>^AND
,-ynotice..*
NO. 40
Ameriška Domovina

AM€RK:4N in spirit
ION IN LANGUAG€ ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 27, 1950
LETO LII —VOL. LIE
NE POZABITE!
\ j Da bomo na 4. mai’ca o polnoči spremenili svoje telefonske številke!
Ako želite javnosti naznaniti svojo novo telefonsko številko
naznanite to v
AMERIŠKI DOMOVINI Računamo za enkrat samo
Važno je, da ljudje vedo vašo telefonsko številko!
VESTI
NEKATERI LE PRIDEJO DOMOV. — Nekatere ugodne posledice novoletne pomilostitve so se vendarle začele opažati. Prišla je domov, tako pišejo iz Kranja, Kristančeva gospodinja, p. d. Jamrova iz Čenčurja. Pet njenih hčera pa je še vedno zaprtih. Istctako so prišli domov Kalanova mati iz Vostee.
VARLJIVE GOVORICE. — V Ljubljani se mnogo govori, da bodo prihodnje volitve nadzorovali Amerikanci. Ta govorica gre o;l ust do ’..sl ; ,• j .ti se upanje, da bi moglo biti kaj svobode pri volitvah. Verjetno širijo te govorice komunisti sami, da bi potem, ko bi ugotovili, kateri ljudje so naj večji prijatelji Amerikancev in sploh zapada, mogli neposredno pred volitvami toliko bolj hu.dc udariti po njih.
ZBEŽALA STA OD TITA. — Iz Titove diplomatske službe sta izstopila v Švici živojin Vu-jin, pomočnik vojaškega ataše-jn in Bojič, sekretar v Titov-
Deloma oblačno in ne tako mrzlo danes čez dan in zvečer. Jutri'oblačno in gorkeje z dežjem ali snegom.
Tri na dan
Matt Ovetilč je ilzipoveidal v '•Vashingtonu, da je bil glavni ’^ss komunistov tukaj neki Abe Strauss. Ali vam ime po-ve> kakšne narodnosti je?
* * *
Zdaj šele se nam je posveti--°> zakaj je Boštjančič posvetil kar tri uredniške članke proti Ameriški Domovini ter 11 Vs zmerjal, ker da smo napadali Žide. Boštjančič in Strauss sta sedela pod isto rdečo mare-t°’ torej dve in 'dve so štiri.
* * *
Ea gre slovenski časopis in zmerja rojaka, da ihi se prikupil tujcelm Židom — nak, kaj takega se ne bi zgodilo niti med Culukafri. Samo med komunisti je kaj takega mogoče, ki ne Pdznaj o narodnosti. Zdaj se bomo .potrudili, da bomo Boštjančiču lepo vrnili, ker smo Pošteni ljudje in nikdar ne ostanemo dolžni. Včasih vr-nsmo šele po daljšem čafeu, vr-nomo pa, to pa že.
skem poslanstvu. Vujin je zaprosil švicarske oblasti za političen azil. Ne vedo še ali je postal po mišljenju reakcijonar ali hoče ostati v Švici kot kominfor-mist. Za Bojiča pa pravijo, da je gotovo proti-komunist.
OD 12 BOGOSLOVCEV, ki so se letoš na novo prijavili, se jih je le 6 oglasilo v semenišču, druge pa je UDV s priti-SKiom na družine in z aretacijami in grožnjami odvrnila od tega.
PRED ZRELOSTNIM IZPITOM na klasični gimnaziji v Ljubljani (na tej, gimnaziji poučujejo v vseh razredih latinščino in klasično grščino in je zaradi tega s tega vzgojnega zavoda izhajala večina kadra za (bogoslovno fakulteto) so Izahtevali od študentov izjavo o nadaljevanju visokošolskega študija. Na študente, ki so se izjavili za teološko fakulteto, so izvajali pritisk z zaslišanji, grožnjami in zasmehovanjem, obenem pa so tei”o-rizirali tudi njihove starše. ------------o------
ZDRAVNIK PRAVI, DA VE, DA JE KRŠIL POSTAVO
MANCHESTER, N. H. — Tukaj se vrši obravnava proti zdravniku dr. Sander ju, ki je priznal da je vbrižgal v žile Mrs. Borroto zrak, da je žena takoj umrla. To je tudi zapisal v dnevno knjigo v bolnišnici.— Zdravnik pravi, da ve, da je kršil postavo, da pa ni mogel več
gledati tripljenja bolnice, ki je že itak umirala za rakom.
Država pa drugače misli in ga je poklicala pred poroto, zatožen navadnega uboja ali umora. Mož umrle Mrs. Borroto pravi, da je hvaležen zdravniku, ki je ženi prihranil vsaj par dni strašnega trpljenja. Obravnava še ni končana.
----—o------
Skrivnostna smrt U. S. atašeja
DUNAJ. — V nekem predoru blizu Salzburga so našli razmesarjeno truplo ameriškega a-tašeja za Romunijo, kapetana Eugene F. Kar;pe. Vozil se je v Orient ekspresu na potu domov v Ameriko in oblasti sodijo, da je z vlaka padel ali pa bil vržen. Baje je nosil pri sebi važne listine. Pripovedujejo tudi, da je bil dober prijatelj ameriškega državljana Roberta Vogeler,
ki je 'bil te dni v Budimpešti obsojen na 15 let ječe radi vohunstva.
Socialisti v Angliji imajo komaj vidno
FRANČIŠKANSKE POSTOJANKE SO DOBILE SPREMEMBE
večino v vladi
Nekateri mislijo, da bo kmalu prišlo do novih volitev
London. — Socialisti so izgubili pri zadnjih volitvah v Angliji dosti mandatov, dočim so jih Churchillovi konservativci precej pridobili. Stranka ministrskega predsednika Attlee-ja ima komaj 2 glasova večine nad ostalimi strankami. Mandati so razdeljeni sledeče: delavska ali socialistična stranka 315, konservativci 294, liberalci 8, drugi 3.
Politiki so prepričani, da se vlada s tako majhno večino ne more dolgo vzdržati in že zdaj napovedujejo, da bo kmalu prišlo do novih volitev. Moč stranke se bo pokazala v aprilu, ko bo morala delavska stranka predložiti proračun Anglije, ki je že itak na slabih nogah. Najbrže bo zahtevala večje davke, dočim je Churchill priporočal v zadnji kampanji manjše davke.
Attlee najbrže ne bo več priporočal socializacijo raznih projektov. Prva je bila zdaj na vrsti jeklarska industrija, da bi jo podržavali, pa bo v z p r i č ol nazadovanja glasov za delavsko1 stranko ostala jeklarska indu-' stri ja še nadalje v zasebnih rokah.
------o------
Poizvedovalni kotiček
Angela Krakar, gimnazijska učiteljica, Ljubljana,, Študentovska ulica 7, Slovenija, bi rada dobila naslove svojih sorodnikov v Ameriki. Ima v USA bratranca župnika John Kra-kerja in tri njegove sestre. Angela je hči 'njihovega strica Jožefa. Kdor more kaj pomagati in svetovati kako bi sorodniki prišli v zvezo, naj bo tako dober in piše na gornji naslov Angeli Krakar.
Na slovenskih frančiškanskih postojankah v Ameriki so sledeče spremembe:
V	Lemontu je postal gvardi-jan p. Alojzij Medic.
V	Johnstown, Pa. pride p. Benedikt Hoge, župnik.
V	Detroit pride za župnika p. Tomaž Hoge.
V	New York pride za župnika p. Edward Gabrenya.
V	Willard, Wis. pride za župnika p. Avguštin Svete.
V	So. Chicago pride za župnika p. Bono Borgola.
------o------
Guverner Lausehe bo dal varstvo razvaževalcem premoga na cestah
Columbus, O. — Ohijski guverner Frank J. Lausehe je izjavil, da je dobil vesti, da se bo i abila sila proti tistim, ki bodo v tej premogovni krizi kopali ali razvažali premog, dokler je stavka v teku. Vzpričo teh vesti je izjavil guverner Lausehe, da je naročil državni policiji, naj da protekcijo vsem, ki bi jo potrebovali, tako trukom, ki bodo razvažali premog kot premogar-jem, ki bi hoteli kopati premog.
Guv. Lausehe je rekel: “Pre-mogarji, ki hočejo stavkati in piketirati to lahko storijo, če ne rabijo sile. To je njih ustavna pravica. Prav tako imajo pa ustavno pravico tisti, ki hočejo delati tekom stavke ;n so deležni vsakega varstva, ako se jim hoče delati silo.”
------o------
iz raznih naselbin
WLLARD, Wis. — Dne 29. jan. je po daljši bolezni umrl Anton Remšgar, .star 85 let, doma iz Dragomirja pri Brezovici nad Ljub]janoj v Ameriki 50 let, zadnjih 23 let tukaj, prej v Waukeganu, m. Zapušča dva -sina in tri hčere, tri v Ameriki,, dva (sina m hčer) v starem kraju.
Dovolite, g. Grili, nekaj vpras'anj!
G. Vatro Grili,
pomožni policijski prosekutor
v Clevelandu!
Ker ste v uradu pomožnega policijskega prosekutorja in kot tak branilec postav tega mesta in ameriške ustave, si uso-jamo staviti na Vas nekaj vprašanj:
1.	Vi ste bili (saj moi’da ste še) v izvršnem odboru SANSa. Matt Cvetic je pred kongresnim odsekom izpovedal, da so bili komunisti v izvšnem odboru SANSa. Ali ste Vi, g. Grili, to vedeli? Ali je bilo na sejah SANSa, na katere ste se vozili v Chicago, kaj takega, ki bi bilo prevratno in nevarno za Zed. države?
2.	Ko ste vzeli urad pomožnega policijskega prosekutorja, ste gotovo prisegli, da' boste izpolnovali ustavo te dežele. Ali -ni bila Vaša dolžnost, da bi očfstopili od organizacije, katero je justični oddelek vlade imčnoval kot subverzivno? Kar je zdaj^ potrdil tudi Matt Cvetic! če že niste hoteli povedati, kakšen je notranji ustroj SANSa, pa gotovo ni bilo Vaše mesto pri taki organizaciji v času, ko ste bili policijski prosekutor, bramilec postav te dežele.
3.	John Boštjančič, katerega ste Vi, g. Grili, nastavili za urednika pri Enakopravnosti, se je vsa ta leta udejstvoval kot komunist na tajnih sestankih in delovanjih ter kot tak gotovo rovaril proti Zed. državam. Recimo, da niste vedeli, da je s komunisti, veste pa zdaj. Kaj boste napravili pri listu, kjer ste Vi predsednik korporacije? Vi, pomožni policijski
prosekutor!
4.	Smatramo, da sta tukaj dve možnosti: 1) ali ste Vi nastavili Boštjančiča kpt urednika Enakopravnosti z vednostjo, da je komunist, ali pa ste 2) storili brez tega znanja v upanju, da bo služil ciljem, ki jih Vaš list zasleduje. Smatramo, da ste imeli v letih, ko je g. Boštjančič urejeval Enakopravnost dovolj prilike, da bi -se uverili o njegovi politični smeri, če pa tega niste spoznali, je pa to dokaz Vaše duševne nesposobnosti. Naj odgovarja dejstvom prva ali druga možnost, je jasno, da Vi na mesta, ki jih danes zavzemate, ne spadate.
5.	In kaj bodo vzpričo tega napravili Vaši gospodarji v City Hall?
V	slučaju vojne z Rusijo morajo ameriški komunisti začeti revolucijo
Tako jih učijo voditelji, je izpovedal Mati (vefič pred kongresnim odsekom; Ameriški slovanski kongres je hotel širiti propagando po radiju.
V	taki “čedni” družbi se je kretal urednik Enakopravnosti, John Boštjančič, in tako poplačal za streho, ki mu jo je dala ta dežela.
WASHINGTON. — Matt Cvetič iz Pittsburgha, član ameriške tajne policije, ki je bil poslan med komuniste, da prouči njih delovanje, zdaj pripoveduje, kaj vse je videl in slišal med komunisti, ki so bili trdno prepričani, da je Cvetič eden izmed njih. Zlasti so mu zaupali slovenski in hrvatski komunisti, o katerih ve zdaj Cvetič mnogo povedati.
Cvetič je v petek izpovedal
Premogarska unija bo danes pred sodnijo, ker nočejo na delo
pred kongresnim odsekom, da mu je znano, da je bilo poslanih 50 mladih komunistov v premogarske okraje, da delijo med njimi živež in Daily Worker, glasilo komunistične stranke. O tem je zvedel Cvetič že pred dvema tednoma. Nek u-
nijski uradnik v Uniontownu, Pa., je potrdil Cvetičevo poročilo o razdajanju komunističnega čtiva in živeža, toda premo-
garji so zavrnili eno kot drugo, ko so spoznali, da je to delo komunistov.
Cvetič je povedal na tretji dan poročanja pred kongresnim odsekom, da je služil sedem let med komunisti kot član F. B. L, v zapadni Pennsylvaniji. Povedal je, kako so komunisti na tajnih sestankih delali načrte, da bodo s silo vrgli ameriško vlado. Kadar so se komunisti razgovarjali o Ameriki, je niso nikoli imenovali drugače kot: “naš sovražnik,” je rekel Cvetič.
Povedal je tudi, da jih je komunistična stranka učila, da v slučaju vojne z Rusijo, morajo ameriški komunisti delati proti
Federalni sodnik ni hotel priznati izgovorov unije
WASHINGTON. — V petek so stali zastopnki premogarske unije pred federal, sodnikom Keechem, da povedo, zakaj se unijski premogarji niso pokorili ukazu sodnije, da gredo na delo, dokler sodnija ne reši njih zadeve.
Zastopniki unije so se izgovarjali, da so šli premogarji na stavko na svojo lastno iniciativo in niso hoteli poslušati predsednika Lewisa, ki jim je ukazal nazaj na delo.
Sodnik jih je poslušal, potem pa odločil, da njih zagovori niso zadostni, da se unija ni oprala krivde neposlušnosti na ukaz sodnije ter je določil, da mora priti unija v pondeljek pred sodišče, zatožena kriminalnega prestopka proti sodnemu odlo-
svoji (ameriški) vladi, zanetiti j ku-
v deželi revolucijo in vlado s si-j Unija je bila že dvakrat pred !o strmoglaviti.	I sodnij o, zatožena istega pre-
Cvetič je tudi povedal, kako;stopka. Takrat je bil federal-so se komunisti posluževali ra-(ni sodnik Goldsborough, ki je dijske postaje v Braddocku, Pa.[obsodil unijo v globo $2,000,-Govore je pripravljal odbor A-! 000. meriškega slovanskega kongre-j	------0-----
sa. Bill Matta, poslovodja ra-'GENERAL MOTORS
dijske postaje WLOA je izpove-'iTTPr-AT k rvi7 dal, da so komunisti res imeli ^	Iz-
govore na radiu, toda so jib LAVCEM 2c NA URO pognali že pred enim letom, ko	, ^ ,
je vodstvo radijske postaje vi- gaTa Sv„ji“eSo,000 dela'vcem aelo, kam pes taco molu	pri mezdi 2 centa na m.0 0(,
... ■.,>■■■■	tch ic v	12.000 'l‘--
NAJNOVEJŠEVEST! v ^ jo
„r . .	,	TTV .	zmzala ceno avtom in trukom
Washington. _ Včeraj so se vr- od m do $4()
šila pogajanja med premogar-sko unijo in lastniki premogovnikov. Pogajanja so bila čez polnoč danes zjutraj, pa niso prinesla nobenih uspehov.
Cleveland, O. — Mesto je danes zjutraj razposlalo inšpektorje po mestu, ki bodo ugotovili, če res primanjkuje premoga ali ne. Šli bodo v kleti hiš, katerih lastniki so klicali v City Hall za premog, češ da ga nimajo niti kepice več. Kdor res nima premoga, ga bo dobil.
Cleveland, O. — Delavci pri White Sewing Machine Co. so včeraj odglasovali, da se vrnejo danes zjutraj na delo.
To je že tretjič, da je G. M. utrgala mezdo. To dela glasom pogodbe z unijo, ki pravi, da se delavcem mezda viša, čim se dražijo življenjske potrebščine in niža, čim pade cena življenjskim potrebščinam. Pogodba z unijo poteče 29. maja in unija bo najbrže za bodoče to točko vrgla iz pogodbe.
Lausehe je prepovedal zbiranje za volitve
Cohim-hu's, O. — Guverner Frank J. Lausehe je strogo prepovedal vsako pobiranje denarja v ipolitične namene pri državnih uslužbencih.
; Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Iščejo vzroke požara—
V	soboto je gorelo v 'Willoughby, O. Škodo cenijo na 8350,000 na štirih poslopjih. Goreti je začelo ob 5 zjutraj v neki popravljalnici čevljev. Potem se je požar širil in šele opoldne so imeli ogenj pod kontrolo.
Zidarji se kujajo—
V	Cleveland je 18 unij pri stavbi nski industriji sprejelo 12 centov in pol priboljška na uro, toda unija zidarjev ni zraven, ker teahteva $3 na uro, ali 42 centov in po; na uro več kot imajo zdaj. Njih mezda na uro je zdaj $2.571/0.
Opekline je dobila—
Mrs. Emma Zorich, 17909 In-gleside Rd. je prižgala žveplen-ko in je hotela posvetiti v fur-nez, kjer je ugasnil plin. Nabrani plin se je vnel in Mrs. Zorich je dobila nevarne opekline po obrazu. Zdravi se v Collinwood kliniki.
Vesela vest—
Teta štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. J. Sta-nich iz San Pedro, Kalifornia, ter jim pustila za spomin krepkega sinčka prvorojenca. Materino dekliško ime je bilo Sylvia Železnik. Tako sta postala ' Mr. in Mrs. Železnik že trikrat stari ata in stara mama, ki tudi živita zdaj v Kaliforniji. Nekdaj so živeli v Clevelandu. Naše čestitke vsem skupaj Klub Ljubljana—
Jutrj večer ob 7:30 bo seja kluba Ljubljana v navadnih prostorih na Recher Ave. Pozdravi iz Cal.—
Mr. in Mrs. John Komin ter hči Christine pošiljajo iz Los Angelesa naj lepše pozdrave Vsem prijateljem in znancem. Tam so na oddihu pri družini Mr. in Mrs. Frank Dolinar, ki je tudi bivši Clevelandčan.
Pismo ima pri nas__
Berta roj. Kiblič, doma iz Trbovelj, ki se je pred leti naselila v Zed. državah, ima pri nas pismo. Naj pride ali piše ponj.
NOVI GROBOVI
Steve Medveš
V soboto zvečer je po dolgi bolezni umrl rojak Steve Medveš, star 68 let. Stanoval je na 1210 E. 175. St Doma je bil iz Primorskega in je prišel v Ameriko -pred 36 leti.
Tukaj zapušča žalujočo so-proko Ano, tri sinove, James, Rudolph in Albert, hčer Mrs. Mary Cipo, v starem kraju pa zapiušča brata Andreja in Toma ter sestri Josephine Medveš in Marijo Tropina. Bil je član društva Kras št. 8 SDZ.
Pogreb bo v sredo -dopoldne ob 9 uri ilz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda, v cerkev Marij e Vnebovzete ob 9:30 in potem na pokopališče Kalvarija. ------------o-----
Bivši delavski vodja že drugič kriv
WASHINGTON. — Harold Christoffel, nekoč delavski vodja v West Allis, Wis., je bil že drugič spoznan krivim, da je namenoma lagal pred kongresnim odsekom, ki je tajil svojo pripadnost h komunistom. Obsojen bo drugi teden; najvišja Vnypn if> 10 let iečft.
Ameriška Domovina
KUTE
F I* I !%l—MO M > -
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 8, Ohio
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays____
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for $ months.
FEBRUARY 1950
SUN MON TUE WED THU HU SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 IS 16 17 18 19 29 2122 23 2425 26 37 28
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
--@^83	No. 40 Mon., Feb. 27, 1950
Delavstvo pod Titom strada
Ne bomo tu navajali naših lastnih misli nf podatkov. Ne pišemo na osnovi mnenja kakega reakcijonarja, vse kar bomo tukaj omenili je povzeto po poročilih delavcev, ki so vse do zadnjega podpirali Titovo vlado in njegovo stranko, pa so se kot komunisti razočarali nad Titom, zbežali pred "»njegovo tajno policijo in sedaj pripovedujejo o resničnem življenju v Jugoslaviji. Komunističen list “Nova Borba” takole opisuje njihove trditve in opažanja:
Delavstvo v Jugoslaviji živi, dela in se 'bori v najtežjih okoliščinah. Tito svetu laže, da gradi socijalistično družbo in državo, dejansko pa njegovo vladanje ni nič drugega kakor birokratična in policijska diktatura. Titova klika ima samo en cilj, da bi obogatela na račun ljudstva, posebej pa delavstva.
Na 5. kongresu komunistične stranke Jugoslavije je zloglasni Kidrič povedal, da znaša skupni dohodek delavcev in uslužbencev v Jugoslaviji v letu 1948, do 48 bilijonov 100 milijonov dinarjev. Celoten narodni dohodek je isti človek takrat cenil na 181 bilijonov 900 milijonov dinarjev. Od tega dohodka so delavci in uslužbenci plačali 39.4%--več dohodninskih davkov kot v letu 1947, plačali so 3 bilijone, 200 milijonov dinarjev. Za socijalno zavarovanje so dali 4 bilijone, 300 milijonov dinarjev, narodnega posojila so “prostovoljno” plačali 3 bilijone, 100 milijonov dinarjev. Poleg tega so morali plačati še 600 milijonov dinarjev za razne druge takse in davke, čisti dohodek delavcev in uslužbencev je torej samo 37 bilijonov 600 milijonov dinarjev, kar znaša samo 19.6% celotnega narodnega dohodka. \ letu 1948 je bilo v Jugoslaviji milijon 300 tisoč delavcev in uslužbencev. • Povprečni dohodek je torej bil 2,400 dinarjev mesečno.
Ta majhen mesečni dohodek pa še ne daje cele in popolne slike žalostnega položaja jugoslovanskega delavstva in uslužbenstva. Kakor je znano, titovska policijska država pita sama vse državljane. Vse je raciomirano kar človek potrebuje, tako da vsak državljan mora za vsako svojo vsakdanjo potrebščino prositi državni urad, da mu jo nakloni. Po črki zakona imajo pravico delavci in uslužbenci na sledeče dajatve:
Kategorija R-l, težki delavci: 650 gr. kruha dnevno,
12.000	gr. masti mesečno, 3,000 gr. rpesa mesečno, 1,000 gr. sladkorja mesečno, 21,000 kalorij dnevno.
Kategorija R-2, strokovno izvežbani delavci: 45 gr. kruha dnevno, 11,000 gr. masti mesečno, 25,000 gr. mesa mesečno, 900 gr. sladkorja mesečno, 1,555 kalorij dnevno.
Kategorija R-3, večina uslužbencev: 350 gr. kruha dnevno, 1,000 gr. masti mesečno, 2,000 gr. mesa mesečno, 800 gr. sladkorja mesečno, 1,500 kalorij dnevno.
Kategorija G-l, člani družine: 900 kalorij dnevno.
Kategorija G-2, otroci od 2 do 7 let: 850 kalorij dnevno.
Za tiste, ki so člani posebnih državnih trgovin in za družinske člane teh priviligirancev, je določeno: 500 gr. kruha dnevno, 3 do 5,000 gr. masti mesečno, 8 do 15,000 gr. mesa mesečno, 2 do 3,000 gr. sladkorja mesečno, odnosno 3,500 do
5.000	kalorij dnevno na osebo.
Te tako določene količine hrane pa se nikoli redno ne dele in ne dostavljajo prebivalstvu. V Belgradu je delitev hrane še najboljša. Pa tudi tam je bilo razdeljene komaj 60% predvidene in določene hrane. V drugih mestih se je razdelilo še manj.
Pač pa je vedno vsega dovolj za tiste, ki imajo pravico, da se oskrbujejo v omenjenih špecijalnih državnih trgovinah. Tq so: uslužbenci ministerstev, uslužbenci OZNE ali UDBE, diplomatski uradniki, univerzitetni profesorji, akademiki, avtorji in pisatelji, žurnalisti in umetniki ter slična aristokracija titovske družbe. Ti dobe vsega v neomejenih količinah, za te je tudi luksus na razpolago.
Priviligirancev je najmanj kakih 50,000. Kakih 200 je ministrov, 598 je uradnikov komunistične stranke, potem so vsi člani predsedstva narodne skupščine, vsi narodni poslanci in člani Doma narodov, člani odbora Ljudske mladine, člani odborov Ljudske fronte zveze antifašističnih žena, drugi višji uradniki komunistične stranke, inštruktorji, komisarji in slični, ki jih je vsaj kakih 10,000. Najmanj 20,00-0 je generalov in častnikov, najmanj 10,000 je članov OZNE ali UDBE, 800 do 900 je pomočnikov ministrov, nad 4,000 je direktorjev, nad 5,000 je raznih diplomatskih uslužbencev, nad 3,000 je poslovodij, in potem še pridejo razni zunanji eksperti tako, da je število teh srečnih članov visoke titovske družbe vsaj kakih 200,000.
Kakor smo že rekli, mora biti za te priviligirane posebne državne trgovine, vedno vsega dovolj na razpolago. Tu sem gre skoro eno tretjino vse hrane kar jo ima Jugoslavija. Pri mesu pa vidimo, da priviligiranci pojedo 34,000 ton mesa na leto, dočim ostane za delavce in uslužbence v tej proletarski diktaturi samo še kakih 35,000 ton. Povprečno dobi delavec samo eno tretjino kilograma mesa na mesec. Yse drugo, kar je zapisano po točkah in kartah, da bi delavec moral dobiti, gre na titovske priviligirance.
Če tako vpoštevamo plače in vse količine, ki so po racij o • niranem sistemu določene za delavce in uslužbence, pridemo do zaključka, da povprečna delavska družina, ki šteje 4 čla-
ne, dobi v Jugoslaviji po 3,548 kalorij dnevno. To bi bilo dovolj ravno za eno osebo, štiri pa krepko stradajo.
Delavske in uslužbenske družine so torej v Jugoslaviji prisiljene, da gredo na takozvani svobodni trg in tam zapravljajo svoj težko prisluženi denar za plačilo ogromnih cen hrane, ki se tam dobi, dasi nekoliko omejujejo lakoto. S svojimi dohodki si delavec in uslužbenec ne more kupiti niti drv, niti premoga, niti obleke, niti obutve in sploh ne more misliti na kake knjige ali kulturne potrebe. Tudi za zdravnika in zdravila delavcu nič ne ostane.
Po samih Kidričevih podatkih moremo torej ugotoviti, da je v letu 1948 delavstvo v Jugoslaviji bilo kruto eksploatirano, huje kot v katerikoli kolonijalni eksploataciji.
V letu 1949 se je položaj še poslabšal. Zlasti družine uslužbencev so bile še bolj siromašne, ker so že razprodale vse, kar so še morda poprej imele v svojih stanovanjih iz časov, ko je vladala še v Jugoslaviji “reakcijonarna buržuazija,”
BESEDA IZ NARODA
Waukegan, 111. — Obljube delati ni nikoli varno, tako me večkrat poučuje moja boljša polovica. Ona ve povedati iz kraja, kjer je ona doma, da je neki bogat graščak obljubil neki osebi, da bo skrbel za njenega sina. Pozneje je pa na obljubo pozabil in po smrti so ga videli potem večkrat na ognjenem konju jezditi v temnih nočeh in delal je strašno pokoro za svojo obljubo. Naj bo že tako ali pa tako, obljube delati res ni varno, ker ne veš, ali boš mogel izpolniti ali ne.
Jaz sem obljubil zadnjič, da bom povedal enkrat, kaj je doživel v svoji službi neki tukajšnji rojak, ki je služboval pri prometni policiji. Bilo je že pred več leti. Nekega nedeljskega jesenskega večera je patruljiral na cesti, št. 41 v okolici Grand Ave. Ob nedeljah je pa navadno tako: Ljudje se vozijo v obiske in navada je, da drug drugemu ponujajo pijače in dobre kapljice, ki ljudi razveseli in tega ali onega avtomobilista spravijo v korajžo, da bolj navdušeno pritiska na ga-solin in avto pa bolj živahno: drči. In v takih razmerah se dosti nesreč dogodi. Zato policija pazi in kroti take navdušene voznike in jih poučuje, da naj se jim na drugi svet tako ne mudi. Tja bodo že itak prehitro prišli. Nekateri jih poslušajo, drugi pa ne. Kdor pa je le predrzen, ga pa ujemejo in primerno kaznujejo. Pri razboritežih in pri predrznih voznikih le taka šola kaj zaleže. Pojdimo k dogodku.
Tisto nedeljo večer so avtomobilisti kaj nerodno vozili. Veliko sem jih ustavil in jim dajal tikete. Ob kaki deseti uri zvečer privozi v smeri od Chicage proti Milwaukee lep nov Dodge, že od daleč sem videl, kako je smuknil zdaj mimo tega, zdaj mimo drugega avtomobila naprej. Voziti je moral kakih 70 . do 75 milj, kar je v natrpani cesti, posebno skozi križišča prenevarno. Ubrisal sem jo za njim z mojim motorciklom, ga dohitel in mu dal znamenje, naj potegne na stran in ustavi.” — Tako je pripovedoval policist. ’Nato pa nadaljeval o zgodbi: “Well, what are you. on such a hury, that you must drive 75 miles per hour?” je vprašal v angleščini.
Zadaj na zadnjem sedežu se v istem hipu s hreščečim glasom oglasi po slovensko žena: “Zekej se ti je teku mudilo, zdej boš pa hediča vidu!”
“O, Mises, policaji nismo hudiči, mi smo raje vaši angeli varuhi. Ako boste vi tako vozili, se boste ubili, predno boste prišli domov.”
“Jezesta, kaj ste v Slovenec, o Marička, to je pa božji žegen za nas,” se je hitro zopet utak-nila žena vmes. “O vi, pa nes ja ne boste v teknili v luknjo.
Veste, moj stari ga je malo preveč pocukal v Chicagi, pa mu ta šajtrga nekam bolj hitro be-zlja, saj veste, kako je.”
“Nisem vedel, ali naj se smejem ali kaj bi,” je dejal rojak policist. “Dal sem jim malo pouka in naročil, naj vozijo kakor ,se šilka, da ne bo nesreče.”
“Žena me je pa vabila, naj se kaj oglasim v Milwaukee in da naj pridem k njim na j nižino in da takrat ga bomo ,po štajersko im po kranjsko cukali, da bo vse veselo.”
Vidite, tudi policisti' doživljaja svoje špase. To je tisti dogodek, o katerem sem obljubil, -da vami ga bom. povedal. Zdaj sem obljubo izpolnil. Za naprej pa nobene obljube več, ker potem je treba pa pisati m pokoro delati.
V	Greenwoodu, Wis., je preminil pred par tedni znatni rojak in waukeganski pionir Anton Remšgar, star 86 let. Živel je tu v North Chicago na naslovu 1038 McAlister prej dolgo vrsto let. Zadnje čase pa je bival pri svoji hčeri Mrs. Mary Gosar y..Greenwoodu, 111. kjer je tudi umrl. Pokojnik je bil eden naj starejših članov tukajšnjega društva sv. Jožefa, KSKJ. V tukajšnji žičar-m je delal nad 35 let. Naj mu bo lahka ameriška zemlja in naj počiva v miru.
V	Rochester, Minn., paV’e te dni umrla znana hrvatska rojakinja Mary Burkič, ki je bivala na 1626 Sheridan Rd. — Bila je dalj časa bolna in se je šla zdravit v znano Mayo bolnišnico v Rochester, kjer je u-rnrla in so mrtvo pripeljali nazaj v North Chicago, kjer je pokopana na Ascension pokopališču. Naj počiva v miru!
Vreme in zima se spreminja, kakor se nobeno leto. Danes je prav lep dan,da nekateri že trte obrezujejo. Pred par dnevi pa je melo ih pihalo kakor v Sibiriji. Kaj bo jutri in potem, ne vemo.
Z ženo sva napravila načrt, da bova začela barvati stanovanje, (potem bo delo na vrtu in za dopisovanje bom kratek s časom. Apelira™ pa na druge, da zgrabijo ;za pero in kaj napišejo od nus v priljubljeno Ameriško Domovino. Naša a-meriška Vrhnika mora biti na nebu ameriške Slovenije naj-sveitlejiša srečna zvezdica. Da b i, je odvisno od nas samih.
Pozdrav vsem čitateljem A. Domovine!
Vrhenšk Tine. -------o------
Zopet velik dan na Willardu
Willard, Wis- — Hejlsasa, h ops asa, pustna nedelja! Pa je,bilo res talko lepo, da niti povedati ni mogoče. Ves Willard je 'bil zpipet zbran v farni dvorani Sv. Družine. Saj ni mogoče niti nifelRb da bi kateri dobromi-sleči faran manjkal. Če je, mu je lahko zelo žal.
Ja, kaj ,pa je vendar zopet bilo tako zanimivega na Wil-
lardu? Imelj smo prekrasno otroško prireditev. Nismo namreč še bolj natančno poročali, da imamo na Willardu že od lanske jeseni dve častiti sestri, ki skrbita za vzgojo naših malih. Pol leta sta komaj sestri tu, in na Willardu je kar vse drugače: kako lepo je v cerkvi, kako vzgledno se obnašajo o-troei, kakšne lepe pobožnosti imamo in mladinsko petje. Kar ne moremo verjeti, da je to res. In zdaj pa ta otroška prireditev!
Nad 80 otrok je nastopilo na odru — seveda ne visi naenkrat ker tako velikega odra nimamo. Otroci so nastopali v raznih skupinah. Joj, kako smo vživali, kako smo Se pomladili ! Otrobi so se kar kosali in ’tekmovali, kdo bi napravil lepše in kdo bi nas bolj ra|z|vese-iil; eni s petjem,, drugi z dra-matskimi prizori, zopet tretji z rajanjem. Popokali bi bili skoraj od smeha med zamorsko veseloigro in na ves revma-li'zem smo pozabili, ko so se otroci vrteli pri narodnem plesu in vmes so prepevali med drugimi tu d j ono od Židane mar e le. V posebni točki je nastop’1 tuldli dekliški pevski zbor.
Za oni večer smo imeli tudi svojo lastno oddajno radio postajo, kjer so nastopale razne willardske kapacitete. Napovedovalec si je vsakega nekoliko privoščil, priporočil je vse naše trgovine in gostilne, pa tudi ob p. Leona in ob p. O-dba se je malo obregnil. P. Leo je bil zopet proglašen za predsednika lovskega društva, kar seveda tudi v polni meri zasluži.
Tudi godbo smo imeli ta večer v dvorani in sicer otroško godbo. Skoraj neverjetno je, da je mogoče v par mesecih kaj takega doseči: trije otro-šiu violinisti s0 nastopili, ki jih je pripravil g. Vilko Kun-[ara. Ta človek ima poseben dar od Boga: kar bi kdo drugi dosegel v dveh letih, on skonča v dveh mesecih. Violinisti so igrali ob spremljevanju klavirja venček narodnih, kjer so proslavili tudi pustno nedeljo.
Na Willardu imamo tudi nekaj otrok od novih naseljencev. Takoj ko so se prikazali v krščanskem nauku, so zbudili veliko pozornost. Sestra jih je vprašala, če znajo kaj peti in so jo urelzali po slovensko, da je šlo kar skotzli ušesa. Štirje mali so, pa zaležejo pri petju za 40 drugih. Duhovnik j e hotel vedeti za njih imena, pa pozove prvega: Kako ti je ime? Odgovor se glasi: Tonge’^! — Pa ni smel napisati ne Tony niti Anthony, ampak samo Tonček. Njegova sestra noče biti Mary, ampak Marijam ca in prav nič drugega. — Tretji je France in ne Frank, eden je pa Milan. Ti štirje so nastopili samostojno in so zapeli: “Preljubo veselje, oj kje si doma,” Tonček je zapel sam
“Moj ( očka imajo konjča dva” in Marijanca je zapela oblečena v slovensko narodno nošo “Sem deklica mlada veseli, sem pravo slovensko dekle. ” Ko je deklica med “tra-lals, tralala” zaplesala, je bilo v dvorani tako navdušenje, da bj nekdo iz New Yorka, če bi bil navzoč, zapisal: “Dvorana je ponorela!”
Spored je trajal polni dve uri, toda ljudje bi bili radi sedeli, gledali in poslušali še dve uri. Le uboge .sestre, koliko so so morale mučiti, predno so se otroci vsega tega naučili. Za ta izredni in prvovrstni užitek s,no dobrim sestram iprav 'iz srca hvaležni in še bolj se bo vsaka družina povezala s sestrami pri vzgoji naših otrok. Sestre z nami, mi s sestrami, vsi skupaj pa z duhovnikom in Bogom in willardsko faro čaka slavna (zgodovina.
P or oče vale.
ker je gospodar kempe in sta se bala, da bi bila ob jerperge.
Pa zapoje telefon v našem o-ficu in naša Tončka, ki jezlja nazaj na telefon, če če, je povedala, da ima nekdo srčno kopr-nenje po našem Francetu in če bi ga mogli zvleči k telefonu.
“Halo,” je naš France rekel v telefon. Pa tako, da se mu je videlo, da mu ni dosti za razgovor. Kakor jnu ni za kislo vino. Potem je pa nekaj časa poslušal, nato je pa rekel: — “Kar sama jih pojej, če jih ho-šeč, jaz sem že sit!”' To je rekel in obesil slušalo tako, da je čudno, ker se ni kljuka odlomila.
Nekaj ne bo prav, sem si rekla in ker sem mislila, da ima prisrčen razgovor, ki ga je imel naš France z nekom, kako zvezo z oficom, sem ga vprašala, kaj da je. In tedaj je France začel govoriti. Govoril je počasi in razločno, izpustil ni ničesar, kakor se to spodobi pripovedovalcu, pa še takemu, ki se je izučil za šolnika.
No, in povedal nam je, kako je prišel opoldne domov, postavil klobase z vsem, kar spada zraven, v tisto novo kastrolo, ki jo njegova Zofka tako obrajta, del v drugo kastrolo zelje, potem pa pripravljal krožnike, kruh in vse, kar spada v tisti člen naše postavodaje, po katerem se po predpisih mlati.
Sinko Johnny je prišel domov, se vsedel k mizi ir. čakal, kaj da bo. Nič ni rekel, ker a-ta pozna, da ga ni dobro jemati naposodo, kadar je v kuhi. No, saj je vedel, da bo dobro, kadar bo ata spackal, kakor je bilo še vselej.
“Johnny, zdajle pa bova,” je končno izrekel besedo naš France in segel po kastroli, v kateri so se dičile klobase. “Johnny, takih še nisi, kakor sem jih danes, če kaj vem!” Johnny je segel po vilicah, nožu in velikemu kosu kruha, pa čakal na obratovanje. France je postavi!; k., strolo na mizo in hotel odpreti pokrov. Pa ni šlo takoj in ni šlo pozneje in ni šlo nobenkrat. Najsi se je France še tako trudil, pokrov se je krčevito držal kastrole. Kakor bi bila zrašče-na. France se je potil kot bi sedel nri Tonetu Debevcu v kuhinji pri “lanskem.” Saj ga je nekaj, Franceta, bi rekla, ampak s pokrovom si je bil toliko v štati, kot nič. In Francetu je začelo vreti v žolču. K sreči je bil navzoč sinček, ki je držal Franceta nazaj, da ni začel govoriti hudih besed, kakor bi jih bil rad. Enkrat je že prišlo tako daleč, da je pogledal, katero okno je najbližje, da bi treščil kastrolo, pokrov in klobase dol na Addison Rd. Pa se je premagal, da ne bi imel sinček slabega zgleda. Otroci so res žegen božji, se reče včasih.
In tako je prišlo, da je naš France rekel sinu, naj si kaj poišče v ajsbaksi, sam je pa vzel klobuk in odšel nazaj v ofic prav tak, kakor je prišel tj e,
tešč in prekuhan same hude jeze. Samo to si je ponavljal, kaj vse bo slišala Zofka, ki je kupila tako kastrolo. Zdaj sem šele razumela, zakaj se je France tako grdo držal, ko je prišel nazaj od “kosila.”
“In veste, kaj mi je zdajle o-na rekla,” je govoril France. Povedala sem mu, da ne vem, ker je nisem slišala. “Je rekla, naj pridem domov na klobase. Samo malo da je potrkala s pokrovom po peči, pa je pokrov kar sam poskočil in odskočil. Povedal sem ji, naj jih kar sama je in da naj gleda, da mi ne bo prišla tista kastrola nikoli več pred oči.”
Vidite, tako si je naš France spekel klobase, ki jih je sam delal. Ja, ti moški, vsi so enaki. Mene kar mraz strese, če pomislim, kaj bi naš napravil v
NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO
Bom povedala, če mi bo šlo, kako se je bil tudi naš France podstopil h kuhanju ali pečenju klobas. Se reče, saj po mojem mnenju ni to nobena umetnost, če človek zna. Jaz se že zazdim, da jih znam, pa ki veste, da se ne baham rada. Tisto pa spet ne, da bi kdo ob mene škarpe brisal. Vse, kakor je lepo in prav.
Naš ima najrajši take, ki za spoznanje hrustajo. Ampak bogvaruj, da bi jih preveč spekla. Sama ne vem, kako je to, da se mi vselej posrečijo.
Pa naj bo že kakor hoče, bomo videli, kako si jih bo zrihtal naš France. Kaj vem, kolikokrat je tisti dan nagnetal, kako da jih bo lepo spekel, ki bo sam doma. Kar je res, je pa res, pripraven pa je naš France pri peči. Menda ga je njegova Zofka navadila, da zna. Povedal je, da je Zofka kupila neko posebno kastrolo, v kateri da se klobase spečejo tako, da so ravno prav na vse strani. Pa zelje da ima doma in tako bosta tisto opoldne sama s sinčkom Johnnyjem, ki bo prišel iz šole opoldne in bosta imela pravo cesarsko kosilo. Jaz sem jih že kar duhala, klobase, toliko nam je pripovedoval o rihti.
Ko je opoldne odhajal domov, se mu je kar samo smejalo in našemu je omenil, ko je odhajal: “Na klobase bi te povabil, pa ki vem, da ne bi šel. Kakor jih znam jaz skomandirati, jih
še nisi pokusil.” Naš se mu je lepo zahvalil in mu rekel, naj že vendar enkrat gre, da se bo ofic oddahnil, ki že od zjutraj ne sliši drugega kot o samih klobasah, pa o kislem zelju, absolutno nič drugega. Dobro, da nismo me ženske take, ki smo venomer v kuhi.
Ko je prišel France nazaj po kosilu, ni rekel nič. • Ker se ne maram vtikati v druge zadeve, ga tudi nisem vprašala, kako so mu šmekale klobase. Bo že sam začel, sem si mislila, saj je tudi dopoldne sam govoril o njih.
Naš je bil pa tudi nekam “bizi” in tako nismo nosili popoldne klobas po oficu. Zdelo se mi pa je, da se France ne drži tako, kakor bi se moral držati po dobri kosti. Kar našega poglejte, kadar jo seka opoldne od Somovih! Kar samo se mu smeje in na vse strani se priklanja, pa ki mu nihče nič noče. Ko gre pa tj e, pa kar v tla gleda, kot da bi kaj izgubil in klobuk vleče na oči. Parkrat sem vrgla oči po Francetu. Saj veste, da moram kot basovka gledati za blagor vsega ofica, da se mi ne pokro-toviči in zbosi. Pa se mi je zdelo, da se drži, kot bi po poti srečal kakšnega boijševika ali kakšne drugo tako nesnago. Da bi bilo kaj s klobasami narobe, mi niti na misel ni prišlo, ki vem, da zna. Naš mi je sicer nekoč zaupal, kako je France pohal piške v Kushianovi kem-pi, kjer je imel za priskledhjka našega in Jima šepca. Da jih ni mogel sproti nacvreti. Po vsak košček posebej sta prišla v kastrolo, obrala skorjo, pa zopet vrgla nazaj. Pa pritoževala sta se na vse mile viže, da ne zna France, pisk ž& ne. France pa nazaj, da ga taka dva ti-J takem slučaju, če ne bi mogel ča ne bosta učila in bi bila ta-j gneti pokrova s kastrole. Križ krat brez večerje, da ni k sreči1 božji! Ušesa si tiščite, ker na-prišel Leo sam in cvrl naprej.1 šemu gre, vam rečem, kadar se Njega si pa nista upala lotiti, pripravi.
Karl mauser:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
Potlej nenadoma vstane, raztrga Jellkino pismo in ko j nato še bel list z nedokončanim •Stavkom.
Zmečkane koščke vrže v peč.
V. SREČANJE Beatus vir, qui suffert tentationem (Jac., 1, 12)*
* Blažen človek, ki premaga skušnjavo.)
Božične počitnice so (prišle rrimogrede. Klemen se jih je tal in veselil. Jelka ni več pi-sala, toda Klemen jeibil prepričan, da je pot do jasnine še 'taleč. Jernej je bil čudno ve-^el. Kakor da je planilo vanj novo življenje. Moškaj je bil r°&en, s Klemenom sta se gledala postrani. Tako so se vsi 'trije bližali božiču.
Prišel je dan, ko je po semenišču vse oživelo. Klemen je prvega srečal Pintarja iz drugega letnika. S kovčegom ni srečnim obra|zom.
“Gremo, Klemen.”
Z vrha stopnic je Gornik kledal za odhajajočim. In bilo mu je čudno tesno. V srcu j* bila topost, p ©navaden strah, ki ga doslej ni poznal.
'tako so odhajali Kremen se •1° odloči] za drugo jutro. Me-knj je namerjal še kupiti popoldne. Jernej je odšel zve-c~r, Moškaj popoldne.
Jernej je držal kovčeg v roti in stal pri vratih.
“Nekam lahko odhajam.” Smehljal se je Jernej, kakor Cia že isedj za domačo mizo. Klemen je otožen.
“Po svetih treh kraljih se vidimo.”
Jernej dvigne ramena.
‘ Upajmo, če se ne bi, že vidim /.loška j a, kako bi razpenil-čeljusti in važno rekel: Cherchez la femme!
“Poznam ga, mestjana.” Klemenu so se stisnile oči “Torej se bojiš zase?” Jerneju je nerodno.
“Včasih gre srce čez pamet.”
Več Klemen ne more spraviti iz njega.
Tako pride večer in Klemen .le sam v 'solbi. Skupne poho--mosti v kapeli ni več. Večina ^emenišnikov je že odšla Vsak opravlja svoje molitve sam. 'J kapeli je tiho, kakor da je mlado življenje umrlo. Samo večna luč utriplje in harmo-Pij pozabljeno stoji ob steni m vrati. Velika okna bolščijo v Parketna tla, duh po kadilu f° Je razlezel, stene so mrzle polirane klopi se svetijo, ka-•v01’ da so pokrite 'z ivjem. Be-vrata, ki vodijo v ravnate-■'evo stanovanje, so zaklenjena.
Življenje v (semenišču je "mrlo, odteklo kakor živa voda.
y Klemenovi sobi je pozen ^ečer, nad pisalno mizo gori vUc. Klemen je razdvojen, neznana teža mu leži
Make This Your Buy Word For VITAMINS
0Ne1a|dAY
Multiple VITAMIN capsules
j)ne-A-Doy (brand) Multiple Vita-• tin Capsules are—-
V^OTENT—each eapjula contain* th# daily basic nead* of the five vitamin« '»hole requirement« have been estab-"•tied a« euentiat to human nutrition.
^•CONVENIENT—take last one capiule today and you can forget about vitamin supplement« until tomorrow.
®—^CONOMICAl.—a single capsule each day is all you take and ail you pay »or.
♦'GUARANTEE-! a k e one One-A-Doy (brand) Multiple Vitamin Capsule each day for sixty days. Vour money back It you are not satisfied.
MILES LABORATORIES, INC.
^ Elkhart, Indiana
na plečih.
Popoldne je bil v Sibiriji. Povoščil je praznik znancem 'n dedcem zanesel nekaj cigaret. Tudi Resniku jih je ponudil, ko ga je srečal pred Mohorjem. Ni jih hoteli vzeti. Klemen se je čutil ponižanega, kakor da ga je Resnik z- umazano roko udaril ravno čez srce.
Ponižanje in misel na dom, oboje ga mulči ta samotni večer. Na kapitlju ni petja, Mo-škajeva in Jernejeva postelja sta pogrnjeni z odgrnjeno ze-\eniskaisto odejo, samo: zunaj na cesti utriplje življenje.
Jutri zjutraj bo odšel. Ni pisal domov, kdaj pride. Nepričakovano bo prišel. Mati bodo sklenili roke: Ježeš, Kri-steš, da si prišel. Kar gledali bodo. Oče bodo otajani, sosedje pa nerodni, ko ga bodo prišli pozdravit.
V kolarju bo'prišel in v črni suknji. Ves že kakor kaplan. Ljudje bodo snemali klobuk pred njim in otroci ga bodo pozdravljali s “Hvaljen Jezus!”
Ženščine bodo postavale in ga premlele do zadnje misli. Grabinarica bo obrulsila jezik, tako ji bo tekel.
Počasli Ise motajo misli v Klemenu. Klemen ve, da so samo mimogrede in da se bodo nazadnje vse strnile pri Jelki. Zostrile se bodo v nož.
Kako bo, če se slučajno srečata? Nenadoma, nepričakovano.
Klemenove roke na mizi se rahlo tresejo Hrepenenje po Zagrebu se je uneslo. Včasih še zagori, pa ne več kot plamen. Vzdigne ise, pa se v nemoči zruši samo vse. Jakopin in Mohor zapirata pot, jetični obrazi z velikimi lačnimi očmi prosijo in Resnikova žena s črnimi kolobarji pod očmi gleda vanj. Kako boš vse to odrinil, ko si že videl'! Klemen res ne more.
Tiho je v sobi in hladno. Klemen noče spustiti zaves. Luči, ki jih vidi na cesti, mu dobro denejo.
Pozno je legel. Majhen kovčeg s perilom je pripravljen. Samo vzel ga bo in odšel.Dolgo np more zaspati. Cesta se je umirila in tišina je težka.
Po jutranji maši je s kovče-gom stopil pred visoka vežna vrata. Kamnita velikana se svetita Od sreža, nebo je jasno in modro kakor morje. Beli, lahni oblački iso videti kakor beli, svilnati prapori.
Klemenov korak je to jutro vesel. ISlivočrna hiša se je pogreznila nekam vase in zapuščena okna topo strmijo na gole kostanje.
Klemen gre na kolodvor.
*
Prijetno drdra vlak. Klemenove misli se lajšajo. Ljudje v vagonu so zgovorni in se menijo o ploslu.
Klemen z očmi lovi bele gore. Tam daleč je Stol z gladkim snegom, zraven njega Be-gunjščica.
Svoboda!
Od vsepovsod diha. Iz preprostih ljudi, ki sezgovarjajo, iz cekarjev, v katerih je bil vonj po jakolbih in kruhu, iz belega polja, ki s e vleče do gmajn, še iz drdranja koles, ki železno pojo prek ravnine:
Sorško polje. Širina Klemen bi najraje razpel roke, objel Šmarjetno goro in jo prebavil nekam daleč. Zdaj šele je prav planilo vanj. Ne sliši več ljudi, ležeče polje se je naslonilo prav na okno in se pogovarja s Klemenovim srcem.
(Dalje prihodnjič).
I		.
!	FEBRUARY 1950	KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV
	SUN MON TUE WED THU FR1 SAT 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 29 21 22 23 24 25 26 27 28	
		
MAREC
4.	— Društvo Clairwoods št. 40 SDZ prireditev v SND na St. Clair Ave.
5.	— Ženski odsek Lige kat. slovenskih Amerikancev ima svojo veliko prireditev v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
11, — Društvo Clev. Slovenci št. 14 SDiZ prireditev v SND na St. Clair Ave.
25.	— Slovenska narodna čitalnica prireditev v SND na St. Clair Ave.
april
2. — Pasijonski klub poda Pasijon v SND na St. Clair Ave.
14.	— Immaculate Conception Church Holy Name Society ples v SND na St. Clair Ave.
15.	— Društvo Danica št. 11 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
16- — Pevski zbor Zarja spomladanski koncert v SND na St. Olair Ave.
• 21. — Golden Gophers Club ples v SND na St. Olair Ave.
22. ■— Društvo Vodnikov venec št. 147 SNPJ ples v SND na St. Clair Ave.
MAJ
5.	— Veterans Blaskovič Post 5275 ples v SND na St. Olair Ave.
6.	— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ples v SND na St. Clair
Ave.
14.—Društvo Euclid št. 29 SDZ obhaja 25 letnico obstan-I a v Slovenskem društvenem c omu na Recher Ave.
19.	— American Veterans W. Y7. 2 ples v SND na St. Ciair Ave.
20.	— Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ples v SND na St. Clair Ave.
21.	— Slovensko samostojno podporno dr. sv. Alojzija v Newburgu praznuje 50 letnico obstanka. Popoldtiie ob štirih banket v dvorani SND na 80 St.; ob osmih zvečer ipa ples. Igra Sokach orkester.
26.	—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ ples na St. Clair Ave.
27.	— Društvo Srca Marije ples v SND na St. Olair Ave.
28.	— Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
JUNE
23.—Glasbena matica vprizo- i 3. — Glasbena matica ples v ri opereto “Gospodična Nituš” ■ SND na St. Clair Ave. g Slovenskem narodnem domuj 10. — Društvo Jutranja zvena St. Clair Ave.	jzda št. 137 ABZ ples v SND na
28.	— Independent Veterans i St. Clair Ave.
Club ples v SND na St. Clair j 17. — SportmerTs Club of Ave.	j Slovenec št. 1 SDZ ples v SND
29.	— Društvo Lipa št. 129: na St. Clair Ave.
SNPJ ples v SND na St. Clair j 18. — Zveza društev Najsv. Ave,	(Imena priredi velik katoliški
Alex Todd iz Alexandrie, Va. zgleda precej zaskrbljen, ko mora delati red pri veliki pasji družini, ko pride čas krmljenja. "Knotty,” psica irske pasme, mu je skotila nič manj kot 17 mladičev, s čemer je dosegla rekord v pasji rodovitnosti.
dan-združen z vrtno veselico na prostorih rae Burn, 25000 Euclid Ave.
------o-----
Letalski sporazum med USA in Jugoslavijo
“New York Times”: “Sporazum, ki ga je ameriška vlada sklenila s Titom glede letalskih civilnih prog, je nov korak, kj je približa] Jugoslavijo k u-rejeni skupnosti narodov. Dejanja in način, s katerim se je Tito svojčais izključil iz te skupnosti narodov, so bila izraz njegove lastne volje. Sedanje spremembe v Titovem ravnanju v celoti niso to. kar bi morale biti. Besni napadi Krem-'ja so Tita pripravili do tega, da je pričel bolj skrbeti in se lepše obnašati do Zahoda kot ca se je svoj čas, ko ga je Moskva še podpirala in ga dobrohotno blagoslavljala. Tito je pričel počasi dvigati železni zastor, k] ga je sam spustil o-krog Jugoslavije, odkar so Sovjeti potegnili med Jugoslavijo in drugimi vzhodnoevropskimi državami še mnogo večjo in močnejšo železno zaveso.
Vsekakor bi se zelo zmotil, kdor bi mislil, da Združene države s tem, da so isklenile s Titom letalski dogovor, tudi odobravajo in podpirajo njegovo diktaturo. Ta sporazum je treba imeti bolj za izrap politike urejenega mednarodnega sožitja, če dobro zadržanje posameznih narodov to dopušča. Zed. države bi bile nedvomno zadovoljne, če bi mogle skleniti sporazum, da bi njihova letala mogla pristajati tudi v drugih vzhodnoevropskih drža-;ah in v Sovjetski zvezi sami, že bi le te države bile pripravljene izvesti ta korak pod sprejemljivimi pogoji. Prepričani smo, da bomo imeli veliko korist, če bomo povečali izmenjavo informacij in bo svet imel 'tč dostopa do -obveščevalnih virov ter bo pravilno obveščen j posameznih dejstvih. Pri :em moramo nujno' poudariti, da se Sovjetska zveza zavija v tajnost in je tudi druge podlo-žniške države nasilno odrezala od ostalega sveta samo zato, ker se ikomuftisti bojijo, da bi zasužnjeni narodi mogli zvedeti kaj reteniee o tem, kakšno je življenje visvobodnem delu sveta. Naša letala, ki bodo pristajala v Jugoslaviji, bodo nedvomno v določenem smislu — glasovi iz Amerike.


slavijo pa so zelo važni tudi za to, ker so v zvezi z grškim vpra šanjem, Mi podpiramo Grčije in smo ji pomagali, da se je u
branila komunističnega suženj, stva. Naše boljše razumevanj < z Jugoslavijo bi olajšalo in b precej pospešilo tudi nadaljn je zmanjšanje napetosti v Gr .j;ji in okrog nje. Kominformi stična gonja proti Titu je mno go pomagala pri rešitvi grške ga vprašanja, kajt] čim bolj s< ! Tito odvrača od Vzhoda in s j bliža Zahodu, tem manj je 1 I nevarnosti neodvisnost Grčije
JUTRO
RBEZ Bkc/.
Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi
•ŠONCA^
Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo.
“Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire.
Trdo vezan, 274 strani. Cena 83.00; po pošti $3.25 (Kanada $3.50.) Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali	IVAN JONTEZ
6117 St. Ciair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.
Na prodaj pri
AMERIŠKA DOMOVINA GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Ciair Ave'
STEVE F, PIRNAT, 6516 St. Ciair Ave.
A. HOLLANDER, 6419 St. Ciair Ave. Cleveland 3, Ohio
•z/
S tem, da smo si zopet prido-[	Razresenje
bili dostop vsaj do enega dela i C. Mirabeau povabi k sebi na
na Balkanu, pa s e je precej izboljšal naš položaj, ker bomo lažje pomagali našim preizkušenim prijateljem. Toda Tito mora razumeti, če želi priti tudi on spet med te prijatelje, da mora biti to prijateljstvo obojestransko. Mi bomo postopali ž njim prijateljsko, če bo dal in držal koristne obljube, ki bodo v prid obema strankama. Toda po dosedanjih izkušnjah bomo zelo nezaupni do
njega vse dotlej, dokler se bo sam proglašal za komunista in bo hodil po poti diktatorjev.”
-------o-----—
Man’s Rayon Suit
V**
večerjo svojega prijatelja zdravnika J. Ta pa je bil zadržan in je obljubil Mirabeau-u, da mu bo pisal, kdaj lahko pride. In res, 48 ur pozneje prejme pisatelj od zdravnika obvestilo. Toda pisava je nečitljiva in Mirabeau ne razbere niti besede. Zato se odloči odnesti obvestilo lekarnarju, da morda ta razbere vsebino.
Lekarnar pozorno motri pisanje, odpre takoj nato stalažo iz katere vzame steklenico in reče Mirabeau-u:
Stane 8 frankov.
-------o------
.— Otok Princ Edward, ki je najmanjša provinca v Kanadi, meri v dolžino 145 milj in ima povprečno širino 30 milj.
suits are gaining in popularity with men—and their wives—the country over! Long wearing, comfortable rayon suits like this one, made with Avisco rayon yarns, have no appeal to moths — and need no special care aside from the usual airing, brushing and cleaning. They’re well-tailored, with attention to detail, and are priced to fit the family budget.
MALI OGLASI
Grelec naprodaj
Naprodaj je grelec na plin (Hot boy), star 1 leto, ki greje lahko 4 do 6 sob, v izvrstnem Vanju; nov je stal $149.50, se ga zdaj proda za $80. Pokličite IV 5253.	(41)
Prijatefs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies yoga! SL Ciair Are. in E. Gbtlt
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite iakoj. ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
ST. CLAIR HARDWARE
CR.CDJE, BARVE, FLUMBARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE 7014 St. Ciair Ave.
Tel. UT 1-0926
Laddie Pujzdar	Joe Vertocnik
Lrirmuij'Tj'ijTjiTu^njT-rLrLnjmriri nj-LTLaj-LTm
'P
K. S. K. JEDNGTA	ž
•k -k 'k 'k -k	5
P0S0JUJE DEH&K Elanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
*
Posojila so napravljena na tak način, da se nm glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite ne:
GLAVNI URAD L S, K. JEDNOTi
S5I-53 NORTH CHICAGO STREET
9
JOLIET. ILLINOIS
u V L 12'L L' L' L 12 U Li 12 Ulj'XJljTJ'lJlJ'LrmJAJTjljlFI
Priprave za obrambo so postajale od ure do ure mrzlič-uejše; ceste — odrezane, hiše, ki so ležale na bojnem pasu, podrte; dvesto topov velikega baiibra in ostalih dvatisocpet-sto topov popravljenih in pripravljenih, vlivanje drugih, novih 'topov — cela orožarna, ki je rastla iz tal P°d velikim domoljubnim naporom ministra Doriana. Po prekinjen ju pogajali] v Ferricres-u, ko je Jules Favre razglasil zahteve gospoda von Bismarck: odstopljen j e Alzacije, jetništvo svrassburške posadke in tri milijarde vojne odškodnine, se je dvignil krik ogorčenja; nadaljevanje vojske in odpor proti sovražniku je bil sprejet s krikom navdušenja kot neizogiben živi jenski pogoj za Francijo. Tudi brez upa zmage se je Pariz moral braniti, da ostane domovina živa.
Neko nedeljo koncem septembra so Maurica službeno poslali na drugi konec mesta, ;n ulice, po keterih je hodil, trgi, ki je šel preko njih, so ga navdali z novim upanjem. Zdelo se mu je, da so se po chatillonlskem porazu srca še bolj navdušila za veliko delo. Ta Pariz, ki ga je poznal tako željnega uživanja, tako bliž njega najhujšim grehom, se mu je kazal zdaj preprost, poln vesele hrabrosti in pripravljen žrtvovati vse. Srečaval je same uniforme, najmiroljubnejši ljudje so nosili ee-nico narodne garde. Kakor orjaška ura, ki ji poči pero, je bilo namah obstalo družabno življenje, industrija, trgovina 'n ves poslovni promet: le ena strast je živela, volja do zmage, edino, o čemer je šel raz govor, edino, kar je razvnemalo srca in glave v javnih zborovanjih kakor ponoči v stražnicah in med neprestano nabirajočo se množico ljudstva, ki je Iz&pirala cestni hodnik. Prevara samega sebe je postala tako vsesplošna in je tirala vsa srca s seboj; razdraženost jo pehala ta narod v nevarnost plemenitih brezumnosti. Pojavljala se je že cela kriza bolne nervoznosti, nalezljiva gro-znica, ki je pretirala strah in zaupanje ter ob najmanjšem dihu odklenila v človeku razbrzdano zver. In Maurice je bil v ulici Des Martyrs ptiča prizora, ki ga je razstrastil: besna tolpa se je v pravcatem naskoku vrgla nad hišo, kjer so vidSeli eno izmed visokih oken vso noč osvetljeno z jasno lučjo svetilke — očividno znamehje za Pruse v Bellevue nad Parizom. Meščani, ki jih je mučil strah pred vohuni, so živeli po strehah, da pazijo na okolico. In še prejšnji dan so hoteli v tuilerijskem bajarju utopiti nesrečnika, ki je na klopi razgrnil in gledal načrt Pa-
riza.
■;n
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair A ve. In E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočlm se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Ja nemogoče priti v dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu In ga nadomestil z novim. Vam ni treba imet' določenega dogovora.
Delo izgotovljeno brez odlašanja Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR A VE. vogal E. 62nd SL: vhod samo na E. 62 SL
Urad Je odprt od 9:30 zj. do 6 _________Tet; EN 5013
Tudi Maurica, ki. je bil prej tako svobodnega 'druha, je v orna j an osti vsega, kar je bilo dotlej njegova vera, pograbila ta bolezen samoljubja. Nič več ni Obupaval kakor na večer chatillonske panike, kjer ga je mučila tesnobno vprašanje, ali pač najdejo francoske armade še katerikrat dovolj moške moči, da bi se borile: izpad 30. septembra na L’Hay in Chavilly in izpad 13. oktobra, ko ©o mobilne garde zavzele Bagneux, ter naposled izpad dne 21. oktobra, ko se je njegov polk za kratek čas polastil Maknaisonskega parka, mu je vrnil vso njegovo vero, tisti plamen upanja, ki ga je mogla že ena sama Iskrica razvneti iznova — plamen, ki mu je razjedal srce. Daši so jo Brusi ustavili na vseh točkah, se armada zato ni borila nič manj hrabro; še je mogla zmagati. Toda Mauricevo trpljenje je prihajalo iz tega velikega Pariza, ki je omahoval med najskrajnejšimi sanjami in najhujšo malodušnostjo, presapjan od strahu pred izdajstvom, v svoji strastni želji izlmage. Ali nista sledila ce-
sarju in maršalu Mac-Mahonu tudi general Trocbu in general Ducrot kot nesposobna poveljnika. brezvestna povzročitelja poraza? Isto gibanje, ki je porušilo cesarstvo je pretilo, da poruši tudi vlado Narodne Obrane: bila je splošna nestrpnost nekaterih vročekrvnežev, ki so težili 'za oblastjo, da bi mogli oteti Francijo. Jules Favre in drugi člani so bili že manj priljubljeni od /padlih minstrov Napoleona III. Ker niso hoteli pobiti Prusov, je bilo naravno, da prepuste svoje mesto drugim, z m agez a vest n im revolt!cionarcem, ki so hoteli odrediti splošni vstanek ter radovoljnc sprejeti izumitelje, ki so se ponujali, da podrtij e jo okolico mesta z minami ali uničijo sovražnika z novo ploho grškega ognja.
Na predvečer 31. oktobra je uničila Maurica ta bolezen suma in sanjavosti Zdaj je veroval domišljijam, ki bi se jim bil vča‘sih smejal Zakaj ne bi? Ali neumnost in hudodelstvo nista bila brez mej? Alj 11 i postajal čudež mogoč sredi teh katastrof, ki so preobračale svet? Dolg srd, se je nabral v njegovih prsih, odkar je tam doli pred Mulhauisenom izvedel o Froe&chweilerju; krvavel je zaradi Sedana kakor od žive, venomer razdražene rane, ki jo more najmanjša nezgoda (zopet odpreti; pretresanje slehernega poraza se mu je bilo ohranilo; telo in glava sta bila oslabljena po tako dolgi vrsti dni brez kruha in noči brez spanja.
" >
Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
......
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
114« E. «1. St.	HE 2739
ko drugo sredo v mesecu. Za preiska- renče Zupančič, Frank Škerl, Ludwig | John Žnidarič. Sej se vršijo vsako 3. vo novega članstva vsi slovenski zdrav- Marolt:	sprevoditelja Louis Brste, sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro
Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik poslopje. Društvo sprejema nove člane
niki.
Imenik raznih društev
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. H SŽZ
Duh. vodja Rev. A. L. Bombach, častna predsednica Frances Rupert; predsednica Mary Strukel; podpredsednica Frances Srpan; tajnica Frances Kog, 20357 Goller Ave.. tel. IV 3486; blagajničarka Frances Stupica; zapisnikarica Frances Medved. Nadzorni odbor; Frances Globokar, Frances Grč-man in Ana Marolt. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Rech-er Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; predsednica Ana Jakič, podpredsednica Theresa Lekan; tajnica Jennie Zupančič, 4103 E. 141 St., tel. LO 1472; blagajničarka Veronica Škufca, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Janp2ič, Mary Škufca in Angela Stražar. Zastavonošinji sta Mary Novak in Angela Stražar; rediteljica Jennie Barle. Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti.
lavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. Predsednica Theresa Bizjak, podpredsednica Antonija Dolinar, tajnica-za-pisnikarica Helen Tomažič, 8804 Vineyard, tel. VU 3-6417; blagajničarka Jennie Pugelj. Nadzornice; Agnes Žagar, Agnes Rus in Ivanka Bizjak. Seje se vršijo vsako drugo soboto v mesceu ob 7:30 zvečer pri Bizjakovih, 3301 Vineyard Ave.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ
Duhovni vodja Rey. Julius Slapšak, predsednik Anton Škufca podpredsednik Anton Škerl, tajnik John J. Kaplan, 9108 Union Ave., tel. VU 3-1247; zapisnikar John Zimmerman, blagajnik Math Zupančič, 3549 E. 81 St.; Nadzorni odbor:	John Nose,
Math Zakrajšek in Louis Barle. Društveni zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. John Folin, Dr. Samuel Volk in Dr. Anna Prosen. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema se članft od rojstva do 55 let starosti. Priporočamo 20 letne zavarovalnine.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica. Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.: blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowski; banderonošinja Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Alice Arko: za S. N. D- v Maple Heights Theresa Glavič in .Ana Fortuna: zastopniki za Ohio KSKJ Boosters: Alice Arko in Rose Urbanic. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000: bolniška podpora Je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1949 je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally, pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVan-hoe 0728; blagajničarka Louise Mlakar. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy stemiša. Rediteljica in zastavonošinja Julia Slogar, zastopnici Za, skupna društva fare sv. Vida: Johana Krall in Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council: Marjanca Kuhar in Mary Milavec. Zastopnici za ženske in mladinske aktivnosti: Marie Gornik in Anna Slapnik. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik Frank Matoh; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 7131; bolniška tajnica Frances Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; za-jpisnikarica Anna Grajzar; blagajni-‘ čarka Mary Panchur; nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Nainiger in Mary Koke tec. Vratar Frank Šuštaršič. Zdravniki:: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stas-ny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 21 in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema ot-rdke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESV: SRCA JEZUSO-VEGA, ŠT. 172 KSKJ Predsednik Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., podpredsednica Ivana Zalar, tajnica Theresa Lach, 13110 Cross-burn Ave., blagajničarka Mary T. Ho-sta, zapisnikarica Josephine Weiss, nadzorniki: Frank J. Each ml., Josephine Weiss in Anna Palčič. Zastopnika za J. N. Dom: Frank J. Lach ml. in Mary Hosta; zastavonoša Frank Lach st. Zdravnika: dr. Jos. L. Modic in dr. Frank J. Kern. Seje so vsak prvi torek v mesecu ob 8 zvečer v J.D. N.D. na W. 130 St.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.	____
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik William Stark, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN j tajnik John Jalovec, 794 E: 162 St., tel. 4122; zapisnikar Matthew Penko, 133 po 9166; blagajnik Leonard Sterle;
Louis Erste, 6205 Whittier Ave, tel HE 1095
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli
DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP,” ŠT. 1640 I^EDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar; gl. borštnar Frank Martich, 15416 Ma. cauley Ave., tel. IVanhoe 4518; pod-borštnar Seb. Trampuš; bivši borštnar M. AnAžlin Jr.; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, 15615 School Ave., tel. POtomac 8934; fin.
E. 81. St. Nadzčrni odbor; John Var-šek, Mike Vidmar in Stanley Martinčič; vratar Frank Penko, astopnik za klub SND William Stark; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Ciair Ave.
nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesec, Louis Kozel; konduktorja; Frank Kapel in Joseph Jevnikar; Vratarja: Louis Paušek, Frank Mivšek; zdravnik Dr. Carl G. Opaskr. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Mary Jeromi; tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.: zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic, Victor Hočevar in Mary Oblak; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ.
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 156 St., tel. LO 4854; blagajničarka Frances Zimmerman. Zapisnikarica Mary Filipovich Nadzornice:	Veronica Škufca, Mary
Škufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: Dr. Perko, Dr. Škur in Dr. J. Folin. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
DRIŠTVO VALENTIN VODNIK ŠT. 35 SDZ
Predsednik Anton Hosta, podpredsednik Frank Lach Jr.; tajnik in blagajnik Frank Lach Sr.. 13110 Cross-burn Ave.; zapisnikarica Theresa Lach. Nadzorni odbor: Frank Blatnik, Theresa Kožuh in Anna Šušteršič. Zdravniki: Dr. Joseph L. Modic in Dr. A. J. Cortner. Mesečne seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zveče1.’ v J. D. N. D., 4583 W. 130 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Amelia Jenda, tajnica Louise Piks, 1176 E. 71 St„ tel. EN 2628. blagajničarka Mary Stampfel, 21341 Miller Ave., zapisnikarica Do rothv Strniša. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Theresa Smoltz in Bernadette Sajovec. v Vsi slovenski zdravniki. .Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na St. Ciair Ave. soba št. 4 staro poslopje.
DRUŠTVO MODERN CRUSADERS iŠT. 45 SDZ
Predsednik Wm. Yanchar, podpredsednik Stephen Vogrin, fin. tajnica Frances Zulich, 18115 Neff Rd., IV 4221; zapisnikarica Mildred Jarm, blagajničarka Frances Marn. Nadzorni odbor: Mary Nodal,, Elizabeth Mervar in Helen Klaus. Seje se vršijo ■'sako tretje sredo zvečer v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. Opaskar in Dr. 1 trme.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duh. vodja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Frances Brancei, tajnica Mary Otoničar, 1H0 E. 66 St., tel. HE 6933; blagajničarka Louise Piks, zapisnikarica Julia Brezovar, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor: Angela Virant, Mary Lokar in Mary Stanonik. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55 leta starosti.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpreds. Frances Perme tel. KE 3633; tajnica Kettie Gole, 911 E. 232 St., tel. RE 5523; blagajničarka Helen Kovačevič, zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Frances Mesojedec. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck in Ana Vrhove. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar, predsednica Anna Stopar, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. LV 6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Janc. Nadzornice: Julia Bolka in Mary Coprich. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem de-
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., tel. HE 7341; zapisnikar John Polž; blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 2 nove šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se začne pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni megoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. In $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto In ravna naj se po pravilih Jednote.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tichar, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave. tel. KE 2863, blagajnik Alfonse Sajovic, zapisnikarica Mary Meršnik. Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek in Mary Strukel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. Oarl Rotter. Društvene seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 uri zvečer.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Jordan, 9005 nion Ave.; tel Dl 5328 zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach; nadzorniki; Louis Shuster, Silvester Urbančič in Ignac Marinčič. Zastavonoša Joseph W. Kovach in Joseph Kral. satopnika za SND na 80. cesti Jakob Resnik, in Frank Marinčič; za Maple Heights Louis Simončič; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anton Skur in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Antcm Tekavec, podpredsednik Frank Drobnič; tajnica Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 8325; blagajnik Matt Tekavec. zapisnikar George Meterc, nadzorniki; Frank Smaltz, Helen Kovačevič in Joseph Voje. Zdravniki dr. Skur, dr. L. Perme in dr. Oman. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine.	_____
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja, Msgr. B. J. Ponikvar, predsednik Ulric*1 Lube, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica in poročevalka za Glasilo Mary Zupanič, 6124 Glass Ave., No. 2, tel. EX 4767; blagainik William Janša, 1271 E. 71 St.; zapisnikarica Mary Kaplan. Nadzorni odbor: Frank Fabian, Martina Jennie Grčar. Zdravniki
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. iv 5658; blagajnik Martin Valetič; zapis. James Stopar. Nadzorniki James Kastelic, Joseph Feru-šek in Martin Komochar. Seje se vrše vsako 2. nedeljp v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.. kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever. 1101 E. 74 St.; podpredsednik Frank Česnik; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. EN 5408; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Tony Petkovšek in Louis Erste. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mseceu. Za federacijo SMZ: Frank Česnik, Tony Krampel. Louis Erste in Matt Zaman.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik Damjan Tomažin, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Mačerol, 1172 Norwood Rd-, blagajnik John Gorišek zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Primož Kogoj, Frank Lavrich in Frank Majer.
Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ob eni v novi šoli sv. Vida.
C. K. of Ohio
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO
Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni in bolniški tajnik John Hrovat ml., 21601 Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki; George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Agnes Zobetz, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Amalia Deželam Picket Mary Vesel. Financial Secretary Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar. 1173 E. 60 St., tel EN 4758. Auditors: Jean E. Pike, Ursula Unetič, Frances Tavčar. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 p.m. Members belonging to the Sick Bneefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 63 St., EN 4758 when becoming ill.
od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov sb vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnika________________
SAMOSTOJNO KAT. PODPORNO DR. SV. ALOJZIJA
Predsednik Math Zupančič, podpredsednik Frank Papež, tajnik Joseph Fortuna Jr., 3541 E. 82 St.,- tel. MI 6327; zapisnikar Anton Zidar, blagajnik Joseph Lekan E. 81 St. Nadzorniki :	Ladislav Volčanšek, Frank,
Zore in Joseph Fortuna st. Zastopnik za SND na 80. cesti Joseph Fortuna.— Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v : mesecu ob 1 uri popoldne v SND na 80 St. Bolniški asesment 50c na mesec in $6 bolniške podpore na teden. Letos bo obhajalo 50 letnico obstanka. Rojaki v fari sv. Lovrenca pristopajte : k prvemu in najstarejšemu društvu Newburghu.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO
DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro)
Predsednica Julia_ Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš; odbornica: Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Stanonik, Mary Pristov, 1 Frances Baraga; rediteljica Frances Kasunic: zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND; Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. Članice se sprejema od 16. do 40. leta.
KLUB “LJUBLJANA”
EUCLID, OHIO
Predsednik George Nagode, podpredsednik Frank Derdich tajnik John Markovich, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438; blagajnik Louis Godec: zapisnikarica Alojzija Derdich; nadzorni odbor: John Ludwig Andy Ogrin, Mrs. Mollie Strgar; kuharica Angela Bar-kovich Zastopnika za delniško sejo SDD na Recher Ave.; Frank Segulin in Albina Vesel. Seje so vsak zadnji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v SDD na Recher Ave. __________________
DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Collinwood)
Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Victor Cimperman; predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave., tel PO 5673; podpredsednik John Verlič, taj-nik-zapisnikar Joseph Hochevar, 14416 Darwin Ave.; blagajnik Frank Pirc, zastopniki Frank Pirc in Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman; nadzorniki: Louis Kozel, Joseph Pe-rushek in John Luzanc. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne.
KLUB DRUŠTEV SDD NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 860 E. 236 St., Tel. RE 4488;
CARNIOLA TENT ŠT. 1288 THE MACCABEES
Častni preds. Thomas Mlinar; preds.
Joseph Babnik; podpreds. Matt Kern; tajnik John Tavčar; blagajnik Louis Pike; zapis. Ivan Babnik; Chaplain Paul Praust; Master at Arms Joseph Drobnich; Sgt. at Arms Fr. Jazbec;
FMG Ant. Debelak; AMG Fr. Smole;
Sentirial Frank Meserko; Picket Jack Subel; Nadzorni odbor: Anton Zupan,
Frank Jazbec in Paul Praust. Bolniški odbor: za Collin wood Thomas Mlinar, za Nottingham Matt Kem, za St.
Ciair okrožje John Gerbec. Zdravnik Dr. F J. Kem. Zastopnika za klub društev SND John Tavčar in Felix Strumbelj. Društvene seje se vrše vsa- blagajnik Louis Godec, zapisnikar C;-ko četrto nedeljo v dvorani št. 1 ob ril Ozbič. Nadzorni odbor: preds. Mary 9 dopoldne; društveni urad v starem Medvešek, Mary Segulin in Frances poslopju SND, soba št. 5; uradne ure | Zajec. Seje se vrše vsak prvi ponde-
vsako sredo popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Predsednica Louise Kosmert, podpredsednica Agnes Pierce, tajn. Mary Ižanec. 799 E. 157 St., tel. LI 6056; zapisnikarica Mary Straitcar. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne ,po pobožnosti v cerkveni dvorani.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOMNA
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Caspar Knafelc, za konferenco SND
ijek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob osmih zvečer.
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB
Predsednik John Marvar, podpredsednik Anton Baraga, tajnik in blagajnik John Evatz,, tel. IV 2050, zapisnikar Richard Lapuh, nadzorniki: John Dolenc, John Rožanc in John Wolf. Seje so pozimi vsak prvi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave., poleti pa vsako prvo sredo v mesecu ob 3 popoldne na strelišču, Močilnikarjeva farma.
DRUŠTVO WATERLOO GROVE 110 W. C.
Predsednica Uršula Branisel, podpredsednica Emma Janc, tajnica Ce_, lia Jacklitz, 1251 E, 173. St., tel. KE 2564, blagajničarka Mollie Tomariek, zapisnikarica Jennie Potočnik, duhov_ na ■''od.iteljica Mana Benda, nadzornice: Pavline Balls in Emma Janc. Seje so vsako 3. sredo v mesecu v SDD na Waterloo Rd.
-AND THE WORST IS YET TO C01E —in najhnjše šele pride
Ameriška bratska zveza
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
Predsednica Frances Brancei, podpredsednica Mary Bradač, tajnica-bla-gajničarka Dorothy Strniša, 6505 Bonna Ave., tel. EN 6254. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; rediteljica Paula Zig-man, zapisnikarica Julia Brezovar.
Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi Moy in Jennie urcar. Zdravniki vsi za mladinski oddelek. Seje so vsaki slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsa- tret-1i četrtek v SND. soba št. 3 staro ko prvo nedeljo v mesecu ob dveh po- Poslopje na St. Ciair Ave.. ob 7:30 zve-
čer.
poldne, staro poslopje SND.
Slovenska dobrodelna zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 e.
60 St., podpreds. JeP’3'1® Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel.
EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice:	Mary Bradač,
Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi- _____________________________ ....
tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsa- 1 E. Cleveland 12, O.; nadzorniki: Law- 1
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Fred Stemisa, podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy Ave., KE 1179; blagajnik Frank J. Godič, Jr., tajnik-za_ pisnikar Matt Baznik, 1572 E. 133 St