Katollšk cerkven list. Tečaj XII. V Ljubljani K grudna 1859. Lisi 25. Božičnim. Merzla je zemlja 8 sncgam povita. Cela narava mertva molči. Vjolica v mahu z ledam pokrita Z velo glavico mirno še spi. Veter potihne, zima poteka; Pomlad prihaja, tičice ž njo. Solnčice greje, polni se reka. Sneg pa zapuša plan in goro. Vjolica mila rožica vstaja. Zalo na drevju cvetje je spet. Tiče se sliš'jo z bližnjiga gaja , Pomlad jih vabi pesmice pet. Tudi v meni serce se dviga. Duša hvaležne toči solze; Solnce pomladno, duh ki zažiga — kje se to solnce bliska? oj kje? Duši mi solnce Ti si. oj Dete! Dete nebeško. Dete ljubo! — Ti si stopilo serca oklepe. Solze hvaležne kažejo to. Vabit' iz citer glase vesele. Dete nebeško! siliš me Ti. Tebi v slavo strune bjo pele, Pesem le Tebe dans naj časti. Taknejo citre persti boječi, Strune pa slab le dajejo glas. Tvoje lepote plamen žareči Revnim' slepi človeku obraz. — V noči in zimi ljudstvo je spalo. Serca oklepal zmote je led; Ti si pomladno solnce zas'jalo Ter si ledine stajalo spet. Dete! v tamotni duši človeški Nove prižgalo luči si plam; Ti 6i prineslo nauk nebeški , Raja odperlo vrata si nam. Svoje nebesa si zapustilo, V hlevci stanuješ, v jaslih ležiš. Dete nebeško . Dete premilo ! Vse iz ljubezni za nas storiš. Toraj hvaležno serce se dviga. V solzah oči rosijo mi se ; Solnce pomladno, duh ki zažiga: Mladi Mesija v jaslicah je. — Janez Dilc. t etiko je poklicanih, malo pa izvoljenih. (Iz sv. Gregorja Velikiga.) Bratje! strašne so besede, ki smo jih slišali. Po veri smo vsi poklicani: vsi smo na ženitovanje nebeškima Kralja povabljeni, vsi verujemo in spoznavamo skrivnost včloveče-nja; vsi sedimo pri mizi, kjer se nam daje beseda Božja; ali zaznal se bo dan. in Kralj nas bo sodil. Ua smo po- klicani. vemo: če smo izvoljeni, ne vemo. Kolikor bolj sc torej bojiš pogubljenja, toliko bolj sc ponižuj, \ekteri pobožnima življenja še pričeli niso: drugi so ga bili pričeli, pa so ga zapustili. Nekteri se valja skorej ves čas življenja v pregrehah, proti zadnjimu pa spira hudobijo z ojstro pokoro; nekteri žive še dosti pobožno, pred smertjo pa jo s prave poti v pogubljenje zavozijo. Nekdo goreč prične, še bolj goreče konča; drugi pa se iz pregrehe v pregrehe pogrezuje. Ne veš, kaj te čaka: boj se torej! Ne veš. ali boš stanoviten v dobrim; vedno naj ti donijo po ušesih besede: Veliko je poklicanih, malo pa izvoljenih. Ali zgledi vernih več zamorejo. kakor nauki učenikov. Hočem vam nekaj povedati, kar se je godilo, ni lavnej; poslušajte torej s toliko večini straham, ker povedal vam bom dogodbe sedanjima časa. in ker imate še žive priče. Moj oče so imeli tri sestre; vse tri so bile Bogii čistost obljubile. Ime je bilo pervi Tarzila. drugi Gordijana, tretji pa Kmilijana. Ob enim so se vse tri Bogii darovale, preoblekle in doma ojstro po samostansko živeti jcle. Kolikor delj so tako živele, toliko bolj ste Tarzila in Gordijana rastle v ljubezni svojiga Stvarnika; bile ste na svetu h telesi, hodile z dušo po nebesih. Oordijana pa je prihajala mlačna: ogenj ljubezni Božje v nji ugasuje iu ljubezen do sveta ga nadomestuje. Zdi ho vaje pravi pogosto Tarzila Kmilijani: Zdi se mi. de bove Oordijano zgubile; zapazu-jem. de želi po svetu, in de njeno serce ne cili več tje, kamor se je bilo namenilo. Vsak dan ste jo krotko svarile in opominovale, de v pobožni obleki mora biti tudi pobožno življenje. Ko sliši svarivne besede, se prikaže pri nji tudi spodobno vedenje; se zgubi pa glas svarjenja, se precej zopet prikaže lahkomišljeno življenje. Veselilo jo je, biti le s posvetnimi dekleti; če pa ktera sveta ljubila ni. tudi ona ui zanjo marala. Moji teti Tarzili, ki je bila med sestrami naj stariovitniši v molitvi, naj gorečniši v zatiranji, naj pridniši v zatajevanji, iu ki je bila dosegla verh ča-stitljiviga svetiga življenja, se pa neko noč prikaže moj stari stric Feliks, ki je bil tudi papež. Prime jo, kakor je sama pravila, za roke, ji pokaže stanovanje večne luči, iu pravi: Pridi! v to prebivališe luči te bom sprejel. Precej dobi merzlico, in položi jo bolezen na smertno posteljo. Navadno se jih pri imenitnih možeh iu ženah veliko snide o smertni uri, de tolažijo sorodnike. Sošlo se jih je bilo enako mnogo k ti moji teti; bila jc pričujoča tudi moja mati. Ko stoje okoli postelje, kar pogleda kviško. vidi priti Jezusa, in začne svariti pričujoče: Odstopite, odstopite ! Jezus gre. Oko vpre v Jezusa iu sveta duša zapusti telo. ki je zdej jelo tako čudno lepo dišati, de je sladkost dišav pričala pričujočnost Stvarnikove sladkosti. Mertvo telo umivajo. Pa kaj se /.apa/.i? Na komolcih in kolenih je bila njena koža kakor podplat. Mertva koža je torej naznanovala. kaj je delala živa duša. Vse to se je godilo tisti dan pred Božičem. Po božičnim dnevu se pa prikaže po noti svoji sestri Kmilijaui. iu ji reče: l.ej bu_ /u niga praznika nisve skupej obhajale; pridi, obhajale bove vkup pa svete tri Kralje. Ker je bilo Emilijam pri sercu zveličauje Gordijanino. sestro vpraša: Ce bom prišla sama, kaj bo pa z Go.dijano! Kakor je rekla, zopet poterdi in z žalostjo reče: Pridi, Gordijana pa, naji sestra, je med posvetne prišteta. Za prikaznijo uasleduje bolezen; bolezen se hujša, in Etnilijana umerje pred svetimi tremi Kralji, kakor ji je bilo rečeno. Gordijana nima zdej nikogar, de bi dunil njene hudobije; jele so torej rasti; — kar je tičalo poprej v skrivnih željah. to se je prikazalo zdej v hudobnim djanji. Pozabi ua strah Božji, pozabi na sramežljivost iu spodobnost, pozabi na svojo obljubo, in tistimu, kreriinu je bila poprej dala v najem posestvo, se da zdaj za ženo. Enako so bile vse pričele; niso pa ostale vse enake, ker po Gospodovih besedah jih je veliko poklicanih, malo pa izvoljenih. To sim vam povedal, de bi se nobeden, ki je zdej pobožen, ne zanašal na svoje dobre dela, in de bi se nc pre-vzel kdo zavolj svojiga življenja. Kakšen si zdej, veš; kakšen boš kdej. ne veš. Brez skcrhi se nc veseli, dokler ne veš. kaj te čaka po negotovim življenji. Povedal sim vam zgodbo, ki vas je prestrašila zavolj Božje ojstrosti; pivedati vam hočem drugo, tudi iz sedanjih časov, ki bo prestrašene serca poiolažila. .Spomnim se. de sim jo že pravil: tode vi je niste slišali. Pred dvema letauia vzamemo nekoga v svoj samostan, ki je zraven cerkve ss. Janeza in Pavla. Živel je ta človek že dolgo po samostansko predenj se je bil pomnišil. Za n)iin tudi prid** njegov brat. Perpeljale ga pa niso želje do svetosti, ampak mesena ljubezen do brata. Perviga, ki so ga prignale želje po svetosti, smo vsi radi imeli; ali i. eguv brat mu ni bil nie podoben ne v svojim življenji in ne v vedenji (»stal je vender v samostanu; tode nevoljno. Bil je hudoben v vsih rečeh, iu le zavolj brata smo ž njim poterpeli. Govoril je lahkomišljeno, delal je hudobno; bil je olikan v obleki, neolikan pa v vedenji. Poslušati ni mogel, ako hi mu bil kdo od lastnosti samostaiiskiga življenja hotel praviti Vse mu je življenje težilo; zavolj brata pa. kakor sim rekel, se je vender le poterpelo. Togotil se je. če ga je kilo kej zavolj slabiga življenja opominjal. Storiti ni hotel dobriga. pa tudi poslušati ne. S prisego, jezo iu zasmehovanjem je poterdoval. de nikdar po niniško sveto živel ne bo. kugi pa, ki je. ni davnej. veči del ljudstva pokončala, se mu čeva vnamejo; bil je v smertni nevarnosti Ko je imel skleniti, se menihi snidejo in molijo za srečno smert. I.e pri sercu je bilo čutiti še malo življenja; ves drug je bil že merzel. Bolj ko so vidili menihi, de ga bo zdej konec, bolj goreče so molili. Neprevidama pa začne z vso močjo vpiti, de naj jenjajo moliti, ter pravi: I niaknite se, umaknile se! I.ejte, v oblasti kače sim: pa zavolj vaše pričujočuosti me požreti ne more. Mojo glavo ioia že v svojim gobcu: umaknite sc. de me ue muči dalje iu de stori, kar ima storiti. Ce sim že v njen trebuh namenjen. kaj mi pomaga, ako se obotavljam le zavoljo vas V Potem mu menihi govore: Brat! kaj praviš? Zazuamvaj se z zmainnjem sv. križa. Po svoji moči revež odgov ori: Kad bi se. pa se ue morem, ker kača mi brani. Ko menihi to slišijo, se veržejo na tla in v solzah toliko bolj go-icce prosijo, de hi ga oteli. Iu lej! na enkrat mu odleže in. kakor mu je mogoče, pravi z veseljem: Hvala bodi Bogii. kača. ki me je imela požreti, beži. Vaša molitev jo je zmagala, ni se ji mogla zoperstavljati. Zdej pa prosite za odpiisenje mojih grehov; pripraljen sini, se spreobernili. iu posietuo življenje popolnama zapustiti. I.ejte! ta človek je bil samo pri sercu nekoliko gorak, drugi pa je bil že ves merzel. ali namenjen je bil za večno življenje. iu spreobernil se je z vsim sercam k Bogu. V samostanu se je dolgo iu stanovitno z bičanjem pokoril in pred nekimi dnevi je za hudo boleznijo umeri. Cmeri je; kače pa vidil ni. ker premagal jo je s ponovljenim sercam. Vidite, bratje moji! Gordijana. od ktere sim vam po- prej pravil, se je od visokosti nunske pogreznila do grozo-vitnosti peklenske; ta brat pa je vstal iz smertne nevarnosti v večno življenje. Nihče torej ne ve, kaj je po skrivnih Božjih sklepih zanj pripravljeno. Ker veliko je poklicanih, malo pa izvoljenih. Kaj je torej storiti, ker nihče zvelicanja zagotovljen ni? Vsi se tresimo, vsi zavolj svojih del trepetajmo. vsi se le zavolj Božjiga usmiljenja veselimo, in nihče naj preveč na svojo moč ne zaupa. Je pa, ki jc v stanu naše zaupanje spopolniti; ta je Jezus Kristus, ki jc vzel na-se našo natoro, in ki živi iu kraljuje z llogum Očetam v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Ameu. A. P. IMtlpeiJanJe papeža Pija 9II. iz Miitaa. (Dalje.j K sreči in velikiinu veselju papeževimu dospeta neke ure popoldne v Radikofani voza, za sv. Očeta odmenjeniga spremstva, ki sta bila poprejšnji dan iz Kima odrinila. .. Md G. iu 7. uro zvečt:r 7. mal. serpana se peljemo i/. Radikofani. Malo proč je bilo veliko ljudstva, kterimu ni bilo pripušeno, se gostivnici približati. General Radet reče voz ustaviti iu pripusti vsim, priti in papežev blagoslov sprejeti; več jih je tudi dobilo privoljenje, sv. Očetu roko kušniti. Ne da se popisati gorečnost in spoštovanje dobriga ljudstva, bilje res ginljiv pogled. Ravno to moram reči od ljudstva po Toškanskim. skoz kteriga mesta smo se peljali. Slo je vso noč naprej in ob 8. ob zoru smo prišli do vrat v Sieui. Našli smo poštne konje zunaj mesta in močno žau-darsko stražo. General Radet ni skrival papežu, de je mogel to preskerbeti, ker se je bal kakiga šuma od sienskiga ljudstva se peljaje skoz to mesto. .. Slo je dalje do Poggi-bonsi, kjer jc bil Radet ob nar bolj soparnih urah dneva nam počitek odinenil. Ko pridemo do gostivničnih vrat, sva mogla papež iu jest čez četert ure v vozu ostali, ker je bil žaudarski oficir, ki jc imel ključ shranjen , z voza in pape-ževiga spremstva zadej ostal. V gostivno je general več ljudi pripeljaval, večidel gospej, ki so želele sv. Očetu nogo in roko kuševati. Ko smo nektere ure počivali, smo ob 3. popoldne proti Florenci odrinili; sili veliko ljudstva je skupaj vrelo, ki je ua glas iu priserčno prosilo apostoljskiga blagoslova. I.e malo od gostivnice pa se nameri po nemarnost! iu nerodnosti poštnih hlapcov, ko so na povelje Radctovo močno podili, de pri zlo nav kreberniui kraji eno koles spoderkne. se zlomi in voz se z veliko močjo prekucne. Sveti oče so spodej padli in jest ua nje. Vender le malo časa sva v tem stanu ostala; nešteviluo ljudstvo tisti trenutek vzdiga voz in kliče: Santo Padrc (sveti Oče)! eden žandariuov pa odpre s ključem zapertc vratica. Z obledelim obrazam in s sabljo v roki so njegovi tovarši ljudstvo odganjali, ktero je od jeze klicalo: cani! cani! psi! Generala, ki ni prav terdo sedel na svojim sedežu, je bilo precej deleč zagnalo v nekako lužo, ki je bila polna nesnažnih žival. Vse čez in čez umazan vstaja, hudo zmerja poštne hlapce in hiti k potertiinu vozu. Sveti Oče iz voza gredo, in ljudstvo, kteriga velike množice se je k njim gnjetlo. jih je na rokah nosilo. Eni so ua obličje ua zemljo padali, drugi jim noge kuševali, drugi so se s svetim spoštovanjem njih oblačil dotikali, in vsi so vprašali z naj priserčniši skerbljivostjo, če niso od padca kej poškodovani? S prijaznim smehljanjem na obrazu se sv. Oče vsim zahvalujejo za njih spoštljivo usmiljenje iu norčujejo s tem. kar se je bilo ravno pripetilo. Kardinal Paka pa se je bal. de bi se skoraj do hesiiosti razdražena množica z malim številam žandariuov kje ne spopadla, in kaj ne počela, kar bi ji utegnilo pozneje hude nasledke nakopati. Gujctc se toraj v sred - ljudstva in kliče, kar more glasno, de — hvala Bogu! se ni nič hudiga zgodilo, de naj torej tiho in mirno odjenjajo. Ko se je bil šum utoiažil, /avolj kteriga so bili general Radet in žandarmi veliko bolj v strahu kakor papež, se vsedejo sv. Oče s kardinalani v neki zanikam voz, v kterim se je bil pripeljal eden spremljavcov, mil. gospod Doria. in šli smo dalje. Povsod, kjer smo se memo peljali, so ti dobri ljudje na glas klicaje prosili blagoslova, in kljub žandarmov in njih sabelj so se vozu bližali, papežu roke kuševat, ki jih je mogel toraj ven deržati. Ob eni ponoči so prišli v Certozo pri Florenci, na ktere vratih so bili sv. Oče sprejeti od žandarskiga obrista. l.escronier-a (Lekroniera) in policijskiga komisarja; sicer pa je bilo le samo vikšimu v Certozi pripušmo, se približati ; vsim drugim. še mniham v samostanu. je bil pristop prepovedan, /andarmi f-o peljali papeža v slanice, zanj odločene; bile so ravno tiste, v kterih so deset let poprej nepo-zabljiviga Pija VI. imeli zapertiga; še celo postelja, za sv. Očeta pripravljena, je bila ravno tista, ktera je služila uje-govimu predniku, in ktere odejo so bili takrat v nečloveški divjosti komisarji direktoriuma v Parizu s silo vzdignili, se prepričati, če je res častitljivi starček tako zdelan in oslabljen, dene more dalje popotvati, kakor so zdravniki terdili. Žalostin in od tolikoteriga strudenja in bolečin pobit se Pij VII. vsčde na neki ki.napč, kar pride poročnik z dvora {Spele Bačioki Bnneparte-tove. velike poglavarice to-»kanske, papeža pozdravi in se ponudi s svojo postrežbo; tode od utrudenja so sv. Oče na ponudbo ravno komej odgovorili. Kmal potem so jetniku razodeli, de zamore to noč iu naslednji dan. ki je bila nedelja, v miru počivati, ker ni nikakoršniga povelja za daljno popotvanje. S teui priletnim naznaiiilam se popotniki po večerji vležejo k počitku, de bi zopet spali, kar poprejšnje tri noči niso mogli. Ali komej de ste bile 2 ali 3 ure. kar so se spat ule-gli. že zbudč kardinala v pervim spanji, in mu reko. de je od velike poglavarice v Florenci obrist prišel, ki kratko in malo hoče. de naj vstane in sv. Očeta zbudi, ker voz ima «eboj za daljno papeževo popotvanje. noče pa povedati, kam jih bodo odpeljali, in še časa ne pripusti, de bi mašcvali ali pri maši bili. „Pri tem naznanilu sim bil silno preža-Ijen." pravi kardinal Paka dalje, »in sto in stotere misli so me strašile. Naglo vstanem in ko v stanico k sv. Očetu grem. me sreča ravno pridši oficir — Mariotti mu jc bilo primek — in nekteri žandarji. Poterdili so mi, kar mi jc bilo rečeno, in še pristavijo, de jest ne smem Njih svetosti »prcmljati, temuč dc jih bom v Alesandrii dotekel, kamor me bo žandarmerijsk oficir skoz Bolcnjo peljal. Ko mi je bilo to ločenje napovedano, sini si precej domišljeval, kar sc jc pozneje v resnici zgodilo. Tode to zanesljivo predčuljc me je manj žalilo kakor pa misel, de moram papeža pustiti v rokah neznanih vojakov, in ko nisim vedil, če bodo v niegovo družbo ali v njegovo spremljavstvo dopustili koga, kteri bi mu sincl pomoč skazovati. Stopim tedaj v stanico -v. Očeta in jih najdem zdelane, dc je bilo groza. Obličje je bilo zelenkaste barve, z vsimi znaninji moža. kije vtop-ijcii v nar silniši bolečine. Beiž ko me zagledajo, so mi lekli: ...Vidimo, de z vsimi temi natezanji nas išejo umoriti: previdinio, de tako ne moremo več dolgo preživeti.uw Prizadeval sim si. jih tolažiti, kar sini premogel, akoravno sim sam bil tolažnika potrebin. in naznanil sim jim. de so mi napovedali ločenje od Njih posvečene osebe. Zdelo sc mi ie. kakor de bi se bili Njih svetost zavolj tega silno užalili. Nisim mogel nič več govoriti, ker Mariotti je bil prišel in sv. Ot e so mogli odriniti. Spremil sini jih dovoza m sim se grozno pretresen v svojo slanico vernil. ( K. nasl.) JMi#ifan#ko. (Halje.) Iz poslednjima letnika za afrikanski misijon imamo še nektere reci dostaviti. - Misijonsko poslopje je bilo leta 185" le malo nadaljevano, nekaj zavoli lolezin dclavenv. nekaj pa, ker je tvaiine primanjkovalo. — V kerstnih bukvah v llartumu. ki so bile I. 1852 pričete, jc bilo koncu 1857. leta 7 M «.scb, v mei (vaških pa njih 52. /med misijonskih delavcov jih je «.» nekaj odšlo, nekaj bilo odpravljenih ; kteri mi bili kakor dobri kristjaiijc poterjeni. v svoji gorečnosti niso opešali. — Nehvaležnost. ta peklenska hči. ki še pii nas tako gospodari, tudi tamkej posebno moč ima. Štirje inladeiiči. ki jc bilo od njih kaj dobriga upati, in so bili s starši vred iz sužnosti rešeni ter s pogodbo v misijon sprejeti, de bodo do polnoletnosti misijonski, so bili od nc-spametnli in nehvaležnih staršev skiivaj vzeti iu na Višnjevo reko odpeljani. — Misijonski iztiajki so znesli ll5.(iC2 pia-strov ( piasler je naša šcstica). Spomina vredin jc ta-le prigodek: Ze pred nekaj leti je bil ranjki g. provikar odkupil dva zakonska iz rodii Binka. Žena. kakor je pri rodovih nav ada . je brez vse vere ostala . mož sc jc potur« il. iu je niohamedanskc molitve, priklaiijanja in umivanja z nar veči gorečnostjo opravljal, tako dc so imeli musiilmani pit d njim veliko spoštovanje in so ga svetnika imenovali. V pogovorih z misijonskimi rokodelci se je z ognjeno vnemo ponašal za Muhameta in njegovo vero. Ko jc Maan na mo-šejnih vratih k molitvi zaklical. je tisti trenutek \>c popustil in se proti Meki obernil. kakor imajo turki navado, kadar molijo. Sveti večer pretečeniga leta pride z množico v milijonsko hišo. vitli lepo božično drevo, sliši pridigo gosp. Kirchncrja v praznično ozaljšani in sijajno osvitljeni kapeli, jc pričujoč pri slovesni Božji službi in vidi Bete .leztisa v jaslicah. Od tiste noči so vidili nad njim čudno sprcmeiijenje. Zamišljen iu tuhtajoč sem ter tje hotli. Ko g. Bcltrame pride, ga prosi, tle bi ga seboj na Belo reko vzel. kteri mu pa reče: ..Mi smo kristjaiijc. ki hočemo Kristusa oziianovali: ti si niohanicdan, torej te nc moremo seboj jemati." Cernak odgovori: ..Ravno zalo bi Vas iad spremil, ker hočem verovati, kar Vi verujete, molili, kakoi Vi molite, delali kakor Vi delate, bi rad bil iz v-ig;, mi ca kristjan kakor ste Vi. ker sini terdno prepričan, tle te le edina keršanska vera prava, iu jest sim moliamedaiisk" bil le zato sprejel, ker boljši poznal nisim." Sklenili so. tle ga hočejo podučevati. in jc precej in z veseljem jel hoditi k nauku. Težko sc na pamet uči. torej sc pa se toliko bolj trudi: premalo mu jc bilo po 2 uri ua dan in |c še opoldne hodil, otl dela prejciijavši. Neki dan jc rekel: ..l či me kako molitev za ranjce. ker mohamedansko molitev sim opustil, in ranjki so mi na scrcu." Naj sprejmejo od njega nauk iiierzli protestanti, ki toliko otl ljubezni govore, za mertve jo pa taje. — Sklepa otl tega še ni v naznanilih Prišle so nam že tudi letašnjc naznanila v roke. i/, kterih hočemo častitim bravcaiu kej posneli. Let« osumi naznanilo zaniurskiga misijona v srednji Afriki v začetku v misel jemlje žalostni stan tega misijona. kakor ga je bil poslednji letnik naznanil . in pripisuje zlasti dvt ma okolisinama. dt se zdaj misijon zopet na terdnjih nogah znajde, temu namreč, tle sc je vsa misijonska zadeva bolj tesno sklenila s propagando v Rimu, in pa dc je bil novi provikar v. c. g. Matevž Kirchner prišel v Kvropo in na Ounaj. sc osebno z Marijnim društvam za piid in blagor tega misijona dogovorit. Bc bi se misijonu kviško pomagalo, so s,- poprijeti misli ranjciga provikarja Knohlchcrja, tle naj bi se namrei kak pobožni red za misijon pridobil. Ohernili so se k redu sv. Fiančiška. ker so sc častitljivi očetje Frančiškani ze poprejšnje stoletja tolikanj goreče in stanovitne skazali p svojimi misijoiii \ Kgiplu iu ua Tatarskim in si toliko za-zlužeuje zanje pridobili, in pa ker so misijonski šlacitmi v zgornjim Fgiptu avstrijausko-ogerske okrajinc in so toret narav ust pod obrambo Njih veličanstva, našiga cesarja. Gospod Kirchner sc tedaj poda v Rim. in precej dob kardinalBariiahii-ta. vodja v propagandi, priprav Ijcniga vst sttniii. kar koli bi iiiisijnnu v priti teknilo. Mist I. tle bi sc tiaučiskai ski led f < g a misijona vdeležil. ic bila v šec Začeli so sc za to reč dogovarjati z generalam tega reda, prečast. O. Bernardinam Montefranko-tam v Bimu, kteri je to vdeležcvanje svojiga redu privolil in dopustil, de naj se misijonarji iz tega reda jemljo iz gornjiga Egipta, kteri naj pa vender vedno s svojim redam v družbi ostanejo. De se ta pomoč polajša. bo general skerbel, de se število misijonarjev v gornjim Egiptu zvikša in bodo vselej pri tem imeli prednost očetje Frančiškani iz avstrijanskih okrajin, kteri bi želeli »je prestavljeni biti. (Dalje nasledva.) \eh<0 ofi hiše *r. nerzine• Jezusa. Marije in sv. Jožefa v Egiptu. Daudanašnji, kakor je znano, jc v Kairi v Egiptu pod-zemljska cerkvica, kjer je nekdaj ob begu pred Herodam sv. Deržina stanovala. Od te hišice govori tudi zveličana Katarina i/. Emeriha v svojim razodenji. in pripoveduje, de so bili i/. Egipta v Palestino k Jezusu prišli trije učenci, ki so bili Jezusovi prijatli in znanci v detinskih letih v Egiptu. K temu pristavi znamenito reč, de njih starši v Egiptu hišo in studenec sv. deržine varujejo. Tako le govori Katarina iz Emeriha: „Tudi so bili z njim ( z Jezusam) trije učenci i/. Egipta prišli v Do tajni, ktere je bil Jezus tam sprejel, jim v.-.e pretežnosti nazuanivši. Euimu je bilo ime 1'irin. Bili so tovarši Jezusovi v Egiptu in pri 30 letih. Njih starši so tamkej stanovanje iu studenec sv. Deržine kakor spominski kraj s veto varovali. Obiskali so Betlehem in Betanijo in obiskali so tudi Marijo v Dotajmu. iu so prinesli pozdravila od svojih staišev - // in* Siorenttkitn in riopiai. Iz IjuMjanc. (Posloljenje.) Njih veličanstvo cesar Franc Jožef so žtipaiiijskimu namestniku Ijubljanskiga mesta gospodu Janezu Gutman-u zavolj goreče skerbi za ranjene vojake in druge vojniške zadeve podelili viteški križ F r a n c - J o ž e f o v i g a r e d a , I j u b I j a n s k o o b č i n o so pa b I a g o v i t o pohvalili. li Siiiclednika. I.juba Danica, ti rada poveš, kar obuduje. oživlja, podpera keršansko življenje, kar razodeva pobožniga duha. in vse kar je v Bogu hvalevredniga in ljudem v lep izgled posnemanja; razglasi tudi slovesnost, ki so jo poslednjo nedeljo po Binkoštih v majhni podružniški cerkvi moške soseske v smeleški fari obhajali. Ta cerkev ie bila nar slabeji med podružniškimi cerkvami smeleške fare, zdaj je pa postala naj lepši, pa po velicih stroških. kteri bi bili za majhno sosesko, Moše. pretežki. »Sreča nje velika je pa. de ima dva rojaka goreča domoljuba gg. A. Č. in A. V. Ta dva gospoda se usmilita cerkve svojiga rojst-niga kraja in jo velita večidel na nju stroške vso popraviti iu lepo ozališati. Pred revna cerkvica z lesenim stropam in revnimi altarji. je dobila zdaj nov zidan obok. je v novo prekrita, zidovje vse lepo olikano in pobeljeno znotraj in zunaj, vse v gotiški šegi; dobila je tudi vse tri altarje nove. po gotiško zdelane od podobarja v Cirknici, kateri se jc dobriga in hvale vredniga umetnika tudi v gotiški šegi skazal; vsakima omikanimu gledavcu morajo ti altarji všeč biti. in posebno podobi ali pilda sv. Boštjana in sv. Martina, kupljeni v Monakovim na Parskim. v dveh stranskih altar jih ste kaj lepi. Začuditi se mora človek, ki stopi pervi krat v to tako lepo prerojeno cerkvico, vse v gotiški šegi. zidovje in altarji. v tako prijetnim soglasji zdelano, nad velikim altarjem pa obok s plavo barvo nežno pobarvan in z množico zlatih zvezdic primerno olepšan, kar se tudi gotiškimu oboku dobro podaje. Vse je bilo tedaj v novi obleki razun zvonika, kateri bo pa gotovo tudi kmal novo obleko dobil. Naj samo omenim dalje, de so bili vsi trije altarji za ta slovesni dan, ne po kmečko ampak v omikanim duhu. lepo opravljeni in ozališani. Poslednjo nedeljo tedaj po Binkoštih so prišli visoko častiti gospod Janez Reš, kranjski dekan, omenjeno cerkev blagoslovit, sprem- ljani od pet duhovnov. Ob deseti uri dopoldne zvonenje ia pokanje možnarjev napoveduje začetik slovesnosti. Nar popred so blagoslovili cerkev, potem vse tri altarje. Na to so Gospod dekan imeli prelep in ginljiv nagovor sami pred velikim altarjem, v katerim so omenili, kako sploh zidanje in popravljanje cerkva in altarjev razodeva dobriga pobožniga duha soseščanov, opomnili so tudi, za kaj so nam cerkve potrebne, kaj nas uče, kaj zvoniki od deleč že opominjajo, kaj so altarji, kaj se v cerkvah in na altarjih godi, kaj naj kristjanje počnejo v cerkvah? Po tem so tudi vsaki altar posebej v misel vzeli. Pri velikim altarji sv. Mihaela so spomnili, de meč njegov pomeni pravico, tehtnica pa ojstro sodbo Božjo. in kaj se nam je iz tega učiti; od altarja sv. Martina so omenili njegovo delo keršanskiga usmiljenja, ko je bil polovico svojiga plajša ueznanimu ubožčiku podelil iu se mu ponoči Kristus s tem kosam plajša ogernjeti prikaže, in so spodbudovali k usmiljenju do resnično ubozih, kakor so, na primero, zdaj pogorelci Sentjurčani. Od altarja sv. Boštjana so opotnuili, kaj je terpel za sv. vero pod cesarjem Dioklecjanam; so tudi budili k zadovoljnosti s svojim stanam, ker v vsakim stanu zamore človek Bogu služiti in se zveličati, in k gorečnosti za Božje češenje, in k stanovitnosti v sv. veri. V misel vzeli so visokočastiti gospod dekan tudi gospoda dobrotnika iu so ji spodobno pohvalili za njuno veliko dobro delo pri tej cerkvi, kar jima je dosti stroškov prizadjalo, sta si pa tudi s tem prelep spominek v cerkvi svojiga rojstniga kraja postavila iu pri Bogu veliko povračilo zagotovila. Tudi so v. č. g. smeliškiga fajmoštra in moško sosesko pohvalili za nje neutrudljivo pomoč pri vsim delu in so vse sosede opominovali k hvaležnosti. ki so jo dolžni svojima dobrotuikaina, dc sta delo, polno stroškov, jim prevzela, ki bi gabili sami težko izpeljali, in gotovo ne tako lepo iu omikano kakor seje dover-šilo, in so priporočili, pridno moliti za velikoserčna dobrotnika. Po dokončanim nagovoru so imeli gospod dekan slovesno veliko mašo s štirimi leviti, pri kateri so pevci in pevke farne cerkve smeleške prav soglasno in prijetno peli, kar je hvale vredno za ondotniga gospoda učitelja. De je ta slovesnost dolgo, še čez poldan terpela, se samo ve, ker je bilo toliko duhovniga opravila iu so po darovanji velike maše bili tudi vsi ljudje k darilu povabljeni, pri katerim so veseli denar na novi altar metali. Po dokončani slovesnosti so se vsi gospodje nekoliko v rojstni hiši g. A. V. pomudili, nemalo sejma pokusili , iu nato se vsi odpeljali v smeleško duhovsko hišo, kjer so jih domači gospod oče dobro pogostovali; šla je zdravica za zdravico po redu, posebno pa smo pili na zdravje obeh ča-stitih gospodov dobrotnikov moške cerkve, de sta si v svojim rojstnim kraji tako lep spominek postavila, in delo doprinesla, kteriga jima bo Bog obilno povernil, iu bo od njega hvaležna moška soseska pozne leta vedila pripovedovati. Blagor tebi. moška soseska, de imaš tako verle rojake in domoljubne gospode! Bog daj veliko tako usmiljenih gospodov, posebno revnim podružniškim iu farnim cerkvam v spodobno olepševanje ter v pomoč revnih fara in sosesk, in marsikatera cerkev bo v svoji revšiui dobila novo spodobno obleko. Burja. Po vsili cerkvah kerske škofije se ravno danes pervi darovi zbirajo za ..Marijaniše" ( Marianum) ali mla-deušnico za kerško škofijo, ktero bodo novi kerški knez in škof Valentin napravili. V prav priserčnim patirskim listu razlagajo potrebo take naprave ter duhovstvo in druge verne k pomoči vabijo. Vsako leto se bodo v god Marijni-ga čistiga spočetja po vsih cerkvah darovi za Marijaniše pobirali. ..Sinovi iu hčere, duhovni iu iicduhovni, pomagajte Marijaniše vstanoviti, Bogu na čast, nam k zve-ličanju !" % Tako sklenejo višji pastir svoj vabilni list. Iz Sent-Andreja, 29. listop. (Po prijatclskiin dopisu.) V tukajšnji farni cerkvi se je god sv. Stanislava prav slovesno obhajal. V. č. g. O. provincial sami so pri- digali in veliko mašo imeli. Zvečer pa ho govornišniki (retoriki) doma (v sobivališu) v čast sv. Stanislavu imeli zborništvo ali akademijo, to je, vajo v govorništvu (exer-citium declamationis) v raznih jezicih, med kterimi je bil tudi greški. Po načertu je bil obseg poklic tega svetnika v Jezusovo družbo, kako se je v mladenču ined vojskovanjem uterdoval. poslednjič dozorel iu je bil dosežen, nazadnje pa njegovo presvitljenje ali poveličanje. K sklepu so bili nagovori do svetnika v slovenskim, hervaškim, češkim, r u s o v s k i m, ogerskim, francoskim, laškim iu latinskim jeziku. Govorniški zasuki po prologu so bili: Desiderium, narratio, apostrophe, monolog, epistola itd. — Jest sim tukaj popolnama srečin, popolnama zadovoljili ; vse krog mene le k temu služi, mojo zadovoljuost le še zvikševati. Kar psalmar pravi: (Juam bonuui et jucuu-dum est, fratres habitare in uuuni (kako dobro in prijetno je, ako bratje skupaj prebivajo)! to se tukaj živo živo čuti, se je v bistvo spremenilo, to skuša človek dan na dan od davi do drevi. Dokler človek tukaj ni, si ne more še misliti sreče, od Boga sem poklican biti in tukaj v noviciatu živeti pod posebno brambo sv. Stanislava, noviškiga varha in tukajšnje hiše ob enim. Iu zares, sv. Stanislav ima velik delež pri poklicanji v jezuiški red, sej on je bil naj pri-serčniši častivec Marije Device, kteri se je za Bogam nar bolj zahvaliti za to srečo. Ako bi začeli tudi na Kranjskim prav prav goreče častiti sv. Stanislava, bi se pač marsi-kteri na njegovo prošnjo in na prošnjo njegove Matere Marije te neprecenljive sreče vdeležil. Z Nemškima. R. „Nov političiu časnik!" Organično napredovanje na zgodovinski podlagi bo njegovo načelo. Po domače bi se to načelo takole blezo razložilo: Ravnal bo poleg tc poglavitne misli, de mora vse, tedaj tudi deržava in kar ona obsega posameznih delov, rasti, se povzdigovati, širiti in čverstiti poleg svojiga bistva, — svoje natorc, ker vlivanje ptnjih sokov v cevke zdraviga trupla njegov mozeg zjeda. in namesti košatih dreves le grintave pritlikovce rodi, kakor se ravno dandanašnji svet z rejo enacih pokvek kaj rad peča; po teoretično umišljenih pravilih rast nepoznanih reči naravnuje in vejevje poleg nemogoče speljivih uzorov spoguje, s tem pa homatijo napravlja med natorniin in duhovnim svetam. Temu ravnanju pa hoče novi časnik v okom priti, in organično napredovanje zagovarjati na zgodovinski podlagi. Kdor časnike in sicer druge bukve, ki med nami na svitlo prihajajo, bolj pogo-stama prebira, se lahko spomni, de velikrat na tisto čudno tožbo zadene, de se je namreč naš svet z zgodovino sperl; ne kakor bi njegovih djanj pravična zgodovina še poznimu človeštvu ne zglasovala — mende večidel za svarilo in strašilo , temuč ker je čisto oslepel za razne zglede minulih zgodovinskih časov, ves oglušel za njene blagovite poduke, in starim resnicam in pravicam vso veljavo overgel, zdaj pa hoče na vnovič iztuhtanih stalih stavbo zdanjiga in pri-hodnjiga sveta veršiti in sebe in svoje ime za veke oslaviti. Bcrž ko ne, se mu bo ta modrija zmedla, in njegova umetnost mu spodletela, ali utegne se reči, de ti novotarniki ne bodo prenehali od svojih namer, dokler jih v djanji ne spol-nijo, iu bo Gospod rekel: ^Stopimo doli, in zmešajmo jim jezik" (Gen. U.) Ker pa nihče zmed nas ni Gospodov svetovavec in njegovih sklepov ne vemo , ne smemo priča-kovaje njegove očitne razsodbe — rok križem devati in urnim delavcam morde še zidavo znašati, temuč s krepko roko, z besedo in s peresam njih kvarno početje razdevati in ovirati. To ima odmerjeno novi časnik rGege n \va rt rki se bo ravnal zgolj po pravilih resnice in pravice v *) Naj skliče kdo vse sovražnik jezuitov, in jih sprašuje po njih sreči in zadovoljnosti: zanesljivo rečemo, dc mu sme ru- šo v »ko cesarstvo obljubiti, ako ga kdo najde med njimi tako srečniga in zadovoljnima, kakor je ta jezoitovski novinec. Vr. cerkvi in deržavi." Vredoval ga bo po imenu vcleztiani Chouanetz. in „vso konservativno stranko, posebno pa prečastito in častilo duhovšiuo iu vse katoličane vabi. de bi ga pri izdajanji tega katoiiškiuiu iu konservativnima pridu uamenjeniga časnika djansko podpirali z iiaročevanjem iu primernim dopisovanjem.u Davno že — prcc po odstopu Choua-nctzovini od Volksfreuudoviga vrcdovauja, kterimu zavoljo raznih okolišiu ni mogel liste oblike iu namere ustrojili, ki se edino stikuje z njegovim prepričanjem, — se je govorilo od tega zdaj napovcdauiga časnika, kteriga po-skušnji list (Probeblatt) z obiigaluiiii načertam ali progra-niaui se je 18. nov. razposlal iu s I. grudnam ledaiua začne izhajali. ^Resnoben iu imeniten je čas!u — govori nadal|e v svojim načertu. „Prenaredbe!*t to geslo (glasilka) se čuje po vsim Avstrijanskim. prenaredbe so potreba; to je (udi visoko vladarstvo dozualo in za njih vpeljanje so se že priprave zgotovile. Po naših mislih pa jc cua sama pot od-kazana za koristno razcvitauje Avstrije, bodi si kakor deržavne celote ali pa obstoječe iz različnih posameznih delov, namreč zgodovinska pot. z orgauičniiu razvijanjem vsiga. kar je po stoletjih utcrjeuiga v narodih in stanovih, v prida posameznih podložuikov iu vsih skupaj. Kar te resnično velika pretečeuost izročila, naj se primerno oblikuj«*, uc z i zdi ranjeni, ampak ob natorui rasti. \e premembe, ampak poprave so potreba! Ali znani rduh časa*1 (ga moremo le prekucijskiga imenovati) sc je hotel že vajet polastiti, v pervi uri je napak sprcumel značaj obljubljenih preuaredb. Konservativnih dolžnost je toraj, za oje poprijeti, in ravno zdaj je mende uastopil za to pripravni trenutek.u Tako obeta g. Chouanetz za resnični prid in blagor Avstrije svoj list izdajati, in vošiti mu je vsestransko dober vspeh. Njegova podlaga je edino prava; ako bo zvesto nanjo zidal, bo terduo poslopje veršil, v ktero se bodo radi vsi dobrovoljui Avstrijanci zatekali, in zavetja iskali zoper vedno veči splav malopridnih zjedavnih organov. Po tem načertu, se ve, bi mogli vsi časniki svojo uameuibo spol-novati, ali godi se ravno narobe; 0) pošteni in resnično konservativni so bele vrane, in ko bi — postavim — dunajsko časnikarijo pred sodbo cefral. in bi jih tožil ko privilegirane prekucuhe, goljufe, zapeljivce in mnogotere skrune, bi se pravičen sodnik enake obsoje uc mogel ubraniti. Ali ti velikoinerni nepoštenoviči so si dobro zapomnili svet skerb-niga očeta, ki ga je dal svojimu sinu. namcnjenimii na ptuje, rekoč: „Sinko! ako stegneš roke po ptujem blagu, ne uzmaj malo, sicer ti bodo motoz okoli vratu otvezli in zatilnik zlomili; uzmaj veliko, in med svetam boš češen veljak." Tako ravnajo naši časnikarji. X. pr. nar bolj razširjena Predse, ki se baha z 32.000 naročniki, brez postranske pridaje, ima za svoje geslo: rKuako pravico za vse," tedaj za cesarja in hlapca, za vikšiga in podložuiga itd. enaka pravica, enaka oblast, pa vozi jo svet naprej in nazaj! Ako pa že v svoje geslo tako gerdobno nevarno nasproto sadi, kakšne dosledke mora iz njega motati! ^Die Gleichheit Aller ist der \Vahlnpruch der moderueti Re\olu-tion ***). Ce pa naši listi s tolikošno prederznostjo in vspešnostjo take pogubljive nauke po Avstrijanskim trosijo, gorje! kakošen bo sad? Nekoliko ga že okušamo. Dvoje mogočno vprašanje valove poganja po Avstrijanskih širja-vah, in sega do nar tanjših korenin našiga stanja — enakopravnost Judov s kristjani, in različne narodnosti našiga cesarstva — brez omembe tretjiga, namreč samopravuiga cerkvenskiga oskerbovanja protestantov. Ako se bodo po-leg vpijatiga lavdanja nepoštenih organov te imenitne vprašanja reševale, je pričakovati le razberzdana samopašuost •) Z nekako težo spet v ta predal poseženi, ali kaj hočemo? Cc v peti tern bode. se ne vleče is roke. Pis. **) V knjižici: Die Ausspruche der Protestanten in Ocsterrnch. S. 43. Pi». škodljivih samolastnih — iu zatiranje natorno opravičenih življejev; in spoznajmo — znainnja so po tem; ne upajmo zoper upanje, \ezapopadljiva tesnoba serca plaši, nade kali. Kakor vpričo nevarnosti ptica okoli gnjezda ferfeta, in v milih glasovih svoj strah razodcvljc: konservativnost mami čudna nemirnost, in ledena mcrzlota nje ude prehaja ?'J. Zatoraj mora vsak konservativni ali ohranivni podložnik naše deržave veselje čutiti nad enakimi časniškimi novicami. ki sc postavljajo v versto pogumnih borivcov zoper prekanjeno razdjavnost. in mora ga resnična želja navdajati. de bi navadni osodi nc zapadle, sebičnosti, medlc-vosti in opešanju na poslednje, kakor nas straši več žalostnih prilik. rGegenvvarf* hoče v katoliškim duhu svojo nalogo zverševati, ir. prav. le v katolištvu je iskati prave konservativnosti. Vse, kar se zove resnica in pravica, je v njem shranjeno, zunaj njega ni mogoče, kaj stanovitniga in koristniga dognati; njegova oblast, čeravno tajena, je taka po Evropi in po vsim keršanskim svetu, de popolnama obveljajo Kristusove besede: rkdor z menoj ne pobira, raztresa." Keršanstvo jc pri vpeljevanji poterpežljivo, in crl<» mursikake slabosti ljudstev in narodov prenaša, dokler jih Masama in polagama brez napravljanja druzih homatij s sv o j n nebeško nepremagljivo močjo ne odpravi, zakaj: Gottes Miihlen mahlen langsam. aber sie mahlcn scharf uud fein: ali kadar se iz pridobljene posesti preganja in tudi prežene, toliko veči nevarnost za zapušetie kraje nastopi. in toliko hitreje se blagor in sreča človeštva v ta-motne brezne vali. Svet poskuša to nezgodo, ali svoje krive zateke ne spozna. Neprenehama snuje teorije svoje sreče in naprejtve. — ali plitve so in vegaste na vse strani. Boga se znebiti, je sinešne soderge jedro. Tacih otroboveznih šli en si mende svet še nikdar ni navijal, in enaciga seganja po višinah brez podnožja, taeiga zvezdokiatja in nila-kopadja še nikdar ui vidil. kakor ga sam nad seboj poskusa. Ali ker je pletenje tacih verzelastih osnov zdaj sploh v navadi, zatoraj naj se mi prizanese tiha boječa misel, de utegne tudi 1'hovvanetzov list biti le glas vpijočiga v pušavi. kjer bo odmeval od nemih pečin in sc razgubljal po neob-zirnih pesenih prostorih. Poleg mnogoterih in pomenljivih znamenj se mitu dozdevlje. kijih tukaj razodevati ni pristno. dokler se zagrinjalo bolj ne razkrije. Iu naposled — kdo hi si Upal ugovarjati? — bo morde božja Previdnost ob času jasno pokazala, de zgodovina ni zgolj človeško delo. kakor se ie unidan bralo v \Viener Zcitung. Razffieri po ker*an*khn #relu. V t; rac« so mil. knez in škof Otokar 19. u. m. slovesno blagoslovili novo hišo za šolske brate, ki se imenujejo tudi Mariini bratje. Šolski bratje imajo med seboj kakor nekak red. posebno obleko, skor kakor usmiljeni bratje iu so izverstni redniki moške mladosti. V Gradcu se zlasti pečajo za uboge dečke sirote. Ta hiša je bila zidana z milimi darovi, zlasti Nju veličanstev cesarja Ferdinanda in cesarice Marije Ane. mil. škofa, in fužinarja žl. I.ilienthalskiga. ki je bil lansko leto dobil od sv. Očeta red sv. Gregorja. V Zagrebu jc umeri korar pervostoljne cerkve g. Štefan Ledinski. kteri je v svojio poroki polovico svojiga premoženja odločil usmiljenim bratam. polovico pa usmiljenim sestram v Zagrebu. in hukvamico nadškofijski knjižnici. Tudi djurski skof v razpisu do svojiga duhov-stva velevajo molitve za sv. Očeta, in opomnijo, de Ijud-stvopo razpiintaiiih okrajinah je dobro, kakor so se sami sv. Oče pred 2 letama prepričali iu ga pohvalili, le uekteri za- •) T.«k. ukiutljfj«- raznilrv I j miren in cinlji\ Mislavtk \ dramatični .Mrki v kaiholisrhi Uhani au- l.inz. v kterim -«• po-ruto Mahu- (l»ei /.a\a). njegova žena Conscienlia I\c-t I. rjur,; Vivilis. 4:nkola. Jiisin< ( plene nilaš »•• iMesInjan km-1 >o pravica I in pa — pole stene vmes. Pis roteni sovražniki dihtijo, ves cerkveni in deržavni red razdreti, rimskimu stolu sv. Petra njegovo dedino poropati. potlej ga pa podreti. V Peš t i se je H. u. m. slovesno pričela bratovšina za vedno češenje sv. Rešnjiga Telesa. Kolinskiga mesta verli mestnjani so sv. Očetu poslali milovavni in vdatni list, v kterim poglavarju sv. Cerkve v spomin kličejo, de nza križem in križanim neogibljivo pride tretji dan, dan vstajenja". — Enaki glasi se slišijo tudi z druzih krajev po Nemškim, in to brez vsakiga dogovora. kar očitno kaže, de povsod eno čutilo živi za sv. Očeta. Imenitni novokatoličan iz protestanštva, L a m m e r. je v Bratislavu dostal spraševanja za doktorstvo katoliškiga bogoslovstva in je na potu v Rim zavolj cerkvenozgodovin-skih naukov. C as niš t vo. Odkar so sv. Oče svoj glas povzdignili, kipe vse katoliške serca za njih blagor in za samostojnost rimske deržave. Od vsih strani gredo pisma v Rim, ktere naznanjajo vdanost sv. Očetu in milovanje zavoljo punta, povsod se moli za poglavarja sv. Cerkve in verne serca celo že na to mislijo, .Jim še v časnih zadevah z darovi nadomestovati, kar jim puntarski roparji odnašajo. Vsako pošteno serce teži za takimi čutili: čez veliko časništvo pa se rVolksfrd." pritoži, de za take dogodbe in to pomenljivo katoliško gibanje še glasu nimajo, iu če ga v misel vzamejo. se zgodi z zaničevanjem. iu vesoljniga katoličau-stva misli in prizadevanje ti potuhnjeni I a ž ii i k i z besedami „u 11 r a m o t a nu-sko, „k I c r i k a l"-sko enostransko znam-njajo. Ti prekanjeni posvetnjaki zmiraj le na to merijo, kar je zoper poštene katoličane in sveto Cerkev, njim je vera pezdir v očesu in jih le to veseli naznanovati in podpirati, kar jc katoliški Cerkv i v škodo; stopili so na lucifcrjevo stran in zanj sc potegujejo in vojskujejo! Kaj čuda, ker imajo posvetnjaki brez vere veliko časništvo v rokah ! Ako volk teleta ali jagnjeta pelje, jih bo gotovo zapeljal v svojo lastno mesnico , v gojzd in v svoj berlog. Rimsko. Sveti Oče neprenehama dobivajo pisma sinovske vdanosti — nc le od škofov, ampak tudi od množice očitnih in osebnih pobožnih naprav; tudi katoliško lo-vanjsko vseučilišč jim jc poslalo prelepo latinsko pismo. — Kadar časniki govore od potrebnih poprav v rimski deržav i . jim ni treba dosti verjeti. Poslednjo dobo sc jc zbral kardinalsk odbor, ki bo postave pregledal in vverstil v nov deržavni zakonik, in precej je bilo od francoskc strani pri-takujeno, de se pravniške zadeve popravljajo. To so papež Pij l\. že davno mislili, iu ne izv ira iz fraucoskiga pritiskanja. Pravniške zadeve pa so v Rimu boljši kot v Parizu. naj lažnjivi prekucuhi vpijejo , kolikor jim je drago .Tudi dav-kovske reči so bile na Rimskim do naj poslednje dobe v tako dobrim stanu, de le samo na Napolitanskim tako. de-siravno je bil poprejšnji punt dolg zapustil; ljudstvo ni bilo z davki stiskano, iu vender so prihodki izdajkam enaki prihajali. Zaupnost rimske deržave je veči kakor druzih cv-ropejskih deržav, ktere tudi punt v Romanji ni mogel omajati. To poterjujejo penezničarji kakor Rotšild, M i res itd., akoravno so judje. Milovanja vredno pa je. de sedanji punt tudi davčnim zadevam novo rano vsekuje. Tako je temu po dopisu iz Rima v rV o I k s f r eu ii d-utt in po druzih neoverž-Ijivih virih: vender iuiajo uadležui popravlaci in lažnjivi pisavi toliko v Rimu popravljali in pometati! lle bi le pred svojo hišo poprej pomet Ii! Iz 11 i m a se sliši, de bodo sv. Oče v kratkim na svitlo iJaii lastnogibiio pisanje ( Motuproprio ). in bodo naznanili namenjene spremene v svoji deržav i. s pristav kam. de to je poslednje, kar zamorejo brez prestopa svojih zavez dovoliti, in de za te prostosti in dovoljenja se cesar zaveže, odpadene okrajine ali s pregovoram ali pa tudi z mečem k podložnosli pripraviti. Se bo v idilo, kaj iu koliko bo iz tega. - Viditi je. se bere dalje v Kat. BI., de so se za- deve med sv. Mulam in pariško vlado /boljšale. Gotovo je. de so s v. Oče nekaj mirniši in jasniši kot navadno. MMotnace duhovne raje, sveto živeti in zveličano umreti. (Dalje.) O č i š e v a n j e od o d p u s 11 i j v i h grehov. Sv. Pavel loči tri verste odpustljivih grehov. Nektere primerja z dervi, druge s s ena m, zopet druge sler niše m ( 1 Kor. 3. 12), potem namreč kakor je veči ali manjši njih hudobija, in jih bo oginj v vicah delj ali manj časa žgal iu čistil. Nckteri taki grehi se namreč delajo iz pre-derzuosti. drugi iz navade, drugi iz naglosti. Premislimo nekoliko te ločine. 1. Kdor malo prezira, s časa m a pogine, pravi modri Sirah (19, 1). Malo prezirati, ua majhno ne po-rajtati. pomeni tukaj, vedama, radovoljuo in kakor norče-vaje tisto storili ali delati, kar je Bogu zoperno. Taki grehi niso nikoli majhna reč, ker oni nasprotvajo spoštovanju, kteriga smo dolžni poveljem tolikiga veličastva. Taki grehi so velikrat dvomljivi (če so veliki ali majhni), ker se od smertuih grehov ločijo le v tem. dc njih tvariua ni veiika. dc ni to velika reč, v kteri se greši. V tem se pa lahko mera prestopi, in nar veči prederznost je. se mejam smertne hudobije bližati. Taki grehi obilnost gnade Božje zaderžujejo; podirajo dvojni zid naše duše. namreč: strah in sramožljivost; poželjivosti živost dajejo; serce napadam sveta in satana nastavljajo; tenko vest skerhajo; — in se torej lahko v smertne grehe spremene. Doklej se bo človek smerti branil, kteri nalaš bolezni i še ? P. Fr. Ncuuiavr. Iilee. d. oscet. Theol.) — Zveličana .Margareta iz Alakoka je imela prav posebno veliko ljubezen do duš v vicah. torej je bila dosegla tudi to posebno gnado, de je večkrat v duhu vidila, kako in kaj terpe am sebi lazbil glavo: 1 tolar. t. j. 2 gr.ld. st. d. I.jubljansk študent: Vivat se«|uciis! 3"» kr. Otrok, ki sam nič nima. pa sv. Očeta ljubi, dvaj-etico. t. j. 35 kr. Nosi knz za mano I gold. Filius Pa'« i 13 gold. n. d J. S. 3 gold. n. d I pratianfe. Kako bomo dobro po slovensko z a z u a m nje \ a I i besede : S a c r a m c n t a I i a. s c g n e n . \v c i h e n. c o n s e c r i-ren? Znano je namreč, dc Sacraanentalia so ali „S eg-nungen.u kadar se nad kako reč ali osebo Božja pomoč ter blagoslov kliče; ali pa „\Ve i h u n g e n .** kadai -«• reč ali oseba iz posvetne rabe izloči iu se edino v Božjo službo, v Božjo čast posveti. Ako za poslednje vzamemo besedo posvetiti, p o s v c č c v a n j c. ki bi bila primerna . pa potlej pogrešamo besede za Consecratio. za kar se posvetiti, posvečevati in p o s v e č e v a n j e. po*\ečba ali posvetba se bolj prileže. Ako je kdo to reč že kaj prevdarjal in ve ka| dobriga svetovati, prosimo, dc bi blagovolil, vrcduištvu Z g. Danice svojo misel naznaniti, de sc zaznamki za ta znameniti oddelik keršanskiga nauka terdno vstanovijo. in zanesljivo bo bravcaui vstreženo. ako jim čez kaj ca-a ali Danica ali pa posebne hukvicc ta težavni iu Klicni nauk razložen podajo. Duhov s ke zadere. V ljubljanski škofi i. S m a r s k a fara jc po odpovedi v. č. g. f;jmoštra in dekana Janeza Pristov-a spraz-iijena in 23. u. m. razpisana. Prošnje za njo se ravnajo do vi*, c. k. d a vč niga vodstva v Gradcu. Prihodnji šmarski fajmošter bo svojima predujiku po 300 gld. na leto plaeeval. V I a v a n t i ii s k i škofi i. Čast. g. Franc J u \ a n-čič. duhovni svetovavcc in fajmešter v Vojniku. je izvoljen dekan iu fajmešter pri Novi cerkvi; — č. g. Frane C ime rman. namestnik v Vojniku. — in č. g. Franc l.avrcnčič. namestnik v slovenski predmestni fari v Mariboru. - Prestavljeni so čč. gg. kaplani: V u t o n Si ha v v Novo cerkev, —Jakob Bohinc v D o beril o, - Janez Zor k o v Sni a rt in pri Sloveujim gradcu. — Frane A mu ž v Pišeče. Janez Ferenc t iz sekovske škofije) v Slivnico. — Jožef Zadravec (jz sekovske škofije) v Sent -Jan ž ua Ptujskim polji, — Anton Druzovič v slovensko predmestno faro v Mariboru, — Korl llelc vi I iz slov. predmestne farc k stoljui cerkvi v Mariboru. — Gosp. Anton Meznc-rič. bivši v začasnim počitku, je postavljen kaplan pri sv. Križu poleg l.u t e ii b c r g a. t*ottorori z #/#/. dopisovavei. G. B.: Prav. prav; bo pa po Hožiču zopet proti Ljubljani pihnila. — G. — d : Kosmata kapa! to je pa že preveč. Bomo na pošti pozvedili. — G. V. v Sin.: jih ni tamkej; ako se staknejo, bodo jirikobacali. Dobrotni darovi. Za afrikauski misijon: G. L. St. 2 gld. n. d. -- Iz št. I.amprchta 5. gld. n. d. Vabiter k naroče vanju na i##i>iri# »avi © Dobro vemo, de jih dosti želi, naj bi naš cerkveni list zopet na teden izhajal, kakor poprej, vender zdaj nam okolišine tega še ne dopušajo, zlasti to, ker bi se mogla Danica potem prerej zlo podražiti. Tedaj ostanimo pri tem, de bo Zgodnja Danica vsaki drugi č eter te k izhajala. kakor dozdaj. Prizadevala si bo Danica, kolikor bole moč, vstreči vsim preblagim bravcam, še bolj pa, jim koristiti, ker to mora biti njen pervi namen. Težko uterpimo čas. ki ga obračamo v ta, edini cerkveni list na Krajnskim, de nam ne zaspi; torej pa tudi priljudno prosimo vse, kteri Danico in njen namen ljubijo, naj blagovolijo jo podperati in razširjati. Trud se oslajšuje, ako si je človek svest, de delo v dim ne gre. Od ene strani se je slišal glas, naj bi se Danica bolj za proste bravce vmerila in se tvarina v ta namen bolj tesno določila, iu de je pripravljenih več gorečih gospodov v ta namen delati in pisariti. Akoravno se tvarina za časnik pretesno ne more vpreči, kakor na pr. za bukve, ker potem bi se moglo marsikaj dobriga odvreči, in bi list tudi na mikavnosti terpel, bomo vender tudi temu vošilu prav radi po mogočnosti postregli: blagoserčni gospodje naj le pridno pišejo, sej obseg Daničin se zlasti potem ravna, kakoršni dopisi ji dohajajo. Zavolj tega bi bilo pa tudi želeti naj bi se naš list res med ljudstvam zmiraj bolj razširjal, de dobro zerno več zemlje najde. Zanesljivo bi ne bil zaveržen ne trud ne denar, ako bi hotli prečastiti gg. duhovni poskerbeti, de bi v vsaki duhovnii bil vsaj en list tudi za ljudstvo, naj bi sčasama priprosti Slovenci Danico še bolj spoznali kakor dosihmal, ker več zgledov imamo, de taki, ko jo začnejo brati, je potlej skorej ne morejo več pogrešati. S koliko veči gorečnostjo bodo potem tudi gospodje sami zasledovali krive misli, vraže, gerde in škodljive laži, potuhnjene kovarstva, zapeljivosti itd., ki jih hudovoljni jeziki med ljudstvo trosijo, in jih bodo z drugimi spisi vred Danici pošiljali, vedoč, de njih trud brez sadu ne bo. Temu občno koristnimi! namenu pa ne bo čisto nič kazil, temuč ga bo še le prav vgodno pospeševal sem ter tje kak spis, ki nekoliko višej sega in bolj olikanim bravcam vikši zapopadke ali umene bistri in sedanji mračni stan pojasnuje, zraven tega pa tudi razodeva visoko zmožnost naše ljube Slovenšine, in kaže kako lahko in gladko, pa tudi nekaj bolj olikanim bravcam umevno se da od sleherne tvarine po slovensko govoriti. Posvetne učenosti dalje segajo in se mnogotero razcve-taio: tudi za versko in duhovno plan si moramo Slovenšino čezdalje bolj pripravljati. Ravno enaki spisi pa k temu pot gladijo, zlasti ker besede in zaznamke prirezujejo, bravcam koristne misli zbudujejo in blage čutila poživljujejo. K delu! tedaj na duhovno, nravno in versko polje, Vi bistri, zmožni, blagoserčni gospodje, tudi neduhovskiga stanu! Na delo! ne rečemo le kar za Danico, ampak sploh za sveto, za Božjo reč. Drugod so ljudje, tukaj je Bog plačevavec. K sklepu bodi izrečena prav ser č na hvala vsim blagim pisavcam, razširjavcam in bravcam našiga cerkveniga lista! Ravno tako priserčna prošnja in priporočilo pa tudi za nad alj n o delo in pomoč! Zgodnja Danica velja: Za celo leto po pošti...........2 gold. 70 kr. n. dn. Za pol leta po pošti...........1 „ 35 „ n. dn. Za celo leto v tiskarnici..........2 „ 12 „ n. dn. Za pol leta v tiskarnici..........1 „ 6 ,, n. dn. Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača .... — „ 20 „ n. dn. Ako je treba napis med letam prenarejati .... — 15 ,, n. dn. Opomba. Odpravništvo želi, de bi stari naročniki z naročnino poslali natisnjeni napisni listič, na kterim naj se tudi popravi, ako je v napisu kaka skaza. Zdaj pa urno. naročnina!!! de ne pride zapoznina! ■.lika J c ran • Jožef Blaznik. v nd it ik. založnik. Odgovorni vrednik: Luka J«an — Založnik: Jožef Blaznik