177.189.130 41,38 Vzdrževanje 81 219.864.515 47,41 146.356.403 TJo 10.989.436 12,83 62.518.676 ToO - , 82 239.320.347 45,42 163.789.083 1,12 11.324.588 13,22 64.206.676 0,99 83 283.122.538 46,70 204.258.311 1,27 12.965.065 15,14 65.899.162 0,97 ! . 84 352.626.884 50,81 269.049,213 1,54 16.016.705 18,70 67.560.966 0,96 "•"¦¦- 85 431.328.932 54,57 342.979.617 1,82 19.244.742 22,47 69.104.573 0,95 Skupaj 1,526.263.216 49,55 1,126.432.627 70.540.536 16,47 329.290.053 Funkcional. dejavnosti 81 27.153.450 5,86 16.454.770 0,12 4.210.871 4,92 6.487.809 0,10 82 30.916.693 5,87 19.951.896 0,14 4.210.871 4,92 6.753.926 0,10 ¦ 83 35.616.422 5,87 24.349.982 0,15 4.210.871 4,92 7.055.569 0,10 ¦ 84 40.797.238 5,87 29.241.954 0,17 4.210.871 4,92 7.344.413 0,10 - 85 46.510.008 5,87 34.666.133 0,18 4.210.871 4,92 7.633.004 0,10 Skupaj 180.993.811 5,87 124.664.735 21.054.355 4,92 35.274.721 Upravljanje 81 55.717.818 12,02 36.262.423 0^27 2.769.408 323 16.685.987 0^27 82 57.835.646 10,98 38.286.552 0,26 2.698.851 3,15 16.850.243 0,26 83 60.345.619 9,96 40.786.8100,25 2.663.571 3,11 16.895.238 0,25 84 62.478.702 9,00 42.688.231 0,24 2.593.012 3,03 17.197.459 0,24 85 64.396.152 8,15 44:532.027 0,24 2.522.454 2,95 17.346.671 0,24 Skupaj 300.773.937 9,76 202.556.043 13.247.296 3,09 84.970.598 Skupaj viri ~ 3,081.099.658 2,203.364.356 428.199.930 449.535.372 Povpreč. letno 616.219.931 440.672.871 85.639.986 89.907.074 81 32.232.445 6,95 32.232.445 37,64 ¦ ¦ « 82 31.967.850 6,07 « 31.967.850 37,33 " 83 30.362.653 5,01 30.362.653 35,45 ' / 84 27.381.572 3,95 . , 27.381.57231,79 85 24.224.093 3,07 • ' 24.224.093 28,29 Skupaj 146.168.613 4,74 146.168.613 34,14 PORABA SREDSTEV GOSPODARJENJA S STAN. HIŠAMI PO MESTU PORABE IN DEJAVNOSTIZA PLANSKO OBDOBJE 1981-1985 Poraba Poraba po nivojih Dejavnosti Zbor stanovalcev Sam. st. Sam.st. Skupaj skupnost občine skupnost mesta Enost. reprodukcija 262.398.833 28,31 439.581.963 47,42 701.986.796 75,73 Prenova 224.913.285 24,27 224.913.285 24,27 Skupaj - amortizacija 262.398.833 28,31 664.501.248 71,69 926.90.081 100 Večja popravila "~ 790.966.617 ~~~ T. ——— ¦ — - 790.966.617 51,89 Manjša popravila 482.418.120 ' ' /: ' ¦ '¦¦. . 482.418.120 31,61 Sredstva vzajemnosti 252.878.479 252.878.479 16,57 Skupaj vzdrževanje 1,273.384.737 84 252.878.479 16 1,526.263.216 100 Civilna zaščita Zaklonišče Zavarovanje Stroški SDK Skupaj-funk.stroški 53.509.730 52.631.287 65.601.386 9.251.408 180.993.811 29,56 29,08 36,25 5,11 100 53.509.730 52.631.287 65.601.386 9.251.408 180.993.811 29,56 29,08 36,25 5,11 100 Strokovna opravila 235.189.565 78,19 . 235.189.565 78,19 Delegatski sistem ' 65.584.372 21,81 , ' ¦ • 65.584.372 21,89 Upravljanje skupaj 300.773.937 100 . l 300.773.937 100 Modernizacija posl.p. 146.168.613 100 146.168.613 100 SKUPAJ: 1,574.158.674 51,09 842.439.736 27,34 . 664.501.248 21,57 3,081.099.658 100 OBRAZLOŽITEV v *> ." I. UVOD Na območju občin in mestaLjubljane smo družbene funkcije stanovanjskega gospodarstva že doslej, še bolj pa predvidevamo v bodoče, reševali v skladu z mislijo tov. Kardelja, da je »ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje pomemben pogoj za počutje delovnega človeka, za nje-govo delovno storilnost in socialno varnost ter za njegov odnos do okolja, v katerem živi in ustvarja«. Zato tudi osnutek samoupravnega sporazuma o teme-ljih plana stanovanjskega gospodarstva Ljubljane za ob-dobje 1981-1985 gradimo na stališčih, sklepih in priporo-čilih Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samou-pravnih družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SRS*, na Zakonu o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu,** Akcijskem programu za uresničevanje samoupravnih družbeno ekonomskih od-nosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljub-Ijani in drugih doslej sprejetih dokumentih. Tako bomo postavljajoč v prvi plan pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, vključenih v delegatski sistem in odnos, reše-vali vprašanje stanovanjske graditve kot pomembnega dela družbene reprodukcije in v skladu s svojimi mož-nostmi prispevali sredstva za pridobitev svojega lastnega stanovanja ter združevali sredstva v OZD in SIS za reševa-nje skupnih vprašanj. Zlasti bomo posebno odgovorno skrbeli za vzdrževanje stanovanjskega fonda in okolja, v katerem živimo. . . - • . . * Ur. 1. SRS št. 35/79 : • ; ./¦.:., v" V; • ,-.'.. ' "Ur. 1. SRS št. 1/80 ¦¦'¦¦¦¦.'•¦ ' : Pri reševanju vseh področij stanovanjskega gospodar-stva, ki terjajo solidamostno reševanje problemov 2. Ob koncu leta 1980 bo znašal stanovanjski sklad ljubljanskih občin 103. 809 stanovanj, od katerih smo cca 70% zgradili po vojni. V tekočem planskem obdobju bomo zgradili 14.680 sta-novanj, kar pomeni od 15.000 planiranih 98% realizacijo. Izjemno dober dosežek moti le podatek, da je indivi-dualna gradnja presežena za 169% (1382 stanovanj več kot predvidenih 2000), družbena pa zaostaja za 13% (3800 stanovanj). Kljub temu bo razmerje med družbeno in individualno gradnjo 46,1% : 53,9%, kar pomeni ca 10% zmanjšanja stanovanj v lasti občanov v primerjavi z letom 1971. V tem planskem obdobju bomo realizirali ca 1 mio m2 stanovanjske površine v skupni vrednosti 10,50 mio din, od tega 677.400 m2 v vrednosti 6.663 mio din za gradnjo družbenih stanovanj. Po popisu leta 1971 je znašal nominalni stanovanjski primanjkljaj 13.098 stanovanj. Do konca leta 1980 je bil zmanjšan na ca 6.000 stanovanj. Zaradi močnih priselitve-nih gibanj je potekala odprava stanovanjskega pri-manjkljaja relativno počasi. V ljubljanskih občinah, največ v občini Center, je ca 1800 stanovanj neprimernih za bivanje. 54,4% stanovanj-skega sklada je v upravljanju SSS, od tega je 30,7% v etažnem lastništvu. Stanovanjsko graditev v novem planskem obdobju pla-niramo na naslednjih kriterijih: V Ljubljani se bo število prebivalcev povečalo v obdobju 1981-86 za 31.600, število prebivalcev na stanovanje se bo zmanjšalo s 3,1 na 2,9, poprečna površina stanovanja se bo povečala z 59 na 65 mf V tem času bomo odpravili 50% primanjkljaja (3000 stanovanj) in rešili ca 1000 stanovanj s prenovo oz. nado- mestnimi stanovanji za prenovo (299). Tako bomo zgradili 15.710* stanovanj: na 1,20.000 m2 površine v vrednosti 14.284.217 tisoč din**. 21% ali 3300 stanovanj bozgrajenih v okviru individualne gradnje. Tak delež opravičuje giba-nje v vseh preteklih letih kot tudi povečanje odgovornosti delovnih ljudi, ki so v višjih dohodkovnih kategorijah, za pridobitev lastnih stanovanj. * Sevilo stanovanj oz. lastništvo in dinamika po občinah so razvidni iz tabele št. 3 samoupravnega sporazuma. ** Cena m2 je vzeta v vrednosti 14.115. - din kot poprečna prod. cena koncem 1.1979. V vseh izračunih za prihodnje plan. obdobje je uporabljena ta ocena kot stalna cena 1.1979, ki bo do priprave plan. aktov valorizirana z odgovarjajočim količnikom na stalno ceno 1980. leta. Od 12.410 stanovanj v družbeni gradnji predvidevamo 1.018 solidarnostnih stanovanj in 5.150 etažno zasebnih stanovanj. Predvidena dinamika in struktura glede na preteklo plansko obdobje sta prilagojeni dejanskim potre-bam in materialnim možnostim. Predvideno število stanovanj bo možno zgraditi na lo-kacijah v posameznih občinah, ker je zanje že ali v teku dokumentacija urejena do te mere, da lahko omogoči zaključek gradnje v predvidenem roku. Prednost bomo dajali izgradnji dvo in trosobnih stanovanj na račun štiri in več sobnih ter enosobnih stanovanj (glej čl. 8 samo-upravnega sporazuma). V novem planskem obdobju bomo morali poskušati zagotoviti normalno pot mladim družinam, ki bi s poveča-njem števila družinskih članov prehajali iz dvo v več-sobna stanovanja. Nujno bo potrebno voditi organizirano menjavo že zasedenih stanovanj in odkup rabljenih stano-vanj ter zato že v letu 1981 organizirati ustrezno službo. Postavlja se vprašanje ali ev. ne kaže 17% štiri in večsob-nih stanovanj še zmanjšati v korist dvo in trosobnih stano-vanj. 3. Družbeni plan mesta Ljubljane 1976-1980 obravnava prenovo v smislu izboljšanja pogojev bivanja ter prepre-čevanje nadaljnjega propadanja dotrajanih stanovanjskih hiš. Resnejši pristop k prenovi zasledimo po sprejetju samoupravnega sporazuma o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, druž-beno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na ob-močju Ijubljanskih občin v obdobju 1978 do 1982, spreje-tem v letu 1978. Tako je prišlo do prenove le na 25 stahovanjskih objek-tih oz. 187* stanovanjih z 8.773 m2 površine v skupni vrednosti 70.875.000 din. Za potrebe prenove smo zagoto-vili 103 nadomestna stanovanja v skupni površini 6.098m2 - v vrednosti 78.127.000 din, 25 mio dinarjev pa je bilo porabljenih za bazno prenovo. Od skupno predvidenih 278 mio din** za prenovo je bilo porabljeno 173.9 mio din, to je 62,5% vseh zbranih sredstev. * Stevilo prenovljenih in nadomestnih stanovanj po občinah: Bežigrad 42, Center 103, Moste-Polje 41, Šiška 5, Vič-Rudnik 9 ** 75,2% iz BOD, 5,9% iz kreditov, 9,6% iz izven proračunskih sredstev in 9,3% u. odpravljenih občinskih skladov. Vzroki za tako stanje so predvsem v neizdelanih progra-mih in tudi v problemih, ki so nastajali zradi počasnih odločitev med prebivalci hiš, predvidenih za prendvo, ter pravočasnega in zahtevnega delovanja dejavnikov na po-dročju spomeniškega varstva. Vsi ti problemi so vplivali na izredno dolg rok od predloga za prenovo do pričetka izvajanja del. Ti in drugi problemi terjajo učinkovitejši pristop k pre-novi, ki naj bi bila realizirana v obsegu, kot je predviden v samoupravnem sporazumu po posameznih občinah (čl. 12), vendar le na objektih, ki so v družbeni lasti ter hkrati v upravljanju SSS. Ža prenovo je predviden 101 objekt oz. 690 stanovanj ter 299 nadomestnih. Zato bo potrebno združiti 895 mio dinarjev* (glej čl. 15 samoupravnega spo-razuma). Ključna naloga na področju prenove je sprejetje planov in programov njenega uresničevanja. v -...••¦ • 58%sredstev 9ZD, 5%lastna sredstva, 25%iz.amortiiacije sta-narin, 12% drugi viri (neporabljena sredstva iz preteklega ob-dobja). ..,'... Potrebno je posebej opozoriti, da se bodo sredstva za prenovo združevala v SSS Ljubljana, kjer se bo potrebno dogbvoriti o odtovornem nosilcu oz. nosilcih izdelave plana prenove in spremljanje njegove realizacije. Prednost, ki jo bo imela občina Center na tem podrodju stanovanjskega gospodarstva, bo kompenzirana v drugih občinah s sredstvi za solidarnostna reševanja barakarskih naselij in odpravo stanovanj VI. in VH. kategorije. 4. Na področju družbene pomoči so pomembne nasled-nje ugotovitve in predlogi: a) V obdobju 1975-1980 so bili izvedeni trije natečaji za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj v Ljubljani, po katerih je bilo dodeljeno 2.165 družbeno najemnih stanovanj, kar je 2,2% manj kot je bilo načrtovano. Četrti natečaj je v realizaciji. Skupna vrednost dodeljenih stanovanj znaša 1.048.634.000 din. Družinam in občanom z nižjimi dohodki je bilo dodeljeno 1.563 stanovanj, mladim družinam 381, upokojenim občanom, invalidom in drugim 412 stano-vanj, udeležencem NOV 245 in posebnim socialnim pro-blemom 14 stanovanj. V obdobju 1981-1985 načrtujemo, da bomo v Ljubljani za realizacijo načrtovanih dveh natečajev v letih 1982 in 1984 zgradili v okviru družbene pomoči 1700 najemnih stanovanj, od tega v okviru odprave stanovanj VI. in VII. kategorije za 456 upravičencev in za odpravo barakarskih naselj za 226 upravičencev do družbene pomoči na pod-lagi ocene, da živi v takšnih neprimernih bivalnih pogojih 32% oz. 38% upravičencev družbene pomoči. Sredstva za realizacijo tega načrta bomo solidarnostno združevali na ravni samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Za 1.018 čisto solidarnostnih stanovanj bomo združili 804.669.000 din - iz sredstev družbene pomoči 79,5%, SPIZ 17,0%, lastne udeležbe upravičencev 2,5% ter anui-tet posojil udeležencev NOV 1,0%. b) V obdobju 1976-1980 je bilo v Ljubljani z izgradnjo nadomestnih stanovanj razrešeno stanovanjsko vprašanje 226 družin, ki so živele v stanovanju VI. in VII. kategorije. Danes obstaja v Ljubljani še 2.525 takih stanovanj. Z zavzeto družbeno akcijo bomo v obdobju 1981-1985 zgradili 1420 nadomestnih stanovanj za odpravo takšnih neprimemih bivalnih prostorov, od tega 456 stanovanj v okviru družbene pomoči. S tem bomo v celoti odpravili ta problem v vseh liubljanskih občinah, razen v občini Ljub-ljana Center in Siška, kjer ga bomo omejili na polovico. Potrebna sredstva v višini 1.142.467.000 din bomo obliko-vali v naslednjem razmerju: 32 odstotkov iz sredstev soli-darnosti iz dohodka, 23 odstotkov iz 35-odstotne amortiza-cije stanovanjskega fonta, ki se bo združevala pri SSS Lj; 37,5-odstotna sredstva OZD in DSSS iz čistega dohoka ter 7,5-odstotna lastna udeležba stanovalcev. c) V obdobju 1976-1980 je bilo v Ljubljani razrešeno stanovanjsko vprašanje 514 družin, ki so živele v barakah. Položaj se je znatno izboljšal v obdinah Ljubljana-Beži-grad in Moste Polje, manj je bilo storjeno v občinah Šiška in ViC-Rudnik. Po zadnjih oceni je v Ljubljani 286 barak, v katerih živi 843 gospodinjstev oz. skupno 2.530 prebivalcev. Ta pro-blem je prisoten v vseh ljubljanskih občinah, razen v občini Center, najtežji pa je v občini Bežigrad. V občini Šiška se že gradi 120, v občini Vič-Rudnik pa 43 stanovanj za odpravo barak, katera bodo vseljiva v letu 1981. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo odpravili v Ljubljani barakarska naselja v vseh občinah razen v ob-čini Bežigrad, kjer jih bomo omejili na polovico. V ta namen bomo zgradili 595 nadomestnih stanovanj, od tega 220 v okviru družbene pomoči. Potrebna sredstva v višini 453.515.00 din bomo združe-vali pri SSS Ljubljana, in sicer: iz sredstev solidarnosti iz dohodka 38 odstotkov, sredstev OZD in DSSS iz čistega dohodka 50 odstotkov, lastne udeležbe stanovalcev v ba-rakah 7 odstotkov in drugih virov 5 odstotkov. Poprečna načrtovana kvadratura teh stanovanj je 56 m2, kar je za ca 10 odstotkov več kot v obdobju 1976-1980. Pri velikosti stanovanj je upoštevana ocena finančne možno-sti potencialnih pričakovalcev takšnih stanovanj. d) V obdobju 1976-1980 je bilo v tjubljani dodeljeno 311 premij v skupni višini 3,5 milijona din. Pri tem je bilo 57 odstotkov premij dodeljenih varčevalcem za nakup etaž-nih stanovanj in 43 odstotkov za gradnjo zasebnih stano-vanjskih hiš. V obdobju 1981-1985 bo v Ljubljani na podlagi ocene Ljubljanske banke Stanovanjsko-komunalne banke do-deljenih 2.379 premij v skupni višini 15,9 milijona din. V ta namen bomo združevali sredstva solidamosti iz do-hodka. STANOVANJA - USMERJENA GRADNJA e) V obdobju 1976-1980 je prejemalo subvencije na sta-narine 578 upravičencev v skupnem znesku ca 1,4 mili-jona din. Ocenjujemo, da bo spričo prehoda na ekonotnske stana-rine v obdobju 1981-1985 potreba po subvencioniranju bistveno narasla. V ta namen bomo združevali sredstva iz dohodka v višini 10,1 milijona din. f) V obdobju 1976-1980 smo na ravni republike združe-vali sredstva za graditev kadrovskih stanovanj na manj razvitih in obmejnih območjih in za graditev študentskih in dijaških domov. V obdobju 1981-1985 bomo za potrebe solidarnosti na ravni SR Slovenije poleg že omenjenih zadev reševali tudi vprašanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih de-lovnih akcij. V te namene bomo v obdobju 1981-1985 v okviru SSS združevali sredstva iz dohodka v skupni višini 480.784 . tisoč din, t. j. 0,32% iz bruto osebnega dohodka. 5. Za pretečeno plansko obdobje je bilo značilno, da je gospodarjenje s stanovanji v družbenem upravljanju doži-velo v organizacijskem smislu bistvene spremembe. Z razvojem hišne samouprave in s spremembo zakonodaje, ki je ta gibanja spremljala, so namesto dotedanjih stano-vanjskih podjetij stanovalci postali tisti, ki so prevzeli celotno odgovornost za razvoj in delo te veje stanovanj-skega gospodarstva mesta. Če je bil na področju upravljanja storjen velik korak naprej, pa je značilno za gospodarjenje samo, da se je materialna baza stalno slabšala. Kljub porastu stanarin za 140% v pretečenem obdobju 1976-1980 dohodki niso rasli vzporedno z rastjo cen stanovanjske graditve in obrtnih storitev, kjer je bila dinamika bistveno hitrejša. Se veliko slabša pa so razmerja na področju najemnin, ki so v tem času padle celo za 2,8%. Razmerja so med posameznimi samoupravnimi skupnostmi sicer različna kot tudi pogoji gospodarjenja, ki so v mnogočem odvisni od kvalitetne in starostne strukture stanovanj, zato so se tudi problemi zaostrovali najbolj tam, kjer so ti pogoji najslabši. V pretečenem planskem obdobju izkazujemo izrazit pri-manjkljaj na amortizaciji, ki smo jo dosegli le 33% od minimalno predpisane, pri vzdrževanju pa so rezultati v primeijavi z normativi doseženi z 91%, prispevki etažnih lastnikov pa z 76% ob oceni, da bo v letu 1980 realizacija programov dosežena 100%. V naslednjem planskem obdobju bomo uveljavili dolo-čila samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine z istočasno uveljavitvijo načel vzajemnega zdru-ževanja sredstev amortizacije in vzdrževanja v občinah in med občinami, s čimer želimo zagotoviti enake pogoje vsem stanovalcem družbenih stanovanj v Ljubljani. Cilj bomo dosegli s poprečnim letnim zvišanjem stanarine za 10,3% ob stalnih cenah stanovanjske graditve. Etažni lastniki bodo v skladu z normativi prispevali ustrezen delež k vzdrževanju in upravljanju hiše, odnosi pa se bodo regulirali na osnovi pogodbe, sklenjene s hišnim svetom. Na področju najemnin bomo v skladu s sprejetim odlo-kom o najvišjih najemninah najemnine dvignili od 11,62 din/m2 na 48,55 din/m2 v povprečju, kar nam bo zagotovilo potrebna sredstva za amortizacijo, obnovo ter vzdrževanje obstoječih poslovnih prostorov. S predvidenimi rešitvami bo zagotovljena osnovna ma-terialna baza za uspešno gospodarjenje in upravljanje v hišah družbene lastnine za naslednje plansko obdobje. 6. Združevanje sredstev in financiranje stanovanjskega gospodarstva V srednjeročnem obdobju 1976-1980 je bilo (oz. bo do konca 1. 1980) za graditev, prenovo, družbeno pomoč in druge namene* na območju občin Ljubljane zagotovlje-nih skupaj 16.356 mio din. 49% vseh sredstev so prispevale delovne organizacije s 6%-nim obveznim stanovanjskim prispevkom in 1,2%-nim (v povprečju) izločanjem čistega dohodka po zaključ-nem računu v sklad skupne porabe za namene stanovanj-ske izgradnje. Druga sredstva OZD, to je odplačila posojil delavcev, sproščena sredstva iz vezave pri banki, udeležba delavcev pri nakupu stanovanja ter amortizacija od družbenih sta-novanj, so znašala 8% vseh stanovanjskih sredstev. 36% sredstev so zagotovili občani z namenskim in drugim varčevanjem preko banke in z odplačili kreditov, doblje-nih iz bivših občinskih stanovanjskih skladov in iz na-mensko združenih sredstev, ostalih 7% pa so zagotovili SPIZ, JLA s sredstvi za nakup stanovanj za svoje potrebe in delavci pri zasebnih delodajalcih. V začetku tega planskega obdobja je bilo neporabljenih 606 mio din, ki se bodo do konca 1. 1980 skoraj podvojila, saj bodo znašala po oceni LB-Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana ca 1.100 mio din. Vzroki so zlasti v kasni-tvi pri pridobivanju in opremljanju zemljišč, ki jih pogoju-jejo nepravočasni pričetki priprav urbanistične in druge dokumentacije, nedorečen sistem financiranja, zamudno in zapleteno pridobivanje soglasij in gradbenih dovoljenj itd. ¦ za sofinanciranje izgradnje dijaških in študentskih domov, za adaptacije stanovanj ter za komunalno izgradnjo v stanovanjskih soseskah Združevanje sredstev je potekalo dovolj ugodno in ni bilo zaviralen faktor pri izvajanju planskih nalog stano-vanjskega gospodarstva v obdobju 1976-1980. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bo za planirani obseg graditve, prenove in družbene pomoči ter druge namene po cenah koncem leta 1979, potrebnih 18.534 mio din, od tega za stanovanjsko graditev 77%, za prenovo (brez nadomestnih stanovanj) 3,5%, za drugo družbeno pomoč (poleg solidarnostnih in nadomestnih stanovanj) 3% ter za drugo porabo* 16,5%. * * Adaptacije stanovanj v višini 8,7% od vrednosti novozgrajenih stanovanj (ocena po dosedanjih anketah LB-SKB) ter sredstva za komunalno izgradnjo v stanovanjskih soseskah. Glede na vsebin-sko povezanost stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter glede na nedorečen sistem financiranja še nadalje predvidevamo izločanje dela stanovanjskih sredstev OZD za komunalno izgrad-njo (preračunano na bruto OD 1,2%). Ta sredstva, ki so namenjena pripravi in urejanju zemljišč za novogradnje se bodo morala preli-vati v tiste občine, kjer se največ gradi. Dopolnilnih bančnih sredstev za kreditiranje komunalne graditve pa ta sporazum ne vključuje. Za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev izven ljubljanskih občin, ki so zaposleni v Ljubljani, bo potreb-nih še ca 1.853 mio din, skupaj torej 20.387 mio din, t. j. za cca 24% več, kot v preteklem srednjeročnem obdobju. Predpostavke oblikovanja sredstev so sledeče: 1. Lastna udeležba občanov, v skladu z ekonomskimi možnostmi občanov, in sicer 5-20%, v povprečju 12,5% vrednosti stanovanja pri pridobitvi družbenega stanova-nja, 25% pri nakupu etažnega stanovanja, 30% pri indivi-dualni gradnji, lastna udeležba pri prenovi, pri pridobitvi solidarnostnega stanovanja in pri adaptacijah. Skupaj bo lastna udeležba občanov znašala 3.016 mio din, oz. 16,3% vseh stanovanjskih sredstev in se bo oblikovala pretežno iz privarčevanih sredstev občanov pri banki. 2. Sredstva iz dohodka OZD v skupni višini 2.070 mio din oz. 1,38% bruto OD. Ta sredstva se bodo združevala v Ljubljani, del pa na nivoju SRS. 3. Del čistega dohodka OZD v skupni višini 7.695 mio din, od tega predvidevamo 1.502 mio din za vzajemnost. S tem bomo zagotovili reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev tudi v OZD, ki same tega ne bodo zmogle. Ta sredstva bomo zbrali z obveznim izločanjem v višini 1% od bruto OD ter jih združevali v Ljubljani. Mesto združe-vanja, roke vplačil in drugo bo potrebno določiti tekom javne razprave in bo opredeljeno v predlogu samouprav-nega sporazuma. Z ostalimi sredstvi iz čistega dohodka v višini 6.193 mio din, kar pomeni 63% vseh izločenih sredstev OZD za stanovanjsko sfero, bodo razpolagale OZD in jih uporab-ljale v skladu s svojimi potrebami. Skupaj bodo OZD izločile iz dohodka in čistega do-hodka za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delav-cev iz ljubljanskih občin 9.765 mio din oz. preračunano na bruto OD 6,5%), za svoje delavce izven ljubljanskih občin pa še za 0,7% OD. To pomeni skupno približno enako obremenjenost OZD kot v tekočem srednjeročnem ob-dobju. 4. Ostali viri financiranja stanovanjskega gospodarstva bodo: - druga sredstva OZD, ki vključujejo tudi anuitete po-, sojil danih delavcem (1.843 mio din) - sredstva delavcev pri zasebnih delodajalcih (161 mio - sredstva SPIZ za nakup stanovanj za upokojence (137 mio din) - del amortizacije iz, stanarin (487 mio din) - neporabljena sredstva tekočega srednjeročnega ob-dobja (1.100 mio din) - sredstva za nakup 500 stanovanj JLA v občini Ljub-ljana Bežigrad (459 mio din) 5. Razliko med zgomjimi sredstvi (tč. 1, 2, 3. in 4.) ter potrebnimi sredstvi skupaj, ki znaša 1.472 mio din, to je 8% vseh stanovanjskih sredstev, pa naj bi financirale banke z dodatnimi sredstvi OZD-om. Skupaj bomo v obdobju 1981-1985 za predvideni pro-gram izgradnje stanovanj v višini 14.284 mio din porabili 5,4% družbenega proizvoda skupaj z ostalo porabo stano-vanjskih sredstev pa 7,2%. III. ZAKLJUČEK Samoupravni sporazum, o katerem se bomo odločali, je v mnogih določilih prepodroben in presega sicer potrebni obseg. Določila v njem so natančno opredeljena tako glede načel in politike ravnanja kot tudi glede fizidnih in materialnih količin. Določeni členi so razdelani v tabelah, ki so sestavni del sporazuma. Tak pristop je nujen, ker smo zaradi izredno tesnih rokov združili delo na samo-upravnem sporazumu, upoštevajoč hkrati tri planske faze (analiza dosedanjega razvoja, analiza razvojnih možnosti in elementi za pripravo samoupravnega sporazuma). Pri tem niso mogli aktivno sodelovati vsi nosilci planiranja. S takim pristopom pa bomo imeli vsi delegati in nosilci planov v TOZD, KS in DPS na razpolago obsežnejši vpo-gled v vse možne odločitve ter v procesu usklajevanja samoupravnih sporazumov med vsemi nosilci planiranja razčistiti in dodelati vsa odprta vprašanja, dileme ter predlagati tudi možne rešitve. Posebno mesto dajemo področjem, ki jih občine Ljub-ljane združeno oz. solidarnostno rešujejo, zato so tudi v sporazumu obsežno obdelane. Graditev pa je v neposre-dni domeni delavcev in so njihove odločitve o njej v veliki meri stvar njihovih OZD in DSSS. komunalno gospodarstvo Na podlagi 4., 29., 112., 113., 116. in 120. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 in samou-pravnih sporazumov o ustanovitvi občinskih komunalnih skupnosti SKLEPAMO I. delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih OZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z oseb-nim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek in delovni ljudje in občani preko krajevnih skupnosti kot uporabniki ter II. izvajalci komunalnih storitev (DO IPK s temeljnimi organizacijami Vodovod, Kanalizacija, Plinarna, KEL; DO KPL s temeljnimi organizacijami Javna higiena, Rast, Javna razsvetljava, Komunalne gradnje, Žale, Dimnikar- stvo; DO MPP) kot izvajalci SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMEUIH PLANA KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Izhajajoč iz: - - skupnih ciljev, interesov in usmeritev družbenega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik, - doseženih rezultatov v dosedanjem razvoju komunal-nega gospodarstva na območju občine, zlasti v obdobju uresničevanja tekočega plana (1976-1980), - problemov in teženj, ki se kažejo ob prehodu v na-slednja planska obdobja do leta 1985, - ocene materialnih možnosti, - samoupravno družbenoekonomskih odnosov, si delovni ljudje in občani občine Ljubljana Vič-Rudnik kot uporabniki komunalnih storitev in delovni ljudje v temeljnih organizacijah s področja komunalnega gospo-darstva, kot izvajalci komunalnih storitev s tem samou-pravnim sporazumom opredeljujejo skupne cilje, usmeri-tve, okvire in politiko razvoja komunalnega gospodarstva za obdobje 1981-1985, upoštevajoč analizo dosedanjega razvoja, ključnih problemov in ocenjene materialne mož-nosti za nadaljnji razvoj komunalnega gospodarstva. Nadaljnji razvoj komunalnega gospodarstva na ob-močju občine Ljubljana Vič-Rudnik bo tudi v prihodnjem planskem obdobju od leta 1981 do 1985 izhajal iz dogovor-jenih strateških predpostavk in usmeritev po izboljšanju oskrbe s komunalnimi dobrinami, po izboljšanju človeko-vega bivalnega in delovnega okolja, kar bo mogoče doseči z intenzivnejšo obnovo dotrajanih komunalnih objektov in naprav, z vefijo intenziteto opravljanja komunalnih sto-ritev z dograjevanjem samoupravne organiziranosti upo-rabnikov in izvajalcev komunalnih storitev in z uveljavlja-njem načel svobodne menjave dela na vseh področjih komunalnega gospodarstva. Komnalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik bo še naprej gradila svojo strategijo razvoja na vlogi, ki jo že ima in jo bo v skladu z interesi uporabnikov še poglobila. Zato bo temeljna predpo-stavka, sredstva in pogoj razvojne strategije nadaljno in-tenzivno uveljavljanje samoupravnih odnosov ter ustvar-janje pogojev za dinamično, skladno in stabilno rast vseh sfer družbene reprodukcije. 2. člen Skladno s cilji, ki so določeni v 1. členu Statuta Komu-nalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, ter drugih samoupravnih aktih, Komunalna skupnost s tem samou-pravnim sporazumom konkretno ureja naslednja po-dročja medsebojnih odnosov, pravic in obveznosti s pod-pisniki sporazuma: 1. Opredelitev nalog, ki jih bomo v tem srednjeročnem obdobju skupno uresničili na področju komunalnega go-spodarstva na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. Ureditev odnosov na področju pridobivanja in upo-rabe sredstev za realizacijo nalog Komunalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik. 3. Združevanje sredstev za uresničevanje skupnih inte-resov v mestu Ljubljana. 4. Skupna kontrola izvajanja sporazuma. 3. člen Opredelitev skupnih nalog in obveznosti podpisnikov tega sporazuma so elementi, ki jih je Komunalna skup-nost posredovala samoupravnim organizacijam s po-dročja komunalnega gospodarstva in krajevnim skupno-stim in elementi, ki so jih le-te posredovale Komunalni skupnosti zaradi usklajevanja medsebojnih interesov. Naloge iz tega samoupravnega sporazuma predstavljajo sintezo posameznih parcialnih programov. V programih individualne komunalne potrošnje je podana tudi usmeri-tev za obdobje po letu 1985, kot rezultat programov stano-vanjske in industrijske izgradnje. V primeru spremembe, programov stanovanjske in in-dustrijske gradnje ter programov objektov izgradnje šol in vrtcev, bo ta program sledil spremembah le-teh. II. TEMELJI DEJAVNOSTI RAZVOJA PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH OZ. PODROCJIH INDIVIDUALNA KOMUNALNA PORABA 1. ENOSTAVNA REPRODUKCIJA 4. člen KANALIZACIJA: Nosilec: IPK-TOZD Kanalizacija Objekt: Kanalizacijsko omrežje Dejavnost: Redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav kanalizacijskega omrežja. Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Kanalizacija od dohodka pri-dobljenega iz cene komunalne storitve, ki jo plačujejo uporabniki kanalizacijskega omrežia. 5. člen VODOVOD: Nosilec: IPK-TOZD Mestni vodovod in Krajevne skupnosti, ki upravljajo z lokalnimi vodovodi. Objekt: Vodovodno omrežje. Dejavnost: Redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav vodovodnega omrežja. Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Mestni vodovod oz. Krajevne skupnosti od dohodka pridobljenega iz cene komunalne storitve, ki jo plačujejo uporabniki vode iz omrežja. Opomba: IPK-TOZD Mestni vodovod bo postopoma prevzemal upravljanje lokalnih vodovodov od posameznih krajevnih skupnosti. 6. člen TOPLOTNA ENERGIJA: Nosilec: IPK-TOZD Komunalna energetika. Objekt: Omrežja na daljinsko ogrevanje. Dejavnost: Redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav toplovodnega omrežja. Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD KEL od dohodka pridoblje-nega iz naslova prodane toplotne energije iz omrežja. 7. člen PLIN: Nosilec: IPK-TOZD Plinarna. Objekt: Plnsko omrežje. Dejavnost: Redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav plinskega omrežja. Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Plinama od dohodka pridob-ljenega iz naslova prodaje plina iz omrežja. 2. RAZSIRJENA REPRODUKCIJA 8.člen KANALIZACIJA: . Nosilec: IPK-TOZD Kanalizacija Objekti: - Dokončanje objektov u. plana 1980 Primar: - Povezovalni kanal do OŠ Krim in WZ Galjevec. - Povezovalni kanal za Vnanje in Notranje Gorice VS 221/1 do VS 220/2. - Kanaliziranje I. in II. varnostne cone Vodame Brest. - Zbiralni kanal za Velike Lašče VS 260. - Zbiralni kanal za sosesko Želimlje VS 251. - Povezovalni kanal za Podpei-Jezero-Škrlevec. - Povezovalni kanal od zbiralnika A 7 Kozarje do Ra-dne VS 220/1. - Povezovalni kanal Grad na Bokalcih, Stranska vas, Gaberje. - Tržaška cesta od Viške ceste do Dolgega mostu. - Južna obvoznica Dolgi most-Dolenjska cesta. Sekundar: - VS 206 Srednja vas, Polhov Gradec. - VS 201/8 Gaberje. - VS 213/1 Horjul. - VS 221/3 Vnanje Gorice. - VS 225/1 Podpeč. - VS 236/1 Ig. - VS 236/1 a Ig. - VS 251 Želimlje. - VS 260 Velike Lašče. - VS 1 Trnovo. - VS3Tržaška. - VS 4 Bonifacija. - VS 6 Grba. - RS 1, RS 2 Jurčkova pot. - VS 7 Brdo. - VS 7 Vrhovci. - VS 103/1 Murgle IV. faza. - VP 6. - RP2. Vrednost: Za realizacijo novega kanalizacijskega omrežja bo po-trebno zagotoviti 503,933.000 din. Vir sredstev: Sredstva zagotovi Komunalna skupnost in Zveza ko-munalnih skupnosti ljubljanskih občin (50% iz naslova prerazporejenega stanovanjskega prispevka in 50% iz na-slova dolgoročnega bančnega kredita, ter iz naslova sora-zmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov). Sredstva za odplačilo anuitet zagotovi Komu-nalna skupnost iz sredstev prispevka ob ceni komunalne storitve, na podlagi odlokov družbeno politične skupno-sti. 9. člen VODOVOD: Nosilec: ^ IPK-TOZD Mestni vodovod Objekti: ¦ - Dokončanje objektov iz plana 1980. - Primar in viri: ' - - Povečana vodohrana Skofljica. - II. faza Vodame Brest. - Sanacija lokalnih vodovodnih sistemov v horjulski, želimeljski dolini in zgradnja novih vodovodov na Ra-kitni, Tuijaku in Smrjenju. - VS 6/3 Grba. - VS 1 Trnovo. . - VS 3 Tržaška. - Zunanja zahodna zanka. - Povezava vod. Brest-Podpeč-Brezovica. - Zunanja južna zanka. - Cesta v Mestni log-Jamova. ' - Dolenjska cesta od Rudnika do Škofljice. - Dolgi most-Kozarje. - Viška-Jamnikarjeva VP 6. . ' ~ - Jnrčkova pot-Ilovški štradon. - Tržaška II. faza. - Južna obvoznica, Dolgi most-Dolenjska cesta. - Titova (podaljšek) od Aškerčeve do južne obvoznice. - Dopolnitev raziskav na Iškem vršaju za povečanje kapacitete in gradnjo III. faze Vodarne Brest. Sekundar: - RS 1, RS 2 Jurčkova pot. - RP2/1. - VS 1 Murgle IV. faza, VS 103. - VP 3/3. , - - VS 109, UP 7 in Plutal. - VS 8/2, VO 8, VM 4, VM 5. . I - VP 6. - VS7, VS6. - Vidičeva. - Vodovod Dobravica. Vrednost: Za realizacijo izgradnje novega in sanacijo dotrajanega vodovodnega omrežja bo potrebno zagotoviti 320,531.000 din. Vir sredstev: Sredstva zagotovi KMiunalna skupnost in Zveza ko-munalnih skupnosti ljubljanskih ob^in (50% iz naslova prerazporejenega stanovanjskega prispevka in 50% iz na-slova dolgoročnega bančnega kredita ter iz naslova sora-zmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov). Sredstva za odplačilo anuitet zagotovi Komu-nalna skupnost iz sredstev prispevka ob ceni komunalne storitve, na podlagi odlokov družbeno politične skupno-sti. 10. člen TOPLOTNA ENERGIJA: Nosilec: ' ¦ , IPK-TOZD Komunalna energetika. Objekti: Primar: - Turjaška-Jadranska odsek Murnikova-Langusova. Sekundar: - VS 104. Vrednost: Za realizacijo izgradnje novega omrežja na daljinsko ogrevanje bo potrebno zagotoviti 17,400.000 din. ¦...,-. Vir sredstev: Sredstva zagotovi Komunalna skupnost in Zveza ko-munalnih skupnosti ljubljanskih občin (50% iz naslova prerazporejenega stanovanjskega prispevka in 50% iz na-slova dolgoročnega bančnega kredita, ter iz naslova sora-zmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov). Sredstva za odplačilo anuitet zagotovi Komu-naina skupnost iz sredstev prispevka ob ceni komunalne storitve, na podlagi odlokov družbeno politične skupno-sti. 11. člen PLIN: Nosilec: IPK - TOZD Plinarna Objekti: - Dokončanje objektov iz plana 1980. Primar: - Napajalni plinovod z RP za sosesko VS 6. - Napajalni plinovod z RP za Rožno dolino. - Napajalni plinovod z RP za sosesko VP-3. - Napajalni plinovod z RP za sosesko VS-102 Rakova jelša in Sibirijo. - Napajalni plinovod z RP za sosesko VP-6 Brdo. - Plinovod po Večni poti od RP Rožna dolina do obsto-ječega. - Povezava obstoječih plinovodov na cesti 27. aprila. - Plinovod po Gregorinovi cesti, XVII in Cesti XV od Tržaške ceste do Večne poti. - Plinovod po cesti II od ceste XVII do obstoječega plinovoda. - Plinovod po Jadranski ulici od Tržaške ceste do Ceste v Rožno dolino. - Plinovod po Jamovi cesti od Tbilisijske do obstoj. plinovoda. - Plinovod od RP v VS-3 do Jamove ceste. - Plinovod po Koperski od RP v VP-3 do Jamove ceste. - Plinovod po Vipavski ulici od Ceste v Mestni log do obstoječega plinovoda na Jadranski ulici. - Plinovod po Gerbičevi in Kolezijski od Koperske do Riharjeve ulice. - Napajalni plinovod z RP za sosesko RP-1 in RP-2. - Glavna merno regulacijska postaja na odcepu od ma-gistralnega plinovoda v Kozarjah. - Južna veja primarnega plinovoda za ZP od GMRP čez Kozarje do južne obvozne ceste z odcepom in RP za področje Kozarij. - Napajalni plinovod od RP na južni veji primarnega plinovoda za ZP do obstoječega plinovoda Koseze-Mur-gle. - Južna veja primarnega vodovoda. - Napajalni plinovod za VS-3 po Tržaški cesti od Tbili-sijske do RP VS-3. », - Plinovod po Tržaški od Tbilisijske do Jadranske. Sekundar: - VS 1 Trnovo II. faza - VS 3 Tržaška - VS 4 Bonifacija - VS 103 Murgle IV. faza - RS 1, RS 2 ..¦''¦. - VS 6 . - Rožna dolina. Vrednost: Za realizacijo izgradnje novega in sanacijo dotrajanega plinskega omrežja bo potrebno zagotoviti 302,900.000 din. Vir sredstev: Sredstva zagotovi Komunalna skupnost in Zveza ko-munalnih skupnosti Ijubljanskih občin (50 % iz naslova prerazporejenega stanovanjskega prispevka in 50 % iz na-slova dolgoročnega bančnega kredita, ter iz naslova sora-zmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov). Sredstva za odplačilo anuitet zagotovi Komu-nalna skupnost iz sredstev prispevka ob ceni Komunalne storitve na podlagi odlokov družbenopolitične skupnosti. Opomba: Nosilec samoupravnega sporazumevanja investicij raz-širjene reprodukcije za sekundar na območjih organizi-rane stanovanjske in industrijske gradnje je stavbno zem-ljiška skupnost v ustanavljanju. 12. člen MESTNI POTNIŠKI PROMET: Nosilec: SOZD SAP-VIATOR, TOZD Mestni potniški promet -Dokončanje nalog iz leta 1980 Objekt: Postajališča mestnega potniškega prometa in podaljša-nje prog na Dobrovo in Skofljico. . Vrednost: Za realizacijo izgradnje nadstreškov in obvestilnih tabel na avtobusnih postajališčih javnega mestnega prometa, ter podaljšanje prog na Dobrovo inSkofljico, bo potrebno zagotoviti 2,000.000 din. , Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD MPP od dohodka pridoblje-nega iz naslova tarife mestnega potniškega prometa. 13. člen DIMNIKARSKE STORITVE: Nosilec: - KPL TOZD Dimnikarstvo Objekt: 1 dimniške naprave in napeljave. Dejavnost: Redno vzdrževanje dimniških naprav in napeljav. Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Dimnikarstvo od dohodka pri-dobljenega iz naslova opravljenih dimnikarskih storitev. 3. KOLEKTTVNA KOMUNALNA PORABA ENOSTAVNA REPRODUKCIJA (obnova in vzdrževa-nje) 14. člen JAVNA mGIENA: Nosilec: KPL TOZD Javna higiena Objekti: Javne utrjene površine. Obseg: 1,954,359 m2 (letna povečava 6 % v obdobju 1981-1985). Dejavnost: Čiščenje javnih prometnih površin (ročno, strojno čišče-nje, luženje, odvoz smeti in odpadkov itd.) in odvoz smeti na izven mestnih območjih. Vrednost: Za opravljanje tekočega vzdrževanja javne higiene bo potrebno zagotoviti 17,790.000 din. Vir sredstev: Sredstva zagotovi Komunalna skupnost iz naslova pri-spevka iz dohodkov temeljnih in drugih organizacij od mase brutto OD, na osnovi skupnih programov ljubljan-skih občin. 15. člen PARKI, ZELENICE: Nosilec: KPL - TOZD RAST Objekti: Parki, zelenice in parkovni gozdovi. Obseg: 96.245 m2 parkov in zelenic (letna povečava obsega 6 %). Dejavnost: Redno vzdrževanje parkov, zelenic in parkovnih goz-dov. Vrednost: Za opravljanje tekočega vzdrževanja parkov, zelenic in parkovnih gozdov bo potrebno zagotoviti 13,814.000 din. Vir sredstev: Sredstva zagotovi Komunalna skupnost iz naslova pri-spevka iz dohodka temeljnih in drugih organizacij od mase brutto OD, na osnovi skupnih programov Ijubljan-skih občin. 16. člen JAVNA RAZSVETLJAVA, SEMAFORI, SIGNALIZA-CIJA Nosilec: KPL - TOZD Javna razsvetljava. Objekti: Objekti in naprave javne razsvetljave, semaforne na-prave in cestno prometne signalizacije. Obseg: - 3.426 svetlobnih teles - 96 semaforskih teles - 11.561 m2 nesvetlede CPS (letna povečava 6%). Vrednost: Za opravljanje tekočega vzdrževanja javne razsvetljave, semafornih naprav in cestnoprometne signalizacije bo potrebno zagotoviti 59,642.000 din. Vir sredstev: Sredstva zagotovi Komunalna skupnost iz naslova pri-spevka iz dohodka temeljnih in drugih organizacij od mase brutto OD, na osnovi skupnih programov ljubljan-skih občin. 17. člen CESTNO OMREŽJE IN MOSTOVI, ZIMSKA SLUZBA: Nosilec: KPL TOZD Komunalne gradnje Objekti: Ceste, ulice in trgi z objekti Obseg: - 129 km asfalta - 396 km makadama - 147 mostov - 525 km zimske službe. Dejavnost: Tekoče vzdrževanje cest, ulic, trgov ter zim-ska služba. Vrednost: Za opravljanje tekočega vzdrževanja cest, ulic, trgov in mostov ter izvajanje zimske službe bo potrebno zagotoviti 174,353.000 din. Vir sredstev: Sredstva zagotovi Komunalna skupnost iz naslova pri-spevka iz dohodka temeljnih in drugih organizacij od mase brutto OD, na osnovi skupnih programov ljubljan-skih občin. 18. člen 4. OSTALE KOLEKTTVNE KOMUNALNE STORTTVE: Nosilec: Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik. Objekti: Železniški prehodi in krajevni ¦bmunalni objekti ko-lektivne rabe v krajevnih skupnostih ter delovanje dele-gatskega sistema. Dejavnost: Tekoče investicijsko vzdrževanje železniških prehodov in vzdrževanje krajevnih komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe po posameznih krajevnih skupnostih. Vrednost: Za redno vzdrževanje ostalih objektov in naprav kolek-tivne komunalne rabe bo potrebno zagotoviti 78,489.000 din. Vir sredstev: Sredstva zagotovi Komunalna skupnost iz naslova pri-sDevka temeljnih in drugih organizacij od mase brutto OD, na osnovi skupnih programov ljubljanskih občin. Opomba: TOZD-i KPL bodo postopoma prevzemali v upravljanje posamezne objekte in naprave od krajevnih skupnosti. • X 19. člen POGREBNA IN POKOPALlSKA DEJAVNOST: Nosilec: KPL TOZD 2ale Objekta: Pokopališče Vič in Rudnik. Dejavnost: Tekoče in investicijsko vzdrževanje pokopališča Ru-dnik in Vič ter odplačevanje anuitet za upepeljevalnico Žale. Vrednost: Za opravljanje tekočega vzdrževanja pokopališč in od- plačevanje anuitet za upepeljevalnico bo potrebno 5,000.000 din. Vir sredstev: Sredstva zagotovi Komunalna skupnost iz naslova pri-spevka iz dohodka temeljnih in drugih organizacij od mase brutto OD, na osnovi skupnih programov ljubljan-skih občin. Opomba: TOZD Zale bo postopoma prevzemal v upravljanje in vzdrževanje pokopališča od krajevnih skupnosti. RAZSIRJENA REPRODUKCIJA 20. člen OBNOVA CEST, ULIC IN TRGOV: Nosilec: Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik in SIS za 10-letni program gradenj cest. Objekti: Na mestnem območju bomo gradili ceste, ki povezujejo posamezne predele občine med seboj. Na izvenmestnem pa zlasti tiste, po katerih teče avtobusni promet. Glede na veliko deficitarnost občine na tem področju in omejena sredstva financiranja, bodo razvojne možnosti omejene. Dinamika gradenj pa bo potekala po programih osnovnih nosilcev planiranja s področja občine ter skladno z druž-beno-ekonomskim razvojem občine. Sodelovali bomo pri uresničevanju 10-letnega programa gradenj cest ter pri tem rekonstruirali, modernizirali in novozgradili nasled-nje ceste: - zahodno obvoznico od Celovške ceste do Dolgega mostu - južno obvoznico od Dolgega mostu do Dolenjske ceste - Tržaško cesto - Dolenjsko cesto - podaljšek Titove ceste do Južne obvoznice. Dinamika gradnje cest bo potekala s sprejetimi roki njihove izgradnje. Vrednost: Za realizacijo programa gradenj in rekonstrukcij cest na območju Ljubljana Vič-Rudnik 1981-1985 se morajo zago-toviti minimalna potrebna sredstva v znesku din 120,000.000 (ob upoštevanju 60,000.000 din lastnih sred-stev in 60,000.000 din bančnih kreditov). Ker pa bi s temi sredstvi krili le 12% potreb, ni izdelana prioriteta in dina-mika nalog posameznega področja oz. variantni predlog, temveč se naj potrošnja teh sredstev ter morebitnih do-datnih sredstev (katera so ta trenutek neznana) urejuje z letnimi plani. Pri tem si je prizadevati, da se doseže preko skupnih programov vseh ljubljanskih občin skupno vlaganje in s tem izenačevanje standarda v cestnem gospodarstvu. Vir sredstev: Sredstva za obnovo in preureditev cest in ulic zagotav-lja Komunalna skupnost iz naslova pristojbin od motor-nih vozil, sredstev od bencina in olj ter sredstev nadome-stila za uporabo stavbnega zemljišča, iz prispevka iz do-hodka temeljnih in drugih organizacij od mase brutto OD in z najemanjem dolgoročnih bančnih kreditov. 21. člen TRŽNA DEJAVNOST: Nosilec: KPL - TOZD Živilski trgi Objekt: Tržnice na Viču (dokumentacija). Vrednost: Za investicijsko tehnično dokumentacijo tržnice na Viču bo potxebno 1,800.000 din. Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Živilski trgi. 22. člen Za realizacijo nalog, ki so predmet samoupravnega spo-razuma o temeljih plana, bo potrebno zagotoviti sledeča sredstva: v 000 din 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj Ind. kom. poraba 262.949 295.947 261.737 173.401 150.731 1,144.765 Kol. kom. poraba 47.023 50.754 53.401 56.213 58.208 265.599 Obnova cest, ulic intrgov 35.382 36.576 39.424 40.732 41.948 194.062 Ostale kol. kom. storit. (KS)______________ 11.956_________13.550_________15.398_________17.548_________21.011_________78.489 Za realizacijo programov kolektivne komunalne porabe bomo v Ljubljani združevali sredstva po naslednji dinamiki prispevka po posameznih letih ob UDoštevaniu skupnih potrebmh sredstvih m upoštevanju rasti brutto osebnega dohodka, ki je osnova za izračun postavke: uposievanju MESTO LJUBLJAKA 1'%R"! Brutto 02 (ocene L,a leto 1980) Brutto QD pov^čan 18 1,6 % na zaposl. Erutto CD povečan ;a 3 % ze. E 01) v 000 din 1952 1983 198* 1983 Skrrpaj Sl-S 2-9*. C00 307-665 321.9€A 336.928 352.587 1,613.144 238.704 312.^57 327.115 3^2.318 553.228 1,638.956 307.665 321.964 336.928 352.58.7 358,974 1,686,118 Brutto CD kot oscova za pricpevek 3C7.t>65 321.9&4 ;36-92S 552.587 368.974 l,oL8.113 Stopnja prispevka 0 Qy -1 {-,."> OBCIKA ,0 DOTOH; SRZDGTZV ?R13F.:-."-1L Center 39,0 Moste 14,2 Šiška 16,3 Vič 10,2 52.362 111.590 40.630 29.185 53.919 125.566 ¦45.720 58.919 52.840 64.7*1 70.975 77.550 32^.647 .37.972 151.260 165.485 591.875 50.236 55.075 60.254 251.915 64.741 70-975 77.650 324.646 36.C34 39-560- 43.281 180.930 SKUPAJ ICO 286.128 7'2I.9"4 'S^. ?•/-•+ 537.84S 424.320 1.7^4.031 OBRAZLOŽITEV: Brutto OD so izračunani iz ocene za leto 1980 in se letno povečujejo v skladu s smernicami za: 1,6% na račun zaposlovanja in 3% rast realnih brutto OD. Izračun temelji na sprejetem sistemu zbiranja sredstev teritorialni princip. 23. člen Elementi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Komunalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, na-vedenih v členih 4 do 21, so istočasno tudi elementi dogo-vora o temeljih plana občine Ljubljana Vič-Rudnik. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV: 24. člen Za realizacijo ciljev in skupnih nalog opredeljenih v tem samoupravnem sporazumu smo se podpisniki dogovorili združevati sredstva: - za individualno komunalno porabo: sredstva preraz-porejenega stanovanjskega prispevka, sredstva zbrana iz sorazmemega deleža investitorjev poslovnih in industrij-skih objektov, združena sredstva ostalih ljubljanskih ob-čin in dolgoročni bančni krediti, - za kolektivno komunalno porabo: sredstva prispevka uporabnikov kolektivnih komunalruh storitev, lastna sredstva in združena sredstva ostalih ljubljanskih občin, - z& razširjeno reprodukcijo v cestno gospodarstvo: sredstva pristojbin od motornih vozil, sredstva prispevka od bencina in olj, sredstva prispevka nadomestila za upo-rabo stavbnega zemijišča in dolgoročrii bančni krediti. 25. člen Naložbe in obveznosti pri združevanju sredstev so do-govorjene na osnovi analize razvojnih možnosti in smer-nic, ki smo jih v pripravah za plan pripravili udeleženci tega sporazuma. Vrednosti izkazane v sporazumu so izdelane na osnovi vrednosti iz leta 1980. IV. URESNICEVANJE SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA 26. člen . ¦ . Skupščina komunalne skupnosti in njen izvršni odbor skrbita za uresničevanje sporazuma o temeljih plana Ko-munalne skupnosti ter za izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela Komunalna skupnost v samoupravnem spora-zumu o temeljih plana. 27. člen Izvršni odbor Komunalne skupnosti v sodelovanju z ostalimi nosilci izvajanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana Komunalne skupnosti pripravi program izpolnjevanja nalog in obveznosti opredeljenih v samo-upravnem sporazumu, določi roke in način izpolnjevanja, kakor tudi organe, ki so za realizacijo plana odgovorni. 28. člen O programu razpravlja in ga sprejema skupščina Komu-nalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. 29. člen Izvršni odbor Komunalne skupnosti tekoče spremlja uresničevanje tega sporazuma in najmanj enkrat letno skupščini predloži analizo uresničevanja sporazuma. V analizi je opozoriti predvsem na področja, na katerih se sporazum ne uresničuje in vzroki za neuresničevanje. 30. člen Analizo iz predhodnega člena obravnavajo skupščine komunalne skupnosti, delovni ljudje in obači v krajevni skupnosti in delavci v združenem delu ter podpisniki tega samoupravnega sporazuma. V. IZVAJANJE SPORAZUMA 31. člen Podpisniki tega sporazuma, ki prevzemajo določene obveznosti, odgovarjajo za izpolnjevanje teh obveznosti moralno in materialno. Vprašanje odgovornosti lahko sproži vsak podpisnik sporazuma ali druga organizacija ali skupnost, ki sodeluje pri realizaciji nalog po tem spora-zumu. 32. člen Vprašanje odgovomosti za izpolnjevanje obveznosti po tem sporazumu obravnava skupščina komunalne skup-nosti. Skupščina lahko kršitelju tega sporazuma izreče kritiko ab javno kritiko in ga pozove na izpolnitev sprejetih ob-veznosti iz sporazuma. Ob izreku kritike zaradi neizpolnjevanja obveznosti po-sameznega ali več podpisnikov sporazuma, bo skupščina o tem pismeno obvestila vse podpisnike sporazuma. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 33. člen Vse morebitne spremembe v sporazumu v času trajanja sporazuma so veljavne^ele takrat, ko se zanje pismeno izrečeta več ko polovica podpisnic. 34. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana Komunalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik stopi v veljavo z dnem, ko ga podpiše več kot polovico podpisnic, uporab-lja pa se od 1/1-1981 dalje. OBRAZLOŽITEV Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupaj s krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi organi-zacijami s področja komunalnega gospodarstva in dru-gimi samoupravnimi skupnostmi ter družb. politič. skup-nostmi občine Ljubljana Vič-Rudnik, v I. polletju 1980 začela s pripravami za sprejem planskih dokumentov za obdobje 1981-1985 v skladu s programom dela. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednje-ročnega plana Komunalne skupnosti oz. komunalnih de-javnosti na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik za ob-dobje 1981-1985, temelji na zakonu o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije, zakonu o skupnih osnovah svobodne menjave dela, zakonu o ko-munalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, usmeritvah osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, elementih planov, ki so jih podale komunalne OZD, ter skupnih nalogah, ki jih opravlja Komunalna skupnost na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in nje-nega statuta. Upoštevana je bila družbena potreba po trajnejšem sta-biliziranju družbenoekonomskih odnosov na tem po-dročju, sistemu financiranja in racionalizacije porabe sredstev, dolgoletna zaostalost in komunalni deficit, ka-kor tudi skupen cilj, da se postopoma izenačuje komu-nalni standard občanov in delavcev v združenem delu v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Temeljni razvojni cilji so zasnovani na osnutku dogo-vora družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik v naslednjem srednjeročnem obdobju, ter na podlagi podatkov posameznih komunalnih OZD, progra-mov stanovanjske in industrijske gradnje, programov ob-jektov izgradnje šol in vrtcev in krajevnih skupnosti. V sporazumu so za izhodišče posamezne komunalne dejavnosti opredeljene po značaju in sicer individualno komunalno porabo in kolektivno komunalno porabo. Prav tako je v sporazumu opredeljen sistem financiranja razširjene reprodukcije, pri čemer se ohranja sistem, da se enostavno reprodukcijo v individualni komunalni porabi zagotavlja s ceno storitev in proizvodov financiranja raz-širjene reprodukcije pa preko prispevkov uporabnikov ob ceni storitev s sredstvi komunalnih organizacij in z zdru-ženimi sredstvi tistih investitorjev, ki jim bo komunalna infrastruktura omogočala razvoj njihove dejavnosti ter drugimi namenskimi sredstvi. Za področje kolektivne ko-munalne porabe pa je za enostavno reprodukcijo ohra- njen sistem združevanja sredstev porabnikov v obliki pri-spevka. Za razširjeno reprodukcijo se zagotavljajo sred-stva iz dosedanjih namenskih sredstev. Samoupravni sporazum v globalu vrednoti vse naložbe v tem srednjeročnem obdobju zlasti na področju razšir-jene reprodukcije, pri čemer predvideva tudi udeležbo stanovanjsko-komunalne banke, ki bo sodelovala s kre- ditnimi sredstvi pod pogoji opredeljenimi v tem spora-zumu. Poleg navedenega sporazum vsebuje še vse ostale do-ločbe, ki se nanašajo na medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev, izvajanje nadzora nad ure-sničevanjem sporazuma in ostale določbe, ki jih določa zakon o sistemu družbenega planiranja. komunalno gospodarstvo - mesta Ljubljane OSNUTEK Na podlagi 4., 29., 112., 113., 116. in 120. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, (Ur. list SRS, št. 1/80), 8., 12. in 13. členazakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, št. 17/79), dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljana in Ijubljanskih občin za obdobje 1981§985 in samoupravnih sporazumov o ustanovitvi občinskih ko-munalnih skupnosti in njihove Zveze smo I. delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih OZD in delovnih skupnosti ter občani, ki z oseb-nim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek in delovni ljudje in občani preko krajevnih skupnosti kot uporabniki ter II. delavci DO IPK Ljubljana s temeljnimi organizaci-jami Vodovod, Kanalizacija, Plinarna, KEL; DO Komu-nalno podjetje Ljubljana s temeljnimi organizacijami Javna higiena, Rast, Javna razsvetljava, Živilski trgi, Ko-munalne gradnje, Žale, Dimnikarstvo; DO Mestni potni-ški promet kot izvajalci sklenil SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA DEJAVNOSTI KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN ZA OBDOBJE 1981-1985 I. UVODNE DOLOČBE 1. člen - . . S tem samoupravnim sporazumom uporabniki in izva-jalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) organizirani v občinskih komunalnih skupnostih in njihovi Zvezi, vskla-jujemo skupne interese in cilje ter urejamo medsebojne družbenoekonomske odnose in naloge pri opravljanju de-javnosti komunalnega gospodarstva na območju ljubljan-skih občin. 2. člen Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom urejamo: - temeljne razvojne cilje, - skupne mestne naloge, , - združevanje sredstev in vire financiranja ter uveljav-ljanie načela solidarnosti in vzajemnosti, »Zmedsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti in - način nadzora nad izvajanjem samoupravnega spora-zuma. . 3. člen V okviru komunalnega gospodarstva na območju ljub-ljanskih občin udeleženci zagotavljamo pogoje za oprav-ljanje naslednjih komunalnih dejavnosti: I. Področje individualne komunalne porabe: - oskrba z vodo, - odprava odpadnih in atmosferskih voda, - oskrba s plinom, - oskrba s toplotno energijo, - opravljanje javnega mestnega potniškega prometa, - odvoz smeti in odpadkov ter urejanje centralnega sanitarnega odlagališča, - vzdrževanje javnih sanitarij, - vzdrževanje javnega higienskega kopališča, - opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, - opravljanje storitev na javnih tržnicah, - opravljanje storitev na javnih parkiriščih, - opravljanje dimnikarskih storitev. II. Področje kolektivne komunalne porabe: - vzdrževanje ulic, trgov, cest in mostov, - vzdrževanje omrežja in naprav javne razsvetljave, - vzdrževanje cestno-prometne signalizacije in sema-forjev, - opravljanje zimske službe,- - vzdrževanje čistoče javnih površin, - vzdrževanje zelenih površin in parkovnih gozdov. 4. člen Udeleženci smo soglasni, da bomo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri zagotavljanju opravljanja dejavnosti iz prejšnjega člena sporazuma iz-polnjevali ob doslednem upoštevanju temeljnih razvojnih cijev in skupnih nalog po tem sporazumu in sporazumih o temeljih planov občinskih komunalnih skupnosti, ki po-drobno opredeljujejo temelje za opravljanje dejavnosti komunalnega gospodarstva v mestu, občinah in krajevnih skupnostih. II. TEMELJNI RAZVOJNI CILJI 5. člen Udeleženci smo soglasni, da s temeljnimi razvojnimi cilji komunalnega gospodarstva zagotavljamo gospo-darno poslovanje dejavnosti in vsklajevanje materialnih, družbenih in drugih odnosov z namenom izboljšanja ko-munalnega standarda občanov in delavcev v združenem delu. Dogovorjene naloge dejavnosti komunalnega gospodar-stva bodo posredno vplivale na dvig družbene produktiv-nosti dela in na razširitev materialne osnove združenega dela ter na povečanje narodnega dohodka. 6. člen Udeleženci bomo povezovali funkcionalne interese na mestni ravni s področja vodooskrbe, odvajanja in pieči-ščevanja odpadnih in atmosferskih voda, komunalne energetike in mestnega potniškega prometa. Izgradnjo objektov in naprav individualne rabe, ki jo sprejemamo s tem sporazumom, narekujejo usmerjena izgradnja izgradnja novih stanovanjskih sosesk, objektov družbenega standarda, razvoj poslovne in industrijske gradnje ter uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cest in sanacijo razmer v obstoječih stanovanjskih in dru-gih soseskah ter naseliih mesta Ljubljane. Na področju opravljanja mestnega potniškega prometa bomo z odpiranjem novih prog ter s podaljševanjem ob-stoječih, ob istočasnem povečanju potniških zmogljivosti in z zagotavljanjem hitrejše in boljše povezave javnega mestnega prometa med pretežno bivalnimi in delovnimi območji v dogovoru z organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi ter glede na širjenje mesta Ljub-ljane, povečali obseg, kvaliteto in intenziteto storitev. Na področju opravljanja pokopaliških in pogrebnih de-javnosti bomo začeli uresničevali programe celotnega kompleksa Žal in drugih pokopališč, vključno z opušče-nimi zgradbami (mrliške vežice in drugo) in preselili po-kopališki kompleks Navje. Postopno bomo vključevali lokalna pokopališča v enotni sistem. Na področju odvoza smeti in odpadkov bomo postopno širili območje odvoza na celotno območje ljubljanskih občin, povečali intenziteto odvoza in dopolnili tehnolo-gijo s sodobnejšo opremo. Uredili in sanirali bomo obsto-ječo sanitarno deponijo ter začeli z izgradnjo objektov za realizacijo nalog zbiranja, odlaganja in celovitega ravna-nja z odpadnimi in*ievarnimi snovmi. Na območju, kjer ni organiziranega oofcoza smeti in odpadkov, bodo organi-zirane začasne deponije in reden odvoz smeti. 7. člen Na področju kolektivne komunalne oskrbe bomo ude-leženci povezovali interese, usklajevali plane in programe vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav s ciljem, da se ohrani enotni komunalni standard in načelo solidarnosti in vzajemnosti v skladu s sprejetimi občin-skimi plani ter letnimi programi. Komunalne OZD bodo skupaj z občinskimi komunal-nimi skupnostmi in njihovo Zvezo, skrbele za tekoče opravljanje komunalnih storitev, obnovo, tekoče in inve-sticijsko vzdrževanje komunalnih objektov in naprav ter delovnih sredstev. 8. člen Z izgradnjo in vzdrževanjem komunalnih objektov in naprav, uvajanjem novih delovnih sredstev in ustreznih sodobnih tehnologij, bomo prispevali k izboljšanju delov-nih in bivalnih pogojev in okolja občanov in prav tako zagotovili temelje za uspešno izvajanje nalog ljudske ¦obrambe in družbene samozaščite. III. SKUPNE MESTNE NALOGE 9. člen Udeleženci sporazuma smo soglasni, da so skupne na-loge pri opravljanju dejavnosti komunalnega gospodar-stva iz 3. člena tega sporazuma naslednje: - stalno zagotavljanje gospodarnega poslovanja vseh dejavnosti po načelih svobodne menjave dela, - zagotavljanje obsega in kvalitete storitev, , — zagotavljanje kreditne in materialne sposobnosti ko-munalnih organizacij, - oblikovanje enotne politike cen prispevkov in upo-rabnin, - planiranje vseh dejavnosti, - združevanje sredstev na podlagi vzajemnosti in soli-darnosti, - oblikovanje sistemov financiranja, - oblikovanje standardov in tehničnih normativov za opravljanje dejavnosti. < 10. člen Udeleženci smo se sporazumeli, da bomo reproduk-tivno sposobnost komunalnega gospodarstva zagotavljali z uresničevanjem skupnih nalog iz prejšnjega člena, pri čemer so ekonomske funkcije cen, prispevkov in uporab-nin, unstrumenti za opravljanje oziroma izvajanje progra-mov dejavnosti. 11. člen Elemente in merila za oblikovanje cen, prispevkov in uporabnin bomo udeleženci opredelili z vsakokratnim letnimi programi enostavne reprodukcije dejavnosti in samoupravnimi sporazumi v skladu z zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela in zakonom o komunal-nih dejavnostl posebnega družbenega pomena. 12. člen Udeleženci smo soglasni, da bomo razširjeno reproduk-cijo na področju komunalnega gospodarstva zagotavljali z uresničevanjem skupnih nalog iz 9. člena tega sporazuma. Zagotavljanje kreditne sposobnosti investitorjem komu-nalnih objektov in naprav ter delovnih sredstev vključuje prispevke ob ceni, sredstva amortizacije, sredstva poslov-nega sklada in druga namenska sredstva, kot instrumente financiranja razširjene reprodukcije. A. Naloge na področju individualne kotnunalne rabe 13. člen -4 Udeleženci bomo v tem srednjeročnem obdobju zagoto-vili: 1. na področju oskrbe s pitno vodo: - zadostne količine pitne vode, protipožarne in tehno-loške vode, - izgradnjo vodnih virov Jarški brod, vodarne Brest, črpališča Skaručna, - izgradnjo vodohramov: na Urhu I. faza, Zajelše - Dol-sko, na ljubljanskem gradu s prečrpalnico ter povečanje že obstoječih vodohramov na kapaciteto 10.000 m3 tako, da bodo rezerve vode povečane na 10-urno oskrbo, - izgradnjo magistralnih, primarnih in sekundarnih vo-dov za potrebe stanovanjske, industrijske in druge grad-nje, - pripravo projekta bogatenja podtalnice na Ljubljan-skem polju, - pripravo projekta I. etape vodarne na Sorškem polju, - sanacijo poškodovanega in dotrajanega vodovoda omrežja za znižanje vodnih izgub, - raziskave kvalitete vode in novih trodnih virov, - postopno prevzemanje lokalnih vodovodov v enotno upravljanje. 2. na področju odprave odpadnih in atmosferskih voda - sredstva za izgradnjo I. etape centralne čistilne na-prave v Zalogu z rešitvijo odstranjevanja blata, - izgradnjo magistralnih, primarnih in sekundarnih vo-dov za stanovanjsko, poslovno in drugo gradnjo, - opremo I. in II. varstvene cone vodnih črpališč ob Savi, vodarni Brest, Jarškem brodu in Hrastju z kanaliza-cijskim omrežjem, - izgradnjo omrežja v zvezi z 10-letnim programom iz-gradnje cest v Ljubljani. - postopno sanacijo poškodovanega in zastarelega ka-nalizacijskega omrežja, mehanskih naprav in črpališčih, čistilnih napravah, vodohranilnih in drugih objektov, - postopno izgradnjo omrežja v starih naseljih in ogro-žeriih območjih, - pripravo dokumentacije za sanacijo vseh področij Ijubljanskih občin, ki še nimajo kanalizacije. 3. na področju oskrbe s plinom: - pripravo obstoječega omrežja za distribucijo zemelj-skega plina, - južno vejo primarnega plinovoda za zemeljski plin od Kozarij do rudniških sosesk, - pripravo investicijsko tehnične dokumentacije, zem-ljišča in pripravljalna dela za izgradnjo naprav in rezer-voarjev za utekočinjeni zemeljski plin, - povečavo rezervoarskih prostorbv za tekoči naftni plin, - postavitev proizvodnih naprav za mešani plin v Pli-narni na Verovškovi cesti, -žizgradnjo primarnega in sekundarnega omrežja za po-trebe stanovanjske, poslovne, industrijske in ostale grad-nje. 4. na področju oskrbe s toplotno energijo: - sodelovanje pri dokončanju kombiniranega vira v To-plarni Moste ter izgradnjo dodatnega vršnega vročevo-dnega kotla na podlagi dogovorjenega sporazuma, - pripravo za izgradnjo energetskega vira v coni Dol-sko, - izgradnjo 2. in 3. etape II. faze izgradnje proizvodnih zmogljivosti tople vode v Šiški, - izgradnjo rezervoarskih prostorov za strateške re-zerve surovin, - postopen prehod na merjenje porabe toplotne ener-gije v vsaki stanovanjski enoti, - hitrejše priključevanje individualnih kurišč na cen-tralne vire, - sanacijo dotrajanega omrežja in s tem zagotovili zni-žanje izgub pri distribuciji energije, - izgradnjo primarnega in sekundarnega omrežja za potrebe stanovanjske, poslovne, industrijske in ostale gradnje. 5. na področju opravljanja javnega mestnega potni-škega prometa: - gradnjo depoja s servisnimi obrati v Mostah, - rekonstrukcijo delavnic na Celovški cesti, - izgradnjo sanitarnih objektov na obračališčih, obrača-lišč, opremo postajališč z nadstreški in tablami, - modernizacijo voznega parka. 6. na področju odstranjevanja smeti in odpadkov: - postopno širjenje območja odvoza smeti in odpadkov ter kosovnega odvoza na celotno območje ljubljanskih občin, - dopolnjevanje tehnologije s sodobnejšo opremo in povečanje intenzitete odvoza, - ureditev in sanacijo centralne sanitarne deponije na Barju, - investicijska vlaganja v opremo, zemljišča in objekte za realizacijo nalog programa, - ureditev začasnih deponij na področjih, kjer še ni organiziranega odvoza smeti in odpadkov, - reciklažo odpadkov na izvoru samem, - sodelovanje z združenim delom pri razreševanju pro-blematike uničevanja zdravju nevarnih odpadkov. 7. na področju opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti: - vzdrževanje pokopališč in pokopaliških naprav, ki so v upravljanju izvajalca, - opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev na po-kopališčih izven mestnega območja in postopen prevzem le-teh v upravljanje, - uresničevanje programa celotnega kompleksa Žal z odkupom zemljišč severno od sedanjega pokopališča in drugih pokopališč, ureditev žarnih in vrstilnih grobov in ureditev posebnega žarnega pokopališča v pasu zaščite-nih gozdov, 8. na področju opravljanja storitev na javnih tržnicah: - vzdrževanje obstoječih in novo zgrajenih tržnih povr-šin. - izboljšanje opremljenosti tržnih površin s sodobnejšo opremo prodajnih mest, - obnovo tržnih površin in objektov na centralnem živilskem trgu, - rekonstrukcijo skladišnih prostorov na centralnem živilskem trgu. 9. na področju opravljanja storitev na javnih parkiri-ščih: - vzdrževanje parkirišč, - izboljšanje opremljenosti parkirnih površin, - širitev dejavnosti na novo zgrajene parkirne površine in na površine, kjer bo organizirano parkiranje. 10. na področju vzdrževanja javnih sanitarij: - vzdrževanje javnih sanitarij in oprema najfrekvent-nejših delov mesta z novimi sanitarnimi objekti. 11. na področju vzdrževanja javnega higienskega kopali-šča: - vzdrževanje, obnovo in modernizacijo obstoječega kopališča na Miklošičevi cesti. 12. na področju opravljanja dimnikarskih storitev: - širitev območja opravljanja dimnikarskih storitev na celotno območje ljubljanskih občin, - izboljšanje kvalitete dimnikarskih storitev s poseb-nim povdarkom na meritvah sajavosti in drugih dimnih emisij. B. Naloge na področju kolektivne komunalne rabe ¦ 14. člen ' ¦ ' ' Udeleženci bomo v tem srednjerijčnem obdobju zagoto-vili: 1. na področju vzdrževanja ulic, trgov, cest in mostov: - vzdrževanje in širitev te dejavnosti na vse imenovane ulice, trge in ceste, - vzdrževanje in širitev te dejavnosti na celotno ob-močje ljubljanskih občin (lokalne ceste). 2. na področju vzdrževanja cestno-prometne signaliza-cije: - vzdrževanje cestno-prometne signalizacije, na ce-Jotno območje ljubljanskih občin, - uporabo kvalitetnejših materialov za talne obeležbe, - ureditev lastništva osnovnih sredstev komunalnih objektov in naprav. 3. na področju vzdrževanja semaforskih naprav: - na podlagi izdelanega srednjeročnega programa za AVP, realizacijo nalog poenotenja semaforskih naprav in koordinacijo križišč; - vzdrževanje obstoječe in novo zgrajene semaforske naprave; - aktivno sodelovanje pri programiranju novih sema-forskih naprav; - organiziranje službe za razvoj, eksploatacijo in vzdr-ževanje sistema semaforizacije v mestu; - ureditev vprašanja lastništva osnovnih sredstev ko-munalnih objektov in naprav. 4. na področju vzdrževanja javne razsvetljave: - izdelavo programa za sistem krmiljenja in nadzora javne razsvetljave; - izboljšanje osvetljenosti mesta z zamenjavo obstoje-čih svetlobnih izvorov z ekonomičnejšimi; - izdelavo kategorizacije cestnih površin glede potreb po osvetljenosti; - širitev dejavnosti vzdrževanja javne razsvetljave na območje ljubljanskih občin; - povečanje cestne razsvetljave na kritičnih križiščih, prehodih za pežce in kritičnih cestnih točkah; - vzdrževanje omrežja in naprav javne razsvetljave; - ureditev vprašanja lastništva osnovnih sredstev ko-munalnih objektov in naprav; - osvetlitev spomenikov in obeležij v mestu. 5. na področju opravljanja zimske službe: - kvalitetnejše opravljanje storitev zimske službe; - uporaba boljših materialov za posip proti poledici; - opravljanje zimske službe na cestah, ki bodo redno vzdrževane. 6. na področju vzdrževanja javne higiene: - postopna širitev dejavnosti čiščenja javnih prometnih površin na celotno območje ljubljanskih občin; - boljšo opremljenost javnih površin s posodami za odlaganje smeti in odpadkov (koški, posode, itd.); - na podlagi izdelane kategorizacije javnih cestnih po-vršin z vidika javne higiene opravljanje storitev čiščenja; - ureditev vodnega črpališča za potrebe čiščenja javnih površin in potrebe SLO. 7. na področju vzdrževanja zelenih površin parkovnih gozdov: - kakovostno in strokovno oskrbovanje vseh urejenih javnih površin - zelenic; - razmejitev in določitev javnih in funkcionalnih zele-nic z namenom opredelitve upravljalca, - aktivno sodelovanje pri načrtovanju novih zelenih površin v naseljih, - programske in projektne rešitve ter pričetek sanacije Tivolija z Rožnikom, obrobnih pasov Save, Ljubljanice in drugih vodotokov, poti spominov in tovarištva, grajskega pobočja, spominskega parka na Urhu in Golovca, - strokovno nego v parkovnih gozdovih in - preprečevanje bolezni - izboljšanje opreme na teh površinah; - ureditev vprašanja lastništva osnovnih sredstev IV. VIRIFINANCIRANJAIN ZDRUŽEVANJE SREDSTEV TER UVELJAVLJANJE NAČELA VZAJEMNOSTIIN SOLIDARNOSTI A. Individualna komunalna raba 15. člen Potrebna sredstva za financiranje enostavne reproduk-cije na področju individualnih komunalnih storitev, ki so rezultat usklajevanja in dogovarjanja udeležencev spora-zuma, bomo zagotavjjali s cenrt storitev ali proizvodov oziroma uporabnino. ' , 16. člen Naložbe v razširjeno reprodukcijo na področju oskrbe z vodo, odprave odpadnih in atmosferskih voda, oskrbe s plinom in toplotno energijo smo udeleženci ovrednotili v višini 6.776.000.000 din. Stanovanjsko komunalna banka bo zagotovila v povprečju 50% kreditnih sredstev. Za izgradnjo čistilne naprave kot objekta družbenega pomena bo Stanovanjsko komunalna banka zagotovila kreditna sredstva v višini 20% investicijske vrednosti. Naložbe v opremljenost zemljišča z individualnimi ko- munalnimi napravami in objekti za potrebe EITC - Dol-sko so zajete v višini 40.000.000 din, s tem, da se bodo te naložbe naknadno poračunale s konkretnimi investitorji. Kredite za vse naložbe po tem členu bo banka odobra-vala po 4% obrestni meri z dobo vračanja 15 let. 17. člen Lastno udeležbo v naložbe iz 16. člena v višini 3.268.000.000 din bomo udeleženci zagotavljali z združeva-njem sredstev in sicer: - iz dela sredstev organizacij združenega dela in delov-nih skupnosti iz sklada skupne porabe ter iz dohodka (sedanja sredstva prerazporejenega stanovanjskega pri-spevka); - iz sorazmernega deleža investitorjev industrijske in poslovne gradnje za izgradnjo objektov in naprav indivi-dualne komunalne rabe; - 50% sredstev obračunskih stroškov za mešan sistem kanalizacije; - iz sorazmernega deleža investitorjev v varstvenih pa-sovih vodonosnih področij; - iz sredstev SIS za uresrtičevanje 10-letnega programa cest; - sredstev prispevka na priključno moč in - delež sredstev za sekundarno omrežje kupcev stano-vanj, ki niso podpisniki sporazuma o združevanju sred-stev za stanovanjsko gradnjo. 18. člen Dinamika naložb v razširjeno reprodukcijo objektov in naprav komunalnih storitev iz 16. člena tega sporazuma, je po posameznih letih naslednja: v 000 din _________________________________1981__________1982__________1983__________1984__________1985 Sk. 1981-85 Skupaj_______________________1.421.704______1.674.937_______1.524.604______1.177.815________979.774______6.775.834 Za odplačilo kreditov naložb bo potrebno združevati sredstva po posameznih letih iz naslednjih virov: _________________________________1981__________1982__________1983__________1984__________1985 Sk. 1981-85 Prispevek obceni 170.148 212.686 265.857 332.322 415.402 amortiz.________________________18.971_________38.920_________54.273_________52.322_________20.016______________ Skupaj 189.119 251.606 320.130 384.644 435.418 Prispevek ob ceni bo v masi naraščal povprečno letno za 25%. Razliko med anuitetami in predvidenim dotokom sredstev prispevka bomo pokrivali iz dela sredstev amortizacije. Povprečni letni delež amortizacije, namenjen za pokrivanje razlike je 18%. 19. člen Naložbe v enostavno in razširjeno reprodukcijo na področju mestnega potniškega prometa smo udeleženci ovrednotili v višini 827.341.000 din. Dinamika naložb po posameznih letih je naslednja: v 000 din _________________________________1981__________1982__________1983__________1984__________1985 Sk. 1981-85 Prom. infrastruktura . 9.492 7.500 25.500 27.000 - 69.492 Enostavna repr. 71.040 71.040 85.404 51.624 124.548 403.656 Razširjena repr. 80.300 45.000 45.000 45.000 45.000 260.300 Ostale naložbe 12.000 14.000 10.000 10.000 10.000 56.000 Posojilo za energ._________________8.296__________6.602__________7.963__________6.414__________8.618_________37.893 Skupaj________________________181.128________144.142________173.862________140.038________188.166________827.341 20. Clen Skupne vire financiranja investicij po letni dinamiki prikazuje naslednja tabela: v 000 din 1981 1982 1983 1984 1985 Amortizacija 28.898 25.594 33.200 21.445 46.822 Prispevek uporabnikov 31.248 .18.270 24.534 25.056 15.660 Kreditna sredstva 120.982 96.278 116.133 93.537 125.684 Sk. 1981-85 159.959 114.763 552.614 Skupaj 181.128 144.142 173.867 140.038 188.166 827.341 Amortizacija, izračunana na osnovi zakonsko določene minimalne stopnje, bo rastla po povprečni letni stopnji 21,6%. Prispevek uporabnikov bo naraščal po povprečni letni stopnji 16% in ga bomo usmerili za lastno udeležbo in najemanje kreditov, odplačevanju anuitet za kredite ter prispevek za energetiko iz naslova investicij. Stanovanjsko komunalna banka bo zagotovila 80% kreditna sredstva za r.akup vozil po 4% obrestni meri z dobo vračanja 6 let. Za naložbe v prometno infrastrukturo bodo kreditni pogoji dogovorjeni posebej za^posamezne naložbe. 21. člen Naložbe v razširjeno reprodukcijo na področju odstranjevanja smeti in kosovnih odpadkov smo udeleženci ovrednotili v višini 147.896.000 din. Dinamika naložb po posameznih letih je naslednja: v 000 din ________________________________1981__________.1982__________1983__________1984__________1985 Sk, 1981-85 - Odvoz smeti in odpadkov - Odlagališče 19.200 12.900 8.200 10.100 8.600 59.000 17.020 17.020 17.021 12.918 12.917 76.896 - Dokumentacija za reciklažo ____________________ ,________-_____________-_________6.000_________6.000_________12.000 Skupaj________________________36.220________29.920________25.221_________29.018_________27.517________147.896 22. člen Skupne vire financiranja investicij po letni dinamiki prikazuje naslednja tabela: v 000 din ________________________________1981__________1982__________1983__________1984__________1985 Sk. 1981-85 Amortizacija 3.923 - 2.986 6.908 9.209 23.026 Prispevek uporabnikov 14.243 14.500 14.789 15.083 15.383 73.998 Kreditna sredstva_______________18.054_________15.420_________7.446_________7.027_________2.925_________50.872 Skupaj________________________36.220________29.290________25.221_________29.018________27.517________147.896 Amortizacija, izračunana na osnovi zakonsko določene minimalne stopnje, bo rastla po povprečni letni stopnji 7,7%. Prispevek uporabnikov ne bo naraščal. Namenili ga bomo za lastno udeležbo pri najemanju kreditov, odplačevanju anuitet za kredite ter prispevek za energetiko iz naslova investicij. Kreditna sredstva bomo zagotavljali preko Stanovanjsko komunalne banke. 23. člen Naložbe v razširjeno reprodukcijo na področju vzdrževanja javnih sanitarij smo udeleženci ovrednotili v višini 1.200.000 din. - Dinamika naložb po posameznih letih je naslednja: v 000 din ________________________________1981__________1982__________1983__________1984__________1985 Sk. 1981-85 Sanitarije - blok kontejnerjev_________________-_________1.200_______-_____________-_____________-__________1.200 Skupaj_____________________________-_________1.200_____________-_____________-_____________-_________1.200 Udeleženci bomo pokrivali investicijske naložbe iz sredstev prispevka za kolektivno komunalno rabo. 24. člen Naložbe v razširjeno reprodukcijo na področju vzdrževanja javnega higienskega kopališča smo namenili za obnovo in modernizaciio obstoječega kopališča na Miklošičevi cesti v višini 25.000.000,00 din. Dinamika naložb po posameznih letih je naslednja: ________________________________1981__________1982 1983__________1984__________1985 Sk. 1981-85 Sanaqija kopališča na Miklošičevi cesti________________12.500_________12.500_________________________________________________25.000 Skupaj_________________________12.500_________12.500_____________-_____________-_____________-________25.000 Udeleženci bomo pokrivali investicijske naložbe iz združenih sredstev stanovanjskih skupnosti, skupnosti socialnega varstva in sredstev namenjenih za financiranje ljudske obrambe in družbene samozaščite. 25. člen Naložbe v razširjeno reprodukcijo na področju opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti smo udeleženci ovredno-tili v višini 53.000.000,00 din in sicer: 1. a) Ureditev komunikacij, vodovoda, drevbredov, parkirišča ob Tomačevski cesti in avtobusne postaje. b) Urejevanje zelenic in oddelkov, vključitev Navja. 2. Ureditev posebnih oddelkov za anonimni pokop, oddelkov za razstresanje pepela in ureditev kostnice. 3. Ureditev stare Tomačevske ceste in pločnikov. Dinamika naložb po posameznih letih je naslednja: _______________________________________________ ;'.¦¦.' _____________________________v 000 din 1981 1982__________1983__________1984__________1985 Sk. 1981-85 - - - - 9.000 10.000 10.000 - - 30.000 5.000 5.000 - 10.000 ________________________________________________-________ 4.000_____________-_____________-_________4.000 Skupaj 19.000 10.000 19.000 5.000 - 53.000 -odkup zemljišč v 300 metrskem varovalnem pasu ' 9.000 - prva etapa 10.000 - druga etapa - tretja etapa • 26. člen Skupne vire financiranja investicij po letni dinamiki prikazuje naslednja tabela: v 000 din 1981 1982 1983 1984 1985 Sk. 1981-85 - najemnina za obdobje 1981-85 (del za razšir. repr.) - najemnina za obdobje 1986-1990 - kreditna sredstva 21.971 22.521 14.918 Skupaj Odplačilo anuitet za zemljišča 59.410 6.410 Skupaj 53.000 Udeleženci bomo pokrivali investicijske naložbe iz dela najemnine za razširjeno reprodukcijo in kreditnih sredstev. . 27. člen Naložbe v razširjeno reprodukcijo na področju opravljanja storitev na tržnih povšinah smo udeleženci ovrednotili v višini 43.800.000,00 din. Dinamika naložb po posameznih letih je naslednja: _________«__________________________________________________________________________________________v 000 din ¦____________________________1981___________1982___________1983___________1984___________1985 Sk. 1981-85 Centralni trg - 10.000 10.000 10.000 10.000 40.000 Tržnica Vič 1.800 - 1.800 Tržnica Siška________________________-__________2.000_____________-_____________-_____________-__________2.000 Skupaj___________________________1.800_________12.000_________10.000_________10.000 10.000_________43.800 28. člen Skupne vire financiranja investicij po letni dinamiki prikazuje naslednja tabela: v 000 din _________________________________1981___________1982___________1983___________1984___________1985 Sk. 1981-85 Prispevek ob ceni 900 2.268 2.381 2.500 2.625 10.674 Kreditna sredstva 900 6.000 5.000 5.000 5.000 21.900 Ostala sredstva______________________-_________3.732__________2.619__________2JS00__________2.375_________11.226 Skupaj___________________________1.800__________12.00_________10.000_________10.000_________10.000_________43.800 Udeleženci bomo pokrivali investicijske naložbe iz pri-spevka ob ceni (odplačevanje anuitet za kredite, lastna udtležba pri najemanju kreditov, prispevek za energe-tiko), kreditnih sredstev in ostalih sredstev. Povprečna letna stopnja rasti prispevka ob ceni znaša 20%. 29: člen Na področju opravljanja dimnikarskih storitev bomo udeleženci razvoj te dejavnosti urejali s cenami storitev. B. Kolektivna komunalna poraba 30. člen Potrebna sredstva za financiranje opravljanja dejavno-sti na področju kolektivnih komunalnih storitev, ki so rezultat usklajevanja in dogovarjanja udeležencev, bomo zagotavljali z združevanjem sredstev prispevka, ki ga pla- čujejo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združe-nega dela, drugih OZD in delovnih skupnosti gospodar-sko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja doho-dek. 31. člen Udeleženci smo ovrednotili programe dejavnosti kolek-tivne komunalne rabe iz II. točke 3. člena v višini 1.774.032.000 din, upoštevajoč solidarno in vzajemno ure-sničevanje programov in postopno izenačevanja komu-nalnega standarda na območju ljubljanskih občin ter pri-četek sanacije Tivolija z Rožnikom, obrobnih pasov Save, Ljubljanice in drugih vodotokov, poti spominov in tova-rištva, grajskega pobočja, spominskega parka na Urhu in Golovca. , 32. člen Letno ovrednotenje programov dejavnosti kolektivne komunalne rabe iz 31. člena tega sporazuma je naslednja: ___________________________________________________________________________________________v 000 din Leto 1981 1982 1983 1984 1985 Sk. 1981-85 ____________________________286.128_______321.964_______353.774_______387.845_______425.320________1.774.0 33. člen Dinamika rasti prispevka bo po posameznih letih ob upoštevanju skupnih potrebnih sredstev za realizacijo nalog in upoštevanju rasti bruto osebnega dohodka, ki je osnova za izračun prispevka, naslednja: MESTO LJUBLJANA v 000 din ___________________________________1981_______/ 1982___________1983___________1984___________1985 Skup. 1981-85 Brutto OD (ocena za leto 1980) 294.000 307.665 321.964 336.928 352.587 1,613.144 Bruto OD povečan za 1,6% na zaposl. 298.704 312.587 327.115 342.318 358.228 1,638.956 Brutto OD povečan za 3% za R OD_____________________307.665________321.964________336.928________352.587________368.974 1,688.118 Brutto OD kot osnova za prispevek_____________________30*7.665________321.964________336.928________352.587 368.974_______1,688.118 Stopnja prispevka__________________0^93____________1^00____________1^05____________1^10____________145_______________ OBČINA_____________%___________________________DOTOK SREDSTEV PRISPEVKA__________________________ Bežigrad 181,3 52.362 58.919 64.741 70.975 77.650 324.647 Center 39,0 111.590 125.566 137.972 151.260 165.485 691.873 Moste 14,2 40.630 45.720 50.236 55.075 60.254 251.915 Siška 18,3 52.361 58.919 64.741 70.975 77.650 324.646 Vič__________________10^2__________29.18^__________32.840_________36.084_________39.560_________43.281_________180.950 SKUPAJ___________100__________286.128________321.964________353.774________387.845________424.320_______1.774.031 OBRAZLOŽITEV: Brutto OD so izračunani iz ocene za leto 1980 in se letno povečujejo v skladu s smernicami za: 1,6% na račun zaposlovanja in 3% rast realnih brutto OD. Izračun temelji na sprejetem sistemu zbiranja sredstev teritorialni princip. 34. člen Z letnimi programi in samoupravnimi sporazumi bomo udeleženci, na podlagi instrumentarija ter načel solidar-nosti in vzajemnosti vsklajevali višino sredstev za pro grame posameznih občinskih komunalnih skupnosti in njihove Zveze. Merila za razdelitev sredstev prispevka so izmere dolo-čene v katastru komunalnih objektov in naprav ter dogo-vorjeni standardi. IV. MEDSEBOJNE PRAVICE, OBVEZNOSTIIN ODGOVORNOSTI 35. člen Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo spolnjevati njegove določbe. Izpolnjevanje tega sporazuma bomo redno analizirali na podlagi letnih planov in njihovih samoupravnih sporazu- 36. člen Letne plane bomo usklajevali tako v fizičnem kot v finančnem obsegu. Istočasno bomo z letnimi plani in samoupravnimi spo-razumi podrobneje opredelili konkretne obveznosti in pravice ter odgovornosti posameznih udeležencev. 37. člen Če katerikoli udeleženec tega sporazuma ugotovi, da ni mogoče zagotavljati sredstev za realizacijo letnega plana, je dolžan predlagati drugim udeležencem spremembo plana. 38. člen Vsak udeleženec ima pravico in hkrati tudi dolžnost, da daje in obravnava vsa poročila o fizičnem in finančnem izvajanju sporazuma in letnega plana. V. NAČIN NADZORA IN IZVAJANJE SPORAZUMA 39. člen . Ukrepe za izvajanje sporazuma ali pobudo za njegovo spremembo ali dopolnitev lahko predlaga katerikoli ude-leženec tega sporazuma. Predlog mora biti pisen in obra-zložen. Ukrep za izvajanje sporazuma je veljaven, ko se o njem sporazumejo uporabniki in izvajalci skupščine. Zveze ko-munalnih skupnosti. Predlog za dopolnitev ali spremembo tega sporazuma postane veljaven, ko ga sprejmejo udeleženci sporazuma po postopku, ki velja za njegov sprejem. 40. člen Udeleženci sporazuma pooblaščamo in nalagamo skup-ščini Zveze komunalnih skupnosti, da na temelju tega sporazuma za obdobje 1981-1985 sprejme plan razvoja in letne programe za posamezno leto tega planskega ob-dobja. 41. člen Udeležnci sporazuma pooblaščamo skupščino Zveze komunalnih skupnosti, da trajno spremlja in nadzoruje izvajanje tega sporazuma, s tem da: - sprejema analize in ocene o uresničevanju sporazuma in planov, - predlaga udeležencem ukrepe za uresničevanje spo-razuma in planov oziroma spremembe in dopolnitve tega sporazuma. Analizo in oceno uresničevanja ter potrebne ukrepe sprejme skupščina pred zaključkom tekočega leta. 42. člen Skupščina Zveze komunalnih skupnosti je dolžna pred-ložiti v obravnavo udeležencem analizo o izvrševanju pla-nov in izpolnjevanju obveznosti iz tega sporazuma s pred-logom ukrepov. Analiza iz prejšnjega odstavka vsebuje: - oceno uresničevanja skupnih ciljev in nalog določenih s tem sporazumom ali planom, - oceno izvrševanja obveznosti po tem sporazumu, - predlog ukrepov in aktivnosti za uresničevanje planov oziroma izpolnjevanje obveznosti prevzetih s tem sporazumom in planom. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ' ¦ 43. člen Udeleženci sporazuma so komunalne organizacije, ki po odloku Skupščine mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 18/76, 11/77 in 14/80) opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin in uporabniki komunalnih storitev samoupravno organizirani v občinskih komunalnih skupnostih in njihovi Zvezi. 44. clen Pravice in obveznosti po tem sporazumu pridobi udeleženec z dnem podpisa tega sporazuma. 45. člen Za razlago tega sporazuma pooblaščamo udeleženci skupščino Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. 46. člen Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga sprejmejo in podpišejo pooblaščeni predstavniki izvajalcev komunalnih storitev ter več kot polovica uporabnikov komunalnih storitev. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen objavi skupščina Zveze komunalnih skupnosti v Uradnem listu SR Slovenije. Ta sporaznm se uporablja od 1. 1. 1981 dalje. Ljubljana, avgusta 1980 Udeleženci sporazuma: Predstavniki uporabnikov in izvajalcev iz 43. čl. tega sporazuma OBRAZLOŽITEV Zveza komunalnih skupnosti je skupaj z občinskimi komunalnimi skupnostmi v I. polletju 1980 začela s pri-pravami za sprejem planskih dokumentov za obdobje 1981 - 1985 v skladu s programom dela. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednje-ročnega plana Zveze komunalnih skupnosti oziroma ko-munalnih dejavnosti na območju ljubljanskih občin za obdobje 1981 - 1985 temelji na zakonu o sistemu družbe-nega planiranja in družbenem planu SR Slovenije, za-konu o skupnih osnovah svobodne menjave dela, zakonu o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega po-mena, usmeritvah osnutka dogovora o temeljih družbe-nega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981 - 1985, ele-mentih planov, ki so jih podale komunalne OZD ter skup-nih nalogah, ki jih opravlja Zveza na podlagi samouprav-nega sporazuma o ustanovitvi in njenega statuta. Upoštevana je bila družbena potreba po trajnejšem sta-biliziranju družbenoekonomskih odnosov na tem po-dročju, sistema financiranja in racionalizacije porabe sredstev, dolgoletna zaostalost in komunalni deficit, ka-kor tudi skupen cilj, da se postopoma izenačuje komu-nalni standard občanov in delavcev v združenem delu v mestu Ljubljani. Samoupravni sporazum Zveze in samoupravni spora-zumi občinskih komunalnih skupnosti tvorijo integralno celoto s tem, da so v tem sporazumu opredeljene zlasti skupne mestne naloge in vsi znani sistemski instrumenti za zagotovitev materialne osnove komunalnemu gospo-darstvu in ki se uveljavljajo enako na celotnem območju ljubljanskih občin. Samoupravni sporazum tako v svojem 9. členu oprede-ljuje skupne mestne naloge, katerih dosledna realizacija naj bi omogočila uvodoma navedene težnje v naslednjem srednjeročnem obdobju. Temeljni razvojni cilji so zasnovani na osnutku dogo-vora o družbenoekonomskem razvoju mesta Ljubljane v naslednjem srednjeročnem obdobju ter na podlagi podat-kov posameznih komunalnih OZD. V sporazumu so za izhodišče posamezne komunalne dejavnosti opredeljene po značaju in sicer: na indivi-dualno komunalno porabo in kolektivno komunalno po-rabo. Prav tako pa' je v sporazumu opredeljen sistem financiranja enostavne reprodukcije in sistem financira-nja razširjene reprodukcije, pri čemer se ohranja sistem, da se enostavno reprodukcijo v individualni komunalni porabi zagotavlja s ceno storitev in proizvodov, financira-nje razširjene reprodukcije pa preko prispevkov uporab-nikov ob ceni storitev s sredstvi komunalnih organizacij in z združenimi sredstvi tistih investitorjev, ki jim bo komunalna infrastruktura omogočala razvoj njihove de-javnosti ter drugimi namenskimi sredstvi. Za področje kolektivne komunalne porabe pa je za eno-stavno reprodukcijo ohranjen sistem združevanja sred-stev porabnikov v obliki prispevka, pri čemer je dan poudarek solidarnostnemu združevanju dela sredstev tega prispevka, da bi bil zagotovljen enakomernejši razvoj in širitev teh storitev na celotno območje ljubljanskih občin. Razširjena reprodukcija tega dela komunalnega gospodarstva ni zajeta v tem sporazumu ker je le ta pred-met sporazumov občinskih komunalnih skupnosti, ki za financiranje razpolagajo z namenskimi viri. V sporazumu je postavljena tudi zahteva, da se pri objektih in napravah kolektivne komunalne porabe razreši vprašanje lastništva z namenom, da gospodarjenje s temi objekti in napravami postane trajna naloga in skrb tistega, ki mu bodo ti objekti in naprave prenešeni v osnovna sredstva. Samoupravni sporazum v globalu vrednoti vse naložbe v tem srednjeročnem razdobju zlasti na področju razšir-jene reprodukcije, pri čemer predvideva tudi udeležbo stanovanjsko komunalne banke, ki bo sodelovala s kredit-nimi sredstvi pod pogoji opredeljenimi v tem sporazumu. Poleg navedenega sporazum vsebuje še vse ostale do-ločbe, ki se nanašajo na medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev, izvajanje nadzora nad ure-sničevanjem sporazuma in ostale določbe, ki jih določa zakon o sistemu družbenega planiranja. Ljubljana, avgust 1980 požarno varstvo OSNUTEK Delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti z ob-močja občine LJUBLJANA-VlC-RUDNIK (uporabniki) ter delavci in člani gasilskih organizacij, ki izvajajo s tem planskim aktom določen program (izvajalci) skladno z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbe-nem planu SR Slovenije, organizirani v samoupravni inte-resni skupnosti za varstvo pred požarom. sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih planov požarnega varstva na območju občine UUBUANA-VIČ-RUDNIK in nalogah skupnega pomena za mesto Ljubljana 1. filen '¦• : ' Podpisniki so skupaj ocenili razvojne možnosti občine Ljubljana-Vič-Rudnik in mesta Ljubljana za obdobje 1981-1985 ter ugotovili na podlagi analize ogroženosti in varstva pred požari občin in mesta Ljubljane, da zaradi zaostajanja razvoja varstva pred požarom v preteklih planskih obdobjih potrebna stopnja požarne varnosti v Ljubljani ni zagotovljena, da organizacija in opremljenost operativnih služb za varstvo pred požarom in drugimi nezgodami ni zadovoljiva ter da preventivno vzgojno delo delovnih ljudi in občanov ne odraža potrebne stopnje družbene samzaščite na tem področju. Zato bodo podpisniki tega sporazuma zagotovili pospe-, šen in skladen razvoj v. skladu z usmeritvami družbenih planskih aktov. Podpisniki so ocenili možen in vsklajen razvoj ter skupne obveznosti do požarne varnosti v okviru planskih potreb ljubljanskih občin in mesta. 2. člen Podpisniki bodo združevali sredstva za: 1. dejavnost teritorialnih gasilskih društev in gasilskih zvez, 2. normalno funkcioniranje, delovanje in razvoj po-klicne gasilske brigade Ljubljana, 3. splošen razvoj požarnega varstva in funkcioniranje požarnih skupnosti. 3. člen Na območju občine deluje 52 teritorialnih gasilskih dru-štev ter občinske in mestna gasilška zveza, katerih osnovna naloga je organizacija teritorialne represivne in preventivne službe varstva pred požarom, skrb za izbolj-šanje požarnovarstvene kulture občanov ter opravljanje nalog in nudenje strokovne pomoči enotam civilne zaščite v krajevnih skupnostih in občini. t 4. člen Osnovna naloga Gasilske brigade je gaSenje pozarov ter reševanje ljudi in premoženja, ki ga ogroža požar, naravna ali druga nesreča. Gasilsko brigado je treba organizirati ter kadrovsko in materialno opremiti tako, da bo vse te intervencije oprav-ljala hitro in učinkovito. Za dosego tega cilja načrtujemo takojšnjo sanacijo obstoječega stanja z izboljšanjem ka-drovske strukture, povečanjem števila zaposlenih delav-cev in posodobitvijo opreme, za tem pa razvoj brigade z decentralizacijo opreme in delavcev na vei dislociranih postaj (vsaj tri) v ljubljanskem prostoru. To zahteva grad-njo ustreznih objektov, zaposlitev novih delavcev in na-bavo dodatne opreme. Ob koncu tega srednjeročnega obdobja načrtujemo za-četek obratovanja prve dislocirane postaje, začetek grad-nje druge, nabavo potrebne opreme in povečanje števila ¦ delavcev od sedanjih 106 na 190 delavcev. 5. člen Splošen razvoj požarnega varstva na podlagi analize ogroženosti in varstva pred požarom v Ljubljani zahteva združevanje sredstev za skupna vlaganja v izgradnjo vo-dnih virov na ogroženih predelih mesta, za izgradnjo ga-silskih domov in drugih požarnovarstvenih objektov in naprav ter nabavo sodobne mehanizacije in opreme za poklicne gasilske enote in prostovoljna gasilska društva. 6. člen Podpisniki se sporazumejo, da bo financiranje nalog požarnega varstva v obdini (2. člen, točka 1 in 3) v tem srednjeročnem obdobju zajemalo sledeče namene in raz-pored sredstev: vOOO NAMEN/leto 1981 1982 1983 1984 1985 SKUPAJ 1. dejav. gasil. društev 675 675 675 675 675 3.375 2. invest. v opremo in objekte 3.713 5.550 4.575 4.875 4.350 23.063 3. dejavnost obč. gasil. zveze 2.954 2.954 • 2.954 2.954 2.954 14.770 4. stroški dejav. obč. SIS 265 265 265 265 265 1.325 SKUPAJ 7.607 9.444 8.469 8.769 8.244 42.533 7. člen Podpisniki se sporazumejo, da financiranje nalog požar- nega varstva, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana (2. člen, točka 2 in 3) v tem srednjeročnem obdobju zaje-malo sledeče namene in razpored sredstev: v 000 HHEN 1981 1982 1983 1984 1985 SKUPAJ A. GASIIČKA BRIGADA - redna dejavnost - investicioe: v investicij.tehn.dokuDjent. v opremo v zemljišča in objekte 37.o45 41.733 46.946 53.3oo 56.589 235.613 5oo 1.25o I.250 - - 3.000 3.7oo 500 8.I00 lo.93o 3.47o 26.7oo 2o.ooo 25.00025.000 - - 7o.ooo S K U P A J A 61.245 68.483 81.296 64.23o 6o.o59 335-313 B. MESTNA GASIIfiKA ZVEZA - stroški dejavnosti 613 694 786 897 I.060 4.o5o O. ZVEZA SKUPNOSTI IN DELOTOA SKUPNOST POŽARNIH SKUPNOSTI - stroški funkcionir. zveze skupnosti - stroški delovanja skupne službe požarne skupnosti 74o 74o 74o 74o 741 3.7ol 1.436 1.436 1.436 1.436 1.436 7.18o S K U P A J C 2.176 2.176 2.176 2.176 2.177 I0.88I SKUPAJ A+B+C 64.o34 71.353 84.258 67.3o3 63.296 35o.244 8. člen Podpisniki se sporazumejo, da bodo zagotavljali izvaja-nje nalog iz prejšnjega člena, ki omogoča skladen in ena-komeren razvoj varstva pred požarom v občinah in mestu Ljubljani ter v ta namen skupaj z drugimi podpisniki v ljubljanskih občinah po načelih vzajemnosti in solidarno-sti združili v tem obdobju 350.244.000 din. Sredstva za financiranje planskih nalog iz tega pro-grama za Gasilsko brigado, Mestno gasilsko zvezo, Zvezo SIS z delovno skupnostjo in za dogovorjene skupne na-ložbe bodo s samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev med požarnimi skupnostmi občin in mesta Ljub-ljane združile občinske požarne skupnosti v okviru zveze skupnosti mesta. 9. člen Podpisniki se sporazumejo, da bodo za realizacijo sred-njeročnega plana požarnega varstva v občini (člen 6) in srednjeročnega plana nalog skupnega pomena za mesto Ljubljana (člen 7) združevali sredstva v občinski požarni skupnosti iz dohodka po prispevni stopnji 0,30% od bruto OD. 10. člen Srednjeročni plan razvoja požarnega varstva občine in mesta bo sofinanciran tudi iz sredstev zavarovalnih pre-mij za premoženje, ki jih zavarovalne skupnosti plačujejo občinski požarni skupnosti po dogovoru z Zvezo SIS za varstvo pred požarom SR Slovenije in bodo znašale sku-paj 4.156.- 11. člen Podpisniki so soglasni, da bodo spoštovali določila in elemente tega sporazuma in s samimi plani občinske po-žarne skupnosti in Zveze skupnosti mesta Ljubljane dolo-čili načine in realizacijo nalog iz tega samoupravnega sporazuma. PODPISNIKI: OBRAZLOŽITEV k Samoupravnemu sporazumu o temeljih planov požarnega varstva Samoupravni sporazum o temeljih planov požarnega varstva je pripravljen na osnovi analize stanja ogroženosti in varstva pred požarom v občinah in mestu Ljubljana ter ocene razvojnih možnosti in potreb varstva pred požarom v občini in mestu. V skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi obdinske požarne skupnosti ter Zveze skupnosti mesta Ljubljane in z njimi dogovorjene delitve nalog na po-dročju varstva pred požarom v občini in mestu, predlo-ženi sporazum vključuje naloge požarnega varstva v ob-čini ter naloge skupnega pomena na področju varstva pred požarom, ki jih občinske požarne skupnosti uresni-čujejo v mestu preko Zveze skupnosti in izvajalcev požar-nega varstva v mestu. Viri financiranja požarnega varstva v občini in skupnih nalog v mestu so enotni, sredstva pa se združujejo v občinski požarni skupnosti. Z zakonom o varstvu pred požarom sta določena dva vira sredstev: 1. prispevek, ki ga plačujejo delavci v temeljnih in drugih OZD ter v delovnih skupnostih in delavci, ki opravljajo delo s sred-stvi v lasti občanov (v letu 1980 znaša prispevna stopnja 0,3% od BOD-plačan iz dohodka) in 2. prispevek, ki ga občinskim požarnim skupnostim plačujejo zavarovalne skupnosti v odstotku od zavarovalne premije za premože-nje (6% od zavarovalnih premij). Glede na sistem združevanja sredstev za požamo var-stvo v ljubljanskih občinah (po sedežu TOZD oz. OZD) in glede na dogovorjene naloge skupnega pomena za mesto Ljubljana, je predloženi sporazum o temeljih planov po-žarnega varstva pripravljen enotno za vse ljublanske ob-iine in ovrednoten tako, da je glede združevanja sredstev za področje požarnega varstva predlagana podpisnikom v vseh ljubljanskih občinah enotna prispevna stopnja. Vrednosti programov požarnega varstva in ocena sred-stev, ki jih bodo podpisniki sporazuma združili po predla- gani prispevni stopnji 0,30% od BOD, upoštevajo priho-dek požarnih skupnosti ljubljanskih občin v letu 1980, preračunan z deflatorjem 117,9 in realno povečan za 4% letno v obdobju 1981-85. Po teh elementih opravljen izra-čun kaže, da bodo sredstva za realizacijo programa požar-nega varstva v ljubljanskih občinah in nalog skupnega pomena za mesto Ljubljana v tem planskem obdobju znašala: - iz prispevne stopnje 0,30% od BOD 404 milijonov din - od zavarov. premij za premož (6%) 46 milijonov din skupaj 450 milijonov din Razlika med vrednostjo nalog skupnega pomena za me-sto Ljubljana Oti jih bodo obč. požarne skupnosti z vzaje-mnim in solidarnim združevanjem sredstev v celoti po-krile - 8. člen) in vrednostjo plana požarnega varstva v občini ter sredstvi obč. požarne skupnosti, združenimi po tem sporazumu, je pokrito delno s že izločenimi sredstvi za nekatere naloge, ki niso bile realizirane in so iz prejš-' njega prenešene v to plansko obdobje, za nekatere naloge pa je predvidena udeležba drugih soinvestitorjev tako, da je plan požarnega varstva v občini in skupnega pomena za mesto realno pokrit z materialnimi možnostmi, ki jih bo področje varstva pred požarom imelo v tem srednjeroč-nem obdobju. V planskem obdobju 1981-85 bo dana prednost uresniči-tvi tistih skupnih nalog za izboljšanje požarne varnosti v občinah in mestu Ljubljani, ki so vezane za razvoj po-klicne Gasilske brigade, da bo lahko ob požarih in drugih nesrečah hitro in učinkovito intervenirala. Za te naloge je potrebno brigado organizacijsko, ka-drovsko in tehnično okrepiti. Pri opravljanju osnovne dejavnosti brigade ugotav-ljamo predvsem: - premajhno število gasilcev ob večji intervenciji ali več istočasnih intervencijah, - neustrezna ali zastarela oprema za opravljanje nekaterih vrst intervencij, - predolgi časi voženj za uspešno intervencijo do nekate-rih predelov mesta, - premajhna izurjenost gasilcev za nekatere vrste inter-vencij. Predvidene pa so tudi nove naloge: - intervencije pri razlitju nevarnih snovi, - manjše tehnične intervencije in nudenje pomoči, - praktično usposabljanje prostovoljnih gasilcev in gasil-skih enot CZ. Za odpravo teh slabosti in uspešno opravljanje vseh nalog je v obdobju 1981-85 planirano: - povečanje število delavcev od 106 na 190, kar predstavlja letno povečanje 10 - 12%, - zamenjava teh. zastarele in nabava nove dodatne opreme, - gradnja dveh dislociranih postaj, od katerih bo ena pričela z delom v letu 1985, druga pa v naslednjem letu. Kadri in oprema so planirani za intervencije iz ene centralne postaje do leta 1984. Povedano število delavcev bo omogočalo smotemejšo organizacijo, boljšo izkorišče-nost opreme in učinkovitejše izvajanje nalog. Leta 1985 bo izvedena decentralizacija opreme in delavcev na dve po-staji, leta 1986 pa na tri postaje. Vsaka od dislociranih postaj bo v začetku imela tri osnovna vozila (dva kombinirana vozila in avtomobilsko lestev) in ustrezno posadko na teh vozilih (skupno 12 gasilcev v vsaki izmeni.) Tako planirani razvoj Gasilske brigade zahteva pove-čana materialna sredstva namenjena brigadi, vendar do-sedanja dolgoletna stagnacija ali celo nazadovanje ter po-trebe varstva pred požarom in drugimi nesrečarni v obfii-nah in mestu Ljubljani zahtevajo takšno usmeritev v tem planskem obdobju. OP.: (občinski program požarnega varstva obrazloži po-žarna skupnost občine.) Samoupravni sporazum o temeljih planov požarnega varstva in naloge skupnega pomena za mesto Ljubljana je obravnavala in sprejela Skupščina zveze skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane na svoji seji 26. 6. 1980, naloge požarnega varstva v občini pa skupš&na občinske požarne skupnosti. Ijudska obramba in družbena samozaščita OSNUTEK Na podlagi 242. člena ter 243. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. list SRS, št. 23/76) sklenejo delavci v temelj-nih organizacijah združenega dela in enovitih delovnih organizacijah s področja gospodarstva in družbenih de-javnosti (TOZD, DO s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture, znanstveno raziskovalne inštitucije, banke, zavarovalnice, SDK, društva, ki imajo konstitui-rane delovne skupnosti) ter delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost kot glavni poklic in se jim ugotavlja dohodek, s sedežem na območju ljubljanskih občin SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE SPLOŠNE UUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V UUBUANI VOBDOBJU 1981-1985 l.člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in enovitih delovnih organizacijah s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: delavci v združenem delu) ter delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo de-javnost kot glavni poklic in se jim ugotavlja dohodek in imajo sedež na območju ljubljanskih občin - podpisniki tega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: podpisniki) bodo v obdobju 1981-1985 združevali sredstva za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene sa-mozaščite v Ljubljani po dogovorjenih enoletnih progra-mih (v nadaljnjem besedilu: program) v skladu s srednje-ročnim programom. 2. člen S programi, ki so sestavni del tega sporazuma, podpi-sniki za vsako koledarsko leto posebej opredelijo naloge in potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samoza-ščite v krajevnih skupnostih in potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so širšega pomena -v občinah, mestu in Ijubljanski pokrajini (v nadaljnjem besedilu: naloge in potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite) za katere uresničitev bodo združe-vale sredstva. Programe predlagajo in ovrednotijo komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občin in mesta na podlagi in v skladu s srednjeročnimi programi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so sestavni del družbenih planov občin in mesta. O programih in potrebnih sredstvih, ki jih bodo združe-vali po tem sporazumu, odločajo delavci v združenem delu po enakem postopku kot odločajo o financiranju programov drugih družbenih potreb. . i 3. člen S tem sporazumom dogovorjena sredstva za financira-nje nalog in potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite združujejo: - delavci v združenem delu s prispevkom za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v skladu s 110. členom zakona o združenem delu, ki ga obračunavajo od doseženega dohodka za tekoče leto; - delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sred-stvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost kot glavni poklic in se jim ugotavlja dohodek s prispevkom od osnove, od katere plačujejo davek od dejavnosti. 4. člen Prispevek se akontira od ustvarjenega dohodka in sicer v tromesečnih zneskih, ki so odvisni od ustvarjenega dohodka v obdobju januar-marec, januar-julij in januar--september. Dokončni obračun prispevka se opravi z zak-ljučnim računom. 5. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost kot glavni poklic in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz 3. člena tega sporazuma na način in po postopku, ki je predviden z zakonom o davkih občanov; prispevek od-merjajo občinski upravni organi, pristojni za dohodke. 6. člen Podpisniki tega sporazuma soglašajo: - da združujejo sredstva za nadaljnji razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v Ljubljani; - da dogovorjena sredstva vplačujejo v sklad za financi-ranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu - sklad). 7. člen S tem sporazumom združena sredstva se koristijo za: 1. oborožitev, opremljanje, skladiščenje in vzdrževanja sredstev ter usposabljanje štabov in enot teritorialne obrambe občinskih skupščin in skupščine mesta Ljub-ljane, ter izvajanje vojaško strokovnega pouka in oboroži-tev narodne zaščite; 2. opremljanje, skladiščenje in vzdrževanje materialno tehničnih sredstev ter usposabljanje štabov in enot ci-vilne zaščite krajevnih skupnosti, občinskih in mestne skupščine, kakor tudi za izvajanje zaščitnih ukrepov v krajevnih skupnostih, občinah in mestu, razen za zakla-njanje; 3. oborožitev, opremljanje, vzdrževanje sredstev in usposabljanje enot in službe opazovanja, javljanja, obve-ščanja in alarmiranja mesta Ljubljane; 4. oborožitev, opremljanje, skladiščenje in vzdrževanje sredstev ter usposabljanje enot za upravno vojne zveze občin in mesta Ljubljane; 5. sofinanciranje materializacije obrambnih priprav te-meljnih in drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki opravljajo po-sebne naloge po obrambnih načrtih občin in mesta Ljub-ljane in presegajo obseg njihovih priprav; 6. vzgoja in izobraževanje prebivalstva in mladine za _ obrambo in zaščito; 7. izgradnjo, opremljanje, vzdrževanje in adaptacijo skladišč in drugih objektov za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; 8. sofinanciranje bbrambnih priprav pokrajinskega od-bora in pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo ljub-ljanske pokrajine; 9. sofinanciranje publikacij s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; 10. opremljanje in vzdrževanje opreme ter usposablja-nje narodne zaščite in izvajanje ukrepov varnosti in druž-bene samozaščite krajevnih skupnosti in občin; 11. sofinanciranje dogovorjenih konkretnih programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite druž-benih organizacij in društev, ki so posebnega pomena za SLO in DS (ZRVS, potapljaška društva, Rdeči križ, Strel-ska društva); 12. sofinanciranje posebej dogovorjenih programov pri-prav družbenopolitičnega in družbenoekonomskega si-stema. 8. člen Podpisniki bodo zagotavljali sredstva na osnovi doseže-nega dohodka oziroma osnove od katere se plačuje davek od dejavnosti. V letu 1981 znaša planska prispevna stop- nja 0,24% za vsako naslednje leto pa bodo podpisniki določali letno stopnjo zagotavljanja sredstev za naslednje leto na osnovi rezultatov zaključnega računa, revalorizi-rane vrednosti programov in planiranega dohodka podpi-snikov. Za realizacijo programa v letih 1981-1985 v katerem je upoštevano realno povečanje sredstev do leta 1985 je po-trebno zagotoviti Program v letih 1981 1982 1983 1984 1985 96.174.204,00 100.021.172,15 104.022.019,00 108.182.899,70 112.510.215,60 SKUPAJ: 520.910.510,50 (Program je vrednoten v cenah 1980 leta) 9. člen V skladu zbrana sredstva se za izvrševanje nalog iz 7. člena tega sporazuma delijo po ključu, za katerega se dogovorijo občine in mesto: a) za financiranje nalog in potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite y občinah, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, katerih obrambne priprave presegajo potrebe njihovih lastnih priprav; b) za financiranje nalog in potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite mesta Ljubljane, po-krajinskega odbora in pokrajinskega štaba teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine. 10. člen Sklad ima svoj statut, ki določa organizacijo,.konstitui-ranje in upravljenje sklada, način poslovanja in druga vprašanja, pomembna za njegovo delo. 11. člen Finančne, druge strokovne in administrativno-tehnične zadeve sklada vodi upravni organ za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane. 12. člen Nadzor nad trošenjem sredstev sklada opravljajo komi-teji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občin in mesta, vsak iz svoje pristojnosti. 13. člen S sredstvi sklada upravlja skupščina sklada. Skupščina ima svoj izvršni odbor. V skupščino sklada delegirajo: - po pet delegatov zbora zaruženega dela, kijih ime-nuje zbor združenega dela skupščine občine; - po enega delegata iz občinskih in mestnega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; - enega delegata iz mestne konference SZDL; - po enega delegata iz občinskih in mestnega sindikal-nega sveta; - enega delegata iz mestne konference ZSMS; - enega delegata iz mestnega odbora ZB NOV. . .•'¦¦;• H. eien Sredstva za tekoče leto se zagotavljajo s finančnim načr-tom. Skupščina sklada sprejema finančni načrt in zak-ljučni račun sklada. Na podlagi srednjeročnih načrtov razvoja splošne ljud-ske obrambe in družbene samozaščite, skupščina sklada ob koncu vsakega leta razporeja sredstva za naslednje leto. 15. člen Odredbodajalce za izvršitev finančnega načrta določa skupščina sklada. 16. člen Za spremljanje izvajanja tega sporazuma se pooblašča Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji - Po-družnica Ljubljana. 17. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo ter podpi-šejo pristopne izjave pooblaščeni predstavniki večine udeležencev in se uporablja od 1. januarja 1981. UVODNA OBRAZLOŽITEV K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA FI-NANCIRANJE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V LJUBLJANI ZA OB-DOBJE 1981-1985 S sistemom financiranja obrambnih priprav iz sredstev združenega dela na podlagi samo-upravnega sporazuma se bo zagotovil nadaljnji progre-sivni razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samo-zaščite, ki bo usklajen s splošnim gospodarskim, social-nim in prostorskim razvojem Ljubljane, posebno pa z njenimi širšimi potrebarni in interesi na tem področju. Zagotovili bomo nadaljnje uresničevanje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaSčite kot so določene s programi dela. Programiranje in financiranje na teh osnovah pomeni dosledno uveljavljanje podružbljanja funkcije splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z vsemi pravi-cami in obveznostmi kakor tudi neposredno kontrolo de-lovnih ljudi glede uresničevanja zahtevanih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za realizacijo programa splošne ljudske obrambe in družbene samozaSčite v letih 1981-1985 bi morali zbrati 520.910,510,50 din, kar pomeni, da bi morale temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne orga-nizacije in skupnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost združevati sredstva za skupne naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v viSini 0,24 odstotka od doseženega dohodka oziroma od osnove od katere se plačuje davek od dejavnosti. Osnova za izračun prispevne stopnje je doseženi doho-dek temeljnih organizacij združenega dela in drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti za leto 1979, ki znaša 40.072.585.000,00 dinarjev in dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodar-sko ali drugo dejavnost v višini 242.705.330,00 dinarjev, ker za leto 1980 še ni ugotovljen doseženi dohodek. Zbrana sredstva bi zadostovala za realizacijo najpo-membnejših nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite iz skupnega programa v krajevnih skupno-stih, občinah, mestu in ljubljanski pokrajini. Poudariamo, da je osnova in pogoj za uveljavljanje pra-vice pri uporabi združenih sredstev prograrn splošne ljud-ske obrambe in družbene samozaščite, ki jih bodo vsako leto posebej usklajevali in verificirali občinski in mestni komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samoza-ščito. S tem bo zagotovljeno, da se bodo sredstva, tako kot doslej trošila načrtno in strogo namensko, glede na posa-mezna področja priprav kot tudi v pogledu skladnega in enotnega razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite po občinah. Z racionalnimi vlaganji, kakršna so bila že doslej, pa bomo zagotovili, da bodo vsa finančna sredstva vložena v izvršitev programskih nalog, ki so najpomembnejša za nadaljnje razvijanje in krepitev področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kar najved prispevala k učinkovitosti našega obrambnega sistema in sistema zaščite ter reševanja v primeru naravnih in drugih hudih nesreč. OSNUTEK Na podlagi 3. člena samoupravnega sporazuma o zdru-ževanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka de-lavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na po-dročju Ijudske obrambe (Ur. list SRS, št. 8/78) sprejmejo temeljne organizacije združenega dela, delovne organiza-cije, ki v svoji sestavi nimajo TOZD (enovite delovne organizacije) in delovne skupnosti s sedežem na območju Ijubljanskih občin DOPOLNILO K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEM, Kl V DELOVNEM ČAŠU OPRAVLJAJO DOLŽNOSTI NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE ZA LETO 1981. 1. člen S tem dopolnilom se naslov samoupravnega sporazuma dopolni tako, da glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEM, KIV DELOVNEM ČASU OPRAVLJAJO DOLŽNOSTINA PODROCJU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE. 2. člen 2. Člen samoupravnega sporazuma se dopolni tako, da se glasi: Za izobraževanje, strokovno izpopolnjevanje in urjenje na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite se šteje opravljanje dolžnosti v štabih, enotah in zavodih teritorialne obrambe, milice, civilne zaščite, naro-dne zaščite, vojnih zvez, službe OJOA ter v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine. 3. člen Podpisnice tega dopolriila se sporazumejo, da bodo v letu 1981 združevale sredstva za nadomestilo osebnih do-hodkov delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžno-sti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v višini 59,00 din na zaposlenega. > 4. člen To dopolnilo k samoupravnemu sporazumu začne ve-Ijati, ko ga sprejmejo in podpišejo sklep pooblaščeni pred-stavniki večine udeležericev sporazumevanja in se upo-rablja od 1. januarja 1981. Ko je dopolnilo sprejeto se objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV DOPOLNILA K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA NADOMESTILO OD DELAVCEM, KIV DELOVNEM ČASU OPRAVLJAJO DOLŽNOSTINA PODROČJU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE ZA LETO 1981 Pri izračunu višine prispevka na zaposlenega delavca se upošteva višina vseh potrebnih sredstev za nadomestila OD po programu usposabljanja in število vseh zaposlenih delavcev na območju ljubljanskih občin. Program usposabljanja za leto 1981 predvideva 35.226 delovnih dni vaj, oziroma je za 6% večji kot v letu 1980. Predlog usposabljanja struktur SLO v letu 1981 je po namenu naslednji: Zap. Število dni vaj Indeks Žt. Namen_________________1980______1981 1979/80 1. Teritorialna obramba 17.430 20.498 117 2. Civilna zaščita in vojne zveze 11.597 10.768 92 3. Obrambna vzgoja 3.400 3.400 100 4. OJOA_____________________729_______560________76 SKUPAJ:_________________33.146 35.226_______106 Število delovnih dni vaj pri prvi točki je povečan zaradi povečanih potreb po vzgoji enot in štabov teritorialne obrambe. Prav zaradi tega in zaradi obremenitev gospo-darstva smo morali zmanjšati vzgojo v dmgi in četrti točki. V Ljubljani je zaposlenih 177.527 delavcev. Povprečni bruto OD v letu 1980 znaša 750,00 din na dan. Za 35.226 dni vaj bi potrebovali 26.419.500,00 din. Pri-spevek na zaposlenega bi tako znašal 148,80 din. Upoštevajoč dejstvo, da vse TOZD in delovne skupno-sti niso podpisale samoupravnega sporazuma, da je del udeležencev usposabljanja SLO zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela in da je manjši del udeležen-cev nezaposlenih, kar vse zmanjšuje število zahtevkov za refundiranje nadomestil OD, predlagamo le 40%-ni pro-gram usposabljanja. Za zagotovitev sredstev 40%-nega programa usposab-Ijanja bi potrebovali 10.567.500,00 din, če upoštevamo, da je po dosedanjih izplačilih zahtevkov povprečno nadome-stilo 750,00 din na dan. Za pokritje potrebnih sredstev bi zadostoval prispevek v višini 59,00 din na zaposlenega na leto. Ljubljana 20. 8.1980 Predsednik odbora podpisnic Niko Bambič V PRILOGI POROČEVALCA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Z DNE 29. 7. 1980 PRILOGA IX SO OBJAVLJENI NASLEDNJI OSNUTKI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEME-LJIH PLANOV REPUBLIŠKIH SIS ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI ZA OBDOBJE 1981-1985; OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA: - o temeljih plana Izobraževalne skupno-sti Slovenije za obdobje 1981-85 - o usklajevanju planov Izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981-85 - o temeljih plana Raziskovalne skupnosti Slovenije za obdobje 1981-85 - o temeljih plana Kulturne skupnosti Slo-venije za obdobje 1981-85 - o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981-85 o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981-85 Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS za obdobje 1981-1985 (informacija) o temeljih plana telesnokulturnih skup-nosti Slovenije za obdobje 1981-1985 o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1981-1985 o temeljih plana Skupnosti pokojninske-ga in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985 o temeljih plana Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985 V GOSPODARSKEM VESTNIKU ŠTEV. 31. Z DNE 14. avgust 1980 SO OBJAVLJENI OSNUTKI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV INTERESNIH SKUPNOSTI MATERIALNE PROIZVODNJE NA RAVNI REPUBLIKE IN SICER: - SIS za nafto in plin Slovenije - Zveza vodnih skupnosti Slovenije - Poslovna skupnost za premogovništvo - Zveza stanovanjskih skupnosti Slove- - SIS za železniški in luški promet Slove- nije nije - Zveza komunalnih skupnosti Slovenije - SIS za letališki protnet - Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva - SIS za gozdarstvo SR Slovenije >n živilske industrije Slovenije.