Br„ čT fffvl i A 11 Jasno opažamo: FaSistička Italija nalazi se u novije vrijeme u vrlo teškom internacionalno-rpoli-tičkom položaju. Dokaz: Ona je spremna na kompromise, ona želi i traži kompromise. Broj 32. Zagreb, 11. augusta 1933. Pojedini broj stoji 1.50 Dinara Ali svaki kompromis s Italijom značio bi samo podupiranje sistema, koji je kriv za mnoga zla u Evropi. Svaki kompromis s fašizmom znači ortaštvo u najvećem zločinu sadašnjice. GLASILO SAViZA JUGOSIOVENSKIH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE mmm POLITIČNA, SOCIJALNA IN OR6ANIZATORNA • VPRAŠANJA EMIGRACIJE SEJA ZVEZNEGA DIREKTORIJA EMIGRANTSKIH ORGANIZACIJ V JUGOSLAVIJI O PRILIKI EMIGRANTSKEGA TABORA V ČRNOMLJU Čeprav je direktorij na svoji zadnji seji sklenil, da naj se bodoča seja emigrantskega direktorija vrši v Ljubljani, je pa zvezni predsednik sklical sejo za Črnomelj, da bi tako posamezni člani zveznega direktorija prišli še bolj v stik z emigrantsko množico, ki je prišla na zborovanje v Črnomelj. Glavni predmet 8 urnega zasedanja emigrantskega direktorija je tvorilo predvsem proučevanje nove mednarodne politične situacije, nastale iz sklepanja številnih paktov, mrzličneda delovanja fašistične diplomacije ter raznih časopisnih vesti o nekem »jadranskem paktu«. Zvezni predsednik je v dolgem dveurnem poročilu podal izčrpno sliko o svojem jako intenzivnem političnem delovanju tekom zadnjega meseca ravno z ozirom na razne govorice o pripravljanju nekega novega pakta ob Jadranskem morju. Delovanje ožjega političnega emigrantskega vodstva je zadnje čase, s tesnim sodelovanjem ostalih emigrantskih voditeljev naše manjšine, živečih v inozemstvu, usmerjeno nato, da se pri sklepanju kakih novih mednarodnih pogodb ne sme več molče preiti preko usO' de naše manjšine pod Italijo kot se je do-sedaj že dvakrat pri podobnih pogajanjih zgodilo. Zvezni direktorij je v daljši dopolnilni debati zadobil gotovost, da je zvezno vodstvo podvzelo vse korake ter jih še pod-vzema, da se razvija potrebno prepričanje o povezanosti naših problemov s celotnim problemom, ki zadevajo narode mejaše ob Jadranu. Zvezni direktorij je ob zaključitvi politične debate odobril delovanje zveznega predsednika, mu izrazil priznanje za skrbno čuvanje interesov naše manjšine ter ga prosil, da naj nadaljuje svoje delo v razloženem pravcu. Po pretresu glavnega političnega vprašanja so se nizali' eden za drugim referati in poročila posameznih odsekov zveze. Posebno pozornost sta vzbudila po svoji izčrpnosti ter realnem gledanju na prilike in možnosti ustvaritve referata statističnega 'n organizatorno-propagandnega odseka. Njuna dosedanja jako intenzivna delavnost ter Programska jasnost za bodoče delovanje sta prinesli novih dokazov o veliki koristi zveznih odsekov s pravimi ljudmi na njihovem čelu. Poročilo gospodarskega odseka je^ pa seveda pokazalo težave splošnega značaja v sedanji gospodarski krizi, s katero se •majo emigrantje boriti še v hujšem boju hot pa ostalo prebivalstvo. Zato je pa tudi delovanje tega odseka, kljub vsej dobri volih občutilo ovire in prepreke sedanjih gospodarskih težkoč. Radi Sirečega se kolonizacijskega de ■ovanja, ki zavzema vedno širše plasti našega naroda ter seveda tudi vedno več jnoči, ki bi se morali posvetiti izvrševanju kolonizacijske akcije, se je porodila potreba po oddelitvi kolonizacijskih vprašanj od gospodarskega odseka ter njihovem obravnavanju v posebnem kolonizacijskem odseku. Kongres vseh emigrantskih društev naj °dločuje o potrebi ustanovitve novega po-sebnega odseka. . Referat publicističnega odseka je razkril del tihega delovanja in zavzemanja tesa odseka pri našem glasilu »Istra« ter nje-govo pripravljanje za izvedbo širšega de-•ovnega programa. Radi sorodnih ciljev, ki hh ima ta odsek s propagandnim, je samo-Pnsebi vznikla ideja o potrebi stikov, mor-da skupnih sej, z agilnim propagandnim odsekom. Razni odstopi in druge neprilike so po-Polnoma paralizirale delovanje socialnega odseka. Ni jih bilo mogoče zamenjati z dru-Kmii emigrantskimi delavci, ker je kljub Umoštcvilnosti naše inteligence v emigra fii. le bridka resnica, da primanjkuje de lavcev za odgovorna mesta v emigrantsKi ?r.sanizaciji ter da se le s težavo pokri-Ieio mesta v zveznem direktoriju in pa v Zvcznil, odsekih. Kot dosedaj na vsaki svoji seji, tako tu-01 «a tej poslednji, se je zvezni direktorij, na Podlagi poročila predsednika in posameznih članov direktorija, bavil na dolgo in ,r°ko z raznimi notranjimi trenji omladin-,kega pokreta in meddruštvenih odnošajev Ljubljani. Skrb zveznega vodstva je šla pedvsem za tem, da se izognejo razkoli, ,ako težko pričakovani od nasprotnikov, ter a se ohrani samostojno objektivno posto-£a.nie Zveze emigrantskih društev.ki stre-n ' c za čimprejšnjo dosego svojih ciljev ”a korist naše manjšine pod Italijo. Tudi oziru se Zveza ne odreka nadaljm . °]i inicijativnosti na ureditvi cim bolj ho-°Kene emigrantske celote. x.. »lagainiško poročilo je v precej sličilo na jansko, ker tudi letos ni dober del čla- nic Zveze izpolnil svojih, čeprav malih obveznosti napram Zvezi. Iz ravno istega razloga ni mogla slediti pregledna statistična slika o celokupnem društvenem delovanju, ker se ni odzvalo kljub pospešnicam še nekaj društev na pozive o delovanju v preteklem letu. Pozivajo se društva, da to store vsaj v bodočih tednih pred kongresom. Predsednik poroča o korakih, ki jih je podvzelo vodstvo, da se na primeren način razgali pred svetom barbarsko uničenje spominske plošče Simona Gregorčiča, v Ri-henberku od strani italijanskih uradnih oblasti. Svoje letošnje delovanje namerava zaključiti zvezni direktorij s poslednjo sejo na dan pred kongresom. KRVOLOČNA FAŠISTIČNA POLICIJA Mladi Slovenec ubit v goriških zaporih se je vršil tajno brez vednosti starišev in sorodnikov, ki so o smrti zvedeli šele, ko je bil mladenič že pokopan. Ne- li j ubijana, avgusta 1933. (Agis). — žalostno je to poglavlje v zgodovini našega, po Italijanih zasedenega ozemlja. Saj imamo že brezštevila žrtev, ki so padle ali zadete od puškinih krogelj ali zahrbtno napadene od strani fašističnih tolp. Pred dnevi pa je prišla vest o novem političnem umoru,_ ki se je baje per izvršil v Gorici. Iz še nepojasnjenih vzrokov so politični agentje v Gorici aretirali nekega Slovenca iz goriške okolice, katerega ime ni mogoče ugotoviti. Odvedli so ga na kvesturo in ga tam tako pretepli, da so ga morali še isti dan prepeljati v bolnico »Vittorio Emanuele III.«, ki je poleg »Rdeče hiše«. Mladenič je vsled posledic že drugi dan vmrl v bolnici. Pogreb verjeten slučaj in vendar, kdor pozna krvoločno in prenapeto fašistično policijo, kdor je občutil že fašistično bi-kovko in palico na sebi, se ne bo čudil. Goriška policija pa je kot taka razvpita in znana kot ena izmed najhujših. Niti tržaška in reška ji nista kos v nečloveškem postopanju z našimi ljudmi. Naš človek ni za fašistično policijo človek, niti žival ne. In to se dogaja v času, ko se prorokuje mir; to je delo naroda, ki slovi zaradi svoje dva tisočletne kulture. In to se vrši danes v kulturni in miroljubni Evropi! (Ime mladeniča še ne znamo.) POLICIJSKI TEROR NA PONZI MED KONFINIRANCI, KI SO BILI OBSOJENI NA 5 MESECEV ZAPORA JE TUDI NAS ROJAK CIGLIO Trst, avgusta 1933. (Agis.) Pred dobrim mesecem se je razširila vest o terorju, ki se vrši nad pohtičnimi kon-finiranci na Ponzi. Ob obsodbi teh kon-finirancev, ki se je vršila 14 junija v Neaplju je naš list že poročal. Med konfiniranci, ki so bili obsojeni na 5 mesecev strogega zapora, je tudi naš. rojak Cigliò. Stanje konfinirancev na Ponzi je obupno. Po skupnih ležiščih, takozvanih »kameronl«, je nesnaga v zadnjih časih dosegla višek. Oni konfiniranci. ki so bili pod zdravniško oskrbo in_ so za to dobivali malenkosten priboljšek, so zadnje čase zgubili tudi to. Med konfiniranci je tudi mnogo takih, kateri bi vsled zdravstvenega stanja ne smeli v konfinacijo. O kakšni zdravniški oskrbi pa niti govora ni, pač pa so podvrženi stalnemu zasledovanju, izzivanju in izkoriščanju miličnikov in drugih pre-na'petežev. Po znani in razvpiti amnestiji bi človek mislil, da se je število konfinirancev zmanjšalo. Res je, nekaj jih je amnestija osvobodila. A prišlo je še večje število novih konfinirancev, ki so povečini republikanci. NEČLOVEŠKO POSTOPANJE V GORIŠKIH ZAPORIH (Pismo iz Ponikev na Tolminskem) Dominik Lapanje iz Ponikev na Tolminskem in Bizjak Miha iz Trebuše sla »e vrnila pred tedni domov, da odslužita vojaški rok. V Podbrdu, na postaji, so jih prijeli, odvedli na policijski komisariiat, kjer so jih neusmiljeno pretepli ter odgnali oba v goriške zapore. Kakor smo pozneje doznali, sta oba na posledicah takega nečloveškega zlostavljanja težko obolela in bljuvala kri. (rob). TEROR KARABINERJEV OB MEJI Hotederšica, avgusta 1933. (Agis.) Nekemu kmetiču iz Novega sveta so že leta 1922. od vezli precejšen kos zemljišča, na kateremu so sezidali barako za financarje. Vložil je že nešteto prošenj, obrnil se je že na vse strani, toda plačila za odvzeto zemljišče še ni dobil. Pred kratkim je vnovič vložil prošnjo in je samo za kolekovino potrošil okoli 100 lir. A na vse svoje moledovanje ni dolpil niti odgovora. Pred dnevi sta prišla v Godovič po oglje dva voznika iz Pivke. Javni varnosti sta se zdela sumljiva in sta bila plenili, voznika pošteno pretepli. Ko so prišle uradne informacije iz pristojne občine so aretiranca izpustili in jima tudi vse vrnili. Karabinerji in miličniki, ki izvršujejo svojo službo ob meji, ne zaslišujejo arentirancev, pač pa jih neusmiljeno pretepajo z bikovkami in včasih celo z železjem. Mnogokrat se zgodi, da pride kdo iz zaporov in obleži po cel mesec in še več, ali pa da mu ostanejo posledice. Je za naše kraje g. Mussolini dal posebne naredbe ali mogoče celo zakon, s katerim se uveljavlja pretepanje takoj aretirana. Konje in vozove so za- naših ljudi? NA POSMRTNIM VJENCIMA NE SMIJE BITI SLAVENSKI NAPIS Nekulturan gest goričkih fašista na sprovodu sudskog savjetnika Bizalja Gorica, augusta 1933. — Pred nekoliko dana dogodilo se u Gorici nešto, št0 j? izazvalo zgražanje po čitavoj našoj zemlji, nešto što mora da izazove zgražanje svakog kulturnog čovjeka. Bez ikakvog pijeteta prema mrtvome, sasvim vandalski i divljački su nastupili fašisti, u povodu pogreba sudskog savjetnika Bizalja, koji je prošlih dana umro i na čijem je lijesu bio položen i jedan vijenac s crnim trakom, na kojem je napis, obični posljednji pozdrav pokojniku, bio napisan slovenski. Fašisti nisu mogli podnijeti tu »nečuvenu uvrijedn ve- likoj Italiji« i navalili su na lijes kad se pred kućom žalosti počeo da sredjuje sprovod. Vijenac je bio grubo skinut i bačen u prašinu, a trak je bio s vijenca skinut i odnesen. Nastup te fašističke bande izazvao je veliko negodovanje 1 revolt medju narodom, ali niko se nije usudio da se suprotstavi bijesnoj bandi, tim više što su i karabinjeri svojim držanjem pokazivali, da se slažu s tom divljačkom fašističkom bandom, koja ne staje ni pred mrtvima, nego 1 njih skrnavi i vrijedja. NEKOLIKO NOVIH PROCESA PROTIV NAŠIH LJUDI Trst, augusta 1933. — Pred sudom u Tolminu odgovarat će doskora Justina Podgornikova, stara 43 godine iz Spodnje Tribuše pri Slapu. Denuncirali su je, da sakriva na svojem imanju veću količinu eksplozivnog materijala, želatine. Karabinjeri su pretražili kuću, staju i gospodarstvo i navodno su doista našli ono sto su tražili. Odveli su je u zatvor i sad čeka Pr°NaS raznim sudovima u Julijskoj Krajini vršilo se posljednjih dana više procesa protiv onih, koji bježe preko granice bez putnice Na Rijeci su bili osudjeni zbog toga prestupka ili zbog pokušanog bijega Vale- r H a S t a n i ć, stara 26 godina, iz Kase, na 4 mjeseca zatvora i 2000 lira novčane kazne: Olga Lavrenčiče va stara 20 godina, na 3 mjeseca zatvora i 2000 ura novčane kazne. Boris Ra jer, star 23 godine, iz šturij kod Fužina na 4 i P0' n1^‘ seca zatvora i 3000 lira globe, a njegov šesnaestgodišnji brat Bojan Rajer na 2 mjeseca zatvora i 1333 lira novčane kazne. Amalija Božić, stara 25 godina, iz Lindara, osudjena je na 3 mjeseca zatvora i 2000 lira globe. Goričkom sudu prijavili su karabinjer! iz Šempasa radi bijega preko granica Filipa Črnigoja iz Oseljana, a karabinjeri iz Šmartnog kod Kojskog Ivana Certriča, starog 30 godina. U Palčju kod Svetoga Petra na Krasu su karabinjeri pred nekoliko dana aretirali seljačkog mladića Česnika, starog 25 godina, kad je navodno htio da bježi preko granice. Odveli su ga u zatvor i prijavili sudu. Zato, jer se nije odazvao pozivu za slavuju bio je u Gorici osudjen Leopold A m b r o ž i ć, star 24 godine, na 13 mjeseci zatvora.Na sudovima u Gorici i Rijeci pale su nekoje novčane osude protiv seljačkih očeva, koji nisu slali svoje sinove na predvojničke tečajeve. FURLANI SU SPAŠAVALI TALIJANSKI KARAKTER TRSTA ZNAČAJNA PRIZNANJA TRŠĆANSKOG »POPOLA«. Trst, augusta 1933. — U Vidmu izlazi revija »La Panarie«. Ta je revija bila dosada namijenjena Samo Furlanima. Sad je odlučeno, da se ta revija posveti problemima čitave Julijske Krajine i o tome se piše u uvodniku »II Popolo di Trieste« od 27 jula. Taj je članak interesantan u svakom pogledu. Hvali se ova odluka videmske revije, koja izlazi iz svog lokalnog kruga i postaje list za čitavu Julijsku Krajinu. Tako i treba, kaže tršćanski »Popolo«. Videm i Trst imali su uvijek odlične veze. Ne treba zaboraviti, da je Videm u svoje vrijeme, kad je bio ugrožen talijanski nacionalni karakter Trsta, pomagao Trstu. »Popolo« kaže, da je Trst mogao da se odupre jakom prilivu slavenske imigracije s Krasa i Istre samo zato, jer se u isto vrijeme naseljivaio u Trst mnogo Furlana: »soltanto perche la Regione !a soccorse rissanguandola con nuovi elementi friulani...« Ova je tvrdnja Popola vrlo interesantna i dragocjena. Ako je istina, da su Furlani spašavali nacionalni talijanski karakter Trsta od slavenske opasnosti, onda ai u slučaju, da su takvi Talijani u Trstu doista bili premoćni, Trst nije bio talijanski, jer ni Furlani nisu Talijani... NA STOTINE NOVIH DEKRETA O PROMJENI SLAVENSKIH PREZIMENA UŽURBANA AKCIJA TRŠĆANSKE PREFEKTURE. Trst, augusta 1933. — Tršćanski prefekt Tiengo požuruje promjenu slavenskih! prezimena u tršćanskoj pokrajini, pa tako vidimo u tršćanskim novinama ovih dana čitave velike kolone novih talijanskih prezimena, koja su dekretirana našim ljudima umjesto starih slavenskih prezimena. Te kolone zaprepaštuju, ali ujedno su to dokumenta o najvećem barbarstvu, koje je »velika« i »kulturna« Italija učinila u Julijskoj Krajini nad slavenskim narodom. Trst. julija (Agis). — Prisiljeni so bili spremeniti svoja imena Perhavec v Perazzi. Mušič v Muzzi. Brajdič v Braida, Antončič v Antoni, Suša v Šussa, Martinčič v Martini, Godnič v Godini. Čehovin v Zecchini, vsi doma v obč. Senožeče. KAKO VZGAJAJO" NAŠO MLADINO. II. Bistrica, avgusta 1933 (Agis.) Tujkašnjl »Dopolavoro« ima svoje prostore v novi občinski palači, v istem poslopju se nahaja tudi društvena kavarna, kjer se ponajveč zbirajo podčastniki. Pa tudi naša mladina kaj rada zahaja semkaj, to pa smo radi tega, ker lahko brezskrbno igrajo prepovedane Igre. Ostajajo do pozne ure (čez policijsko), igrajo za denar, a vse pod okriljem kulturnega »Dopolavora«. Na ta način vzgajajo našo mladino in priznati moremo »voditeljem« lepe us« pehe. I CRES DOBIVÀ’VENECIJANSKE LAVOVE. C r e s, augusta 1933. — Fašistička federacija u Veneciji odlučila je da pokloni i Cresu nekoliko kamenih lavova, koji se imaju doskora svečano da otkriju. DVA DOKUMENTA D.".F. - "ASCIP-ĐI D.i:£T\;A 'T'oraenica corrente alla per incarico rti il Capo del Governo e ^132^ iel fascismo,1' on. »deputato al( -arlamejitc,‘err^ in questa Piazza 'un~pUbblico comizio a cu; dovranno partecipare tutti 'gli iscritti al Dar.titC' e a^le Organizza»ioni dipendenti C^ooolavoroj^indacati,Associazioni del Partito) come pure devono parteciporvi^i cittajin^t&lki ^ 1 giovani fascisti e gli crganizza'ti deli^O.B. si presenteranno in diOAisa,! fascisti in camicia nera. Gospodarske razmere v naših krajih Tečni plačnik Prem, julija 1933 (Agis.) — že pred enim in već leti so odvzeli našim kmetom svet za cesto, ki so jo popravili. Za odvzeto zemljišče, pa niso dobili naši ljudje do danes še nikake odškodnine kaj šele plačila, že večkrat so vložili prošnje na različne inštance, a do danes niso dobili nikakega odgovora. Gospodje na merodajnih mestih v Reki ali kjerkoli mendaj spijo. Ne upoštevajo žalostne razmere našega gospodarja, ki se mora boriti za svoj obstoj kot še nikoli. Za vsako prošnjo, ki jo vloži naš kmet, pa mora plačati kolek; ker ne zna jezika, more plfečati kakemu tujcu po 10.— in več lir, da mu naredi prošnjo. Poleg tega ima tudi druge troske, a vse ; zastonj. ,Ti I3/5/-I93C-* :1 ^TCFrT.-RIO P0T.'ITI0'> ruNici^io r r V-Vv7l'5'32-X A TUTTI I C API V ILI A ■ . 'A \«/iv comunico ohe àomehT'ca 15 corren-ip^alle o-re 11.3^ pei* Incarico di il Capò del^Gn^erji} "ascistav-e del partito Fascista l’onor le potato al Parlamento terrà\ in [un '.pjptbJLicCPO-caisi-C. Trasmetto l'ordine dellà uiperltri Autorità di far "in-. tervenire^^in massa^ le pò*pclazioii della, campagna deve ossere„fatta^ quindi dai "’.aoivilU la più intensa prb-‘pagàndà^ ffinchx>turtiki> uomini,\onne«ì:àmblni. «- siano jpresenti^al^raduno^ , *1 »e rend o rrea. onaabili^ cersònàlmerte i aTgn^riv.Oah'iviii'S ‘ 1 ■ —. ^ 1 ■■ ■ ... ...i.......... . * -— •—— <1 -rteDSTA.* Dva dokumenta, koja najbolje svjedoče, na koji način fašizam stvara; mase na fašističkim skupštinama u Istri Pula, augusta 1933. — Šaljemo vam dva interesantna dokumenta. Dobro je, da se objave u »Istri«. To su dvije povjerljive okružnice. Jedna je upućena fašističkim organizacijama po manjim selima u općini, a jedna svim pretstavnicima općine u općinskim frakcijama, takozvanim općinskim delegatima, glavarima sela ili kako se danas kaže »capivilla«. Tim okružnica-ma najavljuje se skupština, koju će u središtu općine održati izaslanik rimske vlade na neki svečani fašistički dan. Naredjuje se fašističkim vodjama i glavarima sela, da na tu skupštinu dotjeraju što više našega naroda. Tu nema ni riječi o tome, da se objavi skupština i pusti na volju ljudima da na nju dodju ili ne, nego se izričito i energično traži, da se dovede što veći broj seljana. U okružnici glavarima sela kaže se doslovno, da će oni biti odgovorni za neuspjeh učešć^ iz njihovog sela... Ova su dva dokumenta od velike važnosti jer govore 0 jednom sistemu, koji se provodi u našoj Istri i o jednom specijalnom teroru, kojem je izvrgnut naš narod. Na-glašujemo, da su ove okružnice povjerljive naravi, pa smo u njima izbrisali mjesto odakle su poslane i mjesto u koje su poslane, da ne bi po tim detaljima fašističke vlasti ušle u trag licu, koje nam je izručilo ta dva interesantna dokumenta. FAŠIZAM NA KRASU JE -„ČVRST”! Naše ljudstvo tjera se silom u fašističke organizacije Trst, augusta 1933. Kako je fašizam na Krasu čvrst 1 kako je Kras »talijanski« najbolje se vidi iz ove vijesti, koju objavljuje .tršćanski »Piccolo«, a koju donosimo u doslovnom originalnom talijanskom tekstu: NUOVI AMMESSI AL PARTITO nei Fasci della Provincia La Federazione dei Fasci di Combattimento . trasmette il seguente elenco di nuovi ammessi al P. N. F. della Provln-cisit Fascio di Duttogliano, Tavčar Luigi, Sturman Giuseppe, Živec Giuseppe, Sirca Leopoldo. ,, , . „ . Fascio di Gropada, Milcovlch Carlo, Pecchiar Matteo, Vidic Giovanni. Fascio di S. Michele di Postumia. Avsec Giuseppe, Avsec Francesco, Biščak Antonio, Biscak Giuseppe, Bratina Francesco, Cvetnic Giovanni, Cvetnic Andrea, Cvetnic Cristiano, Cucek Giovanni, Dolgan Andrea, Castelic Francesco, Ferroli Lodovico, Fidel Giuseppe, Hrescak Francesco, Hussu Giuseppe, Kaluža Francesco, Kaluža Francesco fu Andrea, Kaluža Ladislao, Kaluža Giovanni di Giovanni, Kaluža Giovanni, Kaluža Paolo, Kalusa Stefano, Kapel Antonio, Kapel Santino, Kastelic Francesco Karoli Federico, Klebcar Giovanni, Kuret Luigi, Morelli Milano, Penko Massimiliano, Sedmak Antonio, Smrdel Antonio, Smrdel Luca, Smrdel Giovanni Stegel Giovanni, Srebot Martino, Sr’ebot Giuseppe, Rebulla Federico, Za- fret Antonio, Zafret Antonio fu Giuseppe, Zafret Francesco, Zagar Antonio, Zelko Adolfo, Zelko Francesco, Znidarcich Antonio, Zrimšek Francesco, Pozar Giovanni, Rebec Antonio, Srebot Andrea, Kapeli Antonio, Samsa Francesco, Ovcin Michele, Kaluža Carlo, Valencie Giovanni, Želodec Antonio, Ovcin Vincenza, Kaluža Giacomo, Knafelc Francesco, Runtic Giovanni. Novi članovi fašja u Du tovi j u prisilno upisani već po svojim prezimenima pokazuju, da su — Talijani i fašisti... Ako neko prezime nije slovensko, onda je nedavno dobilo silom talijansku formu. MLADI FAŠISTI NISU NAROČITO DISCI-PLINOVANI. Trst, augusta 1933. — U posljednje vrijeme sve se češće dogadja, da pokrajinski srekretarijat u Trstu isključuje iz omladinske fašističke organizacije mladiće, koji pokazuju da nisu dovoljno disciplinovani. To je i razumljivo, kad se uzme u obzir, da su u fašističkim organizacijama članovi upisani većinom prisilno, bez svoje specijalne želje. Svako mora biti član organizacije ... Ovih dana objavili su tršćanski listovi vijest, da je tršćanski pokrajinski sekretar izbacio iz organizacije Claudia Zampieria, Guerrina Colauttija, Guida Bi-sona, Livia Franceschinia, Vasca Filinda-ssija, Lucia Berrania, Vinicia Berrania, Vittoria Chittera. , NEPOKORNOST FAŠISTIČKIH MJESNIH SEKRETARA NA KRASU. Trst, augusta 1933. — Opaža se, da nisu nepokorni samo članovi fašističkih organizacija, nego se u posljednja vrijeme dogadja, da više vlasti moraju da nastupaju čak i protiv fašističkih mjesnih sekretara, koji pokazuju, da se ne pokoravaju u svemu svojim pretpostavljenima. Tako je ovili dana tršćanski fašistički fcdcra'ni sekretar skinuo s časti sekretara organizacije u Prevalju i Hruševju, dra Assantija i Eugena Corvia. U dekretu se kaže, da su oni skinuti s položaja, »jer su kao sekretari sasvim propuštali da izvršavaju svoje dužnosti u vezi s položajem«. Komesarom odnosnih fašističkih organizacija postavljan je inspektor sežanske zone Grazioli. Kako vidimo prilike u fašizmu na Krasu nisu baš — »idealne« ... ------------ PROPADANJE GOSPODARSTVA Št. Peter na Krasu, juliia 1933. (A g i s). V zadnjem času sta šli v Zagorju dve posestvi na boben. Davki so pobrali skoraj že vso živino iz hlevov. Pred tednom so eksekutorji odgnali neki revnejši družini iz Zagorja še zadnjo kravo. Ko je gospodinja, ki je bila sama doma. ugledala, da so ji odgnali živinče, je vsa obupana tekla za^njiini in jih jokaje prosila, naj še malo počakajo. Za njene prošnje se niso zmenili in bi kravo tudi odgnali, če jih ne bi poklical domač gospod župnik, k je ponudil obupani ženi posojilo v znesku 250 lir. S tem je plačala davk' in rubežne stroške. kravo so jj pa vrnili. To ni niti prvi in niti zadnji slučaj. Bojimo se Pa jeseni, ki bo kmalu tu zahtevali od našega kmeta, da plača vse letošnje davke in razne druge dajatve. kar pa bo zmogel le malokdo. PREVOZ LESA. Knežak, avgusta 1933 (Agis.) — Naša dolina ni rodovitna, zato smo se Pivčani že od nekdaj preživljali prevozom in prodajo lesa in z delom v gozdu. Za prevoz lesa iz gozda na postajo v Trnovo smo dobili za vsako »furo« od 150—200 lir, danes dobimo 30 lir ali pa še tega ne. Za »furo« od škrvanove žage na Baču pa do Trnovega nam plačajo 15, kvečjemu 13 lir. Pri tem zgubi ves dan en delavec in par konj. S takim zaslužkom naj si plačujemo hrano ali kupimo konjem ovsa, ali naj imamo za popravilo voza in razne druge majhne stroške. Ne plača se, ker pri vsem delu in trudu ni faktično nikakega za-sluška, prej škoda. Ali kaj naj počnemo, kam naj se obrnemo? Drugega dela in zaslužka ni. Lastne gozdove, kolikor smo jih imeli, smo jih izsekali tako, da danes nimamo niti za domačo rabo. Kar rabijo delavcev pri vojaških in drugih napravah so, ali sami vojaki ali pa delavci iz Italije. Le tu pa tam je zaposlen kak domačin. Nam ne zaupajo, pa saj tudi mi ne njim! LETOVIŠČARJEV NI. Divača, avgusta 1933. (Agis.) - Velika beda, ki vlada v Trstu dovolj jasno označuje dejstvo, da letos v celi vasi in drugod, kot v Rodiku, ni skoro nobenega letoviščarja. Običajno sta bili baš ti dve vasi polni Tržačanov, ki so prišli semkaj preko poletja. Prešnja leta ob takem času ni bilo mogoče dobiti v Divači niti ene prazne sobe, ker je bilo vse oddano. Ljudje so s tem včasih dobro zaslužili. Letos pa je to odpadlo. Sploh pa je obisk tujcev tako minimalen, da o tem niti govora nt. Obiska Skocijanske jame, za katero služi Divača kot izhodna postaja, ni skoro vredno omenjati. Le sem pa tja pride iz Trsta kaka skupina mladine, najrajši v uniformah. Ti pa gledajo v prvi vrsti na to, da bi kje kaj zastonj pojeli. Lepo je označil življenje v Divači nek tujec, ki je rekel, da v Divači ljudje samo še umirajo. Domačini le še z začudenostjo gledajo, kaj se godi okoli njih in, čemu vsa velika dela na cestah, hribih itd. DVAKRAT MORAJO PLAČEVATI... Reka, avgusta 1933 (Agis.). — Sicer je že nekaj mesecev, kar se je zgodil ta slučaj. Da pa ožigosamo postopanje italijanskih oblasti napram našim ljudjem navajamo ta dogodek, ki ni ne prvi in gotovo tudi zadnji ne. Ker naši ljudje niso vešči italijanščine, se je že večkrat pripetil slučaj, da so en in isti znesek plačali dvakrat. Tako je tudi Vrh Marija iz Ratečevega brda, št. 14. dobila plačilni nalog oz. poziv, da plača pristojbine zemijeknjižnega urad v II. Bistirici. Omenjena je sicer dokazala s potrdilom, da je zahtevano pristojbino že poravnala. Kljub temu so pa zahtevali, da plača ponovno znesek Lir 350.—. Ker ni hotela na to pristati, je morala odsedeti 12 dni v bistriških sodnij skih zaporih. Razni činitelji in državni nameščenci v naših krajih zadnje čase kaj brezobzirno postopajo in izkoriščajo naš narod, ker vedo, da naš človek nima nikjer nikake opore in da njegovi dokazi, pritožbe in upravičene zahteve so — bob v steno! SMEŠNI KONGRESI Trst, avgusta 1933. (Agis.) V preteklem aprilu se je vršilo vsepolno sin-dakalnih sestankov, kongresov in skup* ščin. Ob takih prilikah se sestanejo fašistični hijerarhMz vseh pokrajin. Ti sestanki se pa vršijo brez programov in brez sklepov. Zanimivo je pač to, da je kongres industrijskega fašističnega sin-dakata, ki šteje 2 in pol miljona članov, trajal celi dve «i. Udruženje, ki šteje toliko množino članov, bi pač mogle na svojem letnem sestanku, imeti vsepolno novih predlogov, zahtev, ugotovitev itd. So mogoče fašistični sinda-kati tako dobro urejeni, da sploh ne potrebujejo nikakih ukrepov in sprememb? Nekaj drugega je: vse delovanje se more vršiti po nalogu in na zahteve g. Mussolinija. Taki sestanki so same pesek v «oči številnemu članstvu. Tudi če bi si kdo izmed delegatov, dovoli1 sprožiti neko vprašanje, ki ni v sklada z višjimi nalogi, bi bila njegova »predrznost« kmalu ožigosana kot zločin. Ob takih prilikah se vrste sami govori la slavospevi in ko se ti zaključijo, se zaključi tudi sestanek. Seveda, njihovo časopisje molči o tem. ker. mora! CRKVA I MUSSOLINI u molitvama i propovijedima tršćanskog biskupa imSija sprema rat! „NAROD NEKA CRKNE OD DIADI, All TVRĐAVE SE MORAJU GRADITi" Trst, augusta 1933. — Dne 30 jula održan je u Kopru euharistijski kongres, za koji su se pripreme vršile dugo vremena. Po izvještajima u talijanskoj štampi čini se, da je taj kongres uspio vanredno i da je crkveno slavlje u Kopru bilo veličanstveno. Mi se ne ćemo upuštati u opisivanje tog slavlja, tek želimo da istaknemo, da je u tom euharistijskorn kongresu uzeo velikog i vidljivog učešća i fašizam. Nisu bili prisutni samo pretstavnici vlasti, nego i pretstavnici fašističkih organizacija u velikom broju. Fašističku stranku zastupao je glasoviti Almerigogna, koji je sada sekretar koparskog fašja, a kojega naš narod pozna po mnogim zlodjelima, naročito po napadajima na naš narod u povodu raznih crkvenih svečanosti na Koparštini... U procesiji, koja je priredjena povodom euharistijskog kongresa u Kopru, učestvovala je fašistička milicija oboružana, pa nekoliko četa avangarde, balilla s puškama itd. O tome svemu izvještava i fašistička štampa. Fašistička štampa opširno piše i o držanju biskupa Fogara na kongresu. Pa tako medju ostalim nalazimo u izvještajima »Piccola« i »Popola di Trieste« da je biskup Fogar nekoliko puta pozvao narod na molitvu za Ducea, koji je »spasio Italiju« i »koji je tako lijepo znao da spoji ljubav prema domovini s ljubavlju Prema crkvi«. U katedrali je biskup Fogar održao veliku propovijed, u kojoj je govorio srdačno o Duceu. »Piccolo« kaže: »S akcentom punim oduševljenja i zahvalnosti biskup jc zatim govorio o Mussoliniju, zamolivši od Svevišnjega božanski blagoslov, pozivajući vjernike da u njemu gledaju čovjeka, koji je dao talijanskim katolicima Domovinu i koji stvara svijetu mir«. Zatim je biskup pozvao vjernike, da se pomole za Papu i Ducea, »koji je tako zaslužan za crkvu«, da se pomole za fašističku vladu i za političke pretstavnike istarske pokrajine ... I poslije podne, na otvorenju euharistijskog kongresa, kako piše »Piccolo«, Fogar je držao govor, u kome je veličao Mussolinija, koji u svakoj prigodi pokazuje, kako poštuje katoličku stvar«. Još jedan govor održao je biskup Fogar kad je blagoslivljao more. Mjesto, s kojega je imao da blagoslovi more bilo je naročito aranžirano i Fogar je^ imao da stane izmedju dva velika fašistička liktor-ska znaka, koja su bila za tu prigodu naročito postavljena. Pored tih liktorskih znakova bio je tu izložen i jedan simbolički lav svetoga Marka... Biskup Fogar je u toj simboličkoj imperijalističkoj dekorativ-nosti blagoslivljao more i održao je još jedan govor o Mussoliniju, a kad je svršio govor glazba je svirala fašističku himnu »Giovinezzu«, u kojoj dolaze i takve riječi, koje ne spadaju sigurno u crkvenu svečanost i koje čak crkva ne može da odobri. U toj se himni govori o bodežima i bombama, koje će praskati, o pokolju onih, koji su protiv fašizma itd. I na koncu je ta himna bila još popraćena raznim poklicima i pljeskanjem, što takodjer ne spada u crkvene svečanosti i funkcije blagoslova, čak ni onda kad se blagoslivlje »talijansko more«. S1ROTTI ŠE VEDNO ROVARI Sirottijev režim postaja dan za dnem hujši in med slovensko duhovščino se veano bolj množijo skrbi za naše ljudstvo, kateremu je ohranila v cerkvi poslednje versko in kulturno zatočišče. Goriški administrator namešča po slovenskih vaseh ob vsaki priliki nove italijanske duhovnike, ki izganjajo slovensko besedo iz cerkve in ovajajo slovenske duhovnike, češ, da zbirajo v cerkvah slovensko deco in jo odtujujejo od ita-Ujanske domovine. Sirotti pa svojega delovanja in rovarenja proti slovenski duhovščini in našemu ljudstvu ne omejuje le na ozemlje goriške škofije, marveč hujska mlado italijansko duhovsči-, no iz drugih škofij celo proti njeni cer-t k veni oblasti. Tako su bili v dijaškem zavodu v ^'■Kopru nameščeni za nadzornike trije Italijanski semeniščniki. Te dni bi motali biti posvečeni za novomašnike. Pri vizitaciji pa so tržaškemu škofu Fogarju nenadoma odrekli pokorščino. Postavili so se mu po robu, češ da kot duhovnik slovenskega ljudstva ne bodo vzgajali v njegovem jeziku. Zaradi tega je tržaški škof odklonil posvetitev. Nekaj dni pozneje pa so škofa skesano prosili od-puščanjša in mu priznali, da jih je nahujskal k nepokorščini sam goriški apostolski administrator Sirotti. V Lokavcu pri Ajdovščini so pred dnevi slovesno blagoslovili novo cerkev. K blagoslovitvi je prišel tudi Sirotti, ki pa ni hotel pristati na to, da bi pri obredih sodelovala slovenska duhovščina. Vsa cerkvena slavnost se je izpre-menila v fašistično manifestacijo, na katero so s silo prignali tudi precejšnje število slovenskih Vipavcev. V zadnjem času so se pričele v Gorici znova širiti govorice o skorajšnjem imenovanju novega goriškega nadškofa. Iz okolice administratorja Sirottija izhaja vest, da bo za nadškofa imenovan neki italijanski cerkveni dostojanstve-, nik. Slovenska duhovščina se imenovanju Italijana upira, ker ima že s Sirot-tijem sila žalostne izkušnje, vendar pa ni pričakovati, da bo Vatikan upošteval I njene zahteve. Slovenske duhovnike to-| lažijo, da bo novi nadškof v narodnostnih ozirih nadvse toleranten. ---- v. Trst, augusta 1933. — U svom broju od 4 o. mj. donosi tršćanski »Popolo di Trieste« članak pod gornjim naslovom. Kad smo opazili taj članak mislili smo, da se radi o Italiji, jer je ta rečenica savršeni izražaj onoga, što se sada dogadja u Italiji. Narod krepava od gladi, a tvrđjave se grade. Medjutim, kojeg Ii začudjenja, kad smo čitali članak: »Popolo« u tom članku ironički govori o naoružavanju — Češko-slovačke!!! Ovoliko bezobražnosti i ovoliko prepotencije može da se nadje samo u fašističkoj štampi. Ono, što »Istra« donosi u svakom svom broju o naoružavanju Italije najbolje dokazuje, da se rečenica »II Popolo può crepar di fame, ma devono essere costruite fortezze« — može odnositi samo na Italiju. GORIŠKI AERODROM Postojna, avgusta 1933. (Agi s.) Na aerodromu, ki so ga že pred leti pričeli graditi v neposredni bližini Gorice, so letos dokončali še tri velike hangarje. S tem delom je nekako izpolnjen prvotni načrt tega velikega letališča, ki je eno izmed največjih in najmodernije urejenih v Italiji. Poleg tega je pa tudi zelo važno, ker je v neposredni bližini meje. V hangarjih je nad 90 ae-•roplanov, prostora je pa še za toliko aeroplanov. Svet, na katerem je danes letališče, je bil odvzet našim kmetom iz Mirna, Gorice in Štand-reža. Prej so bile tod najrodovitnejše njive, na katerih se je pridelovala vsa zgodnja zelenjava, ki se je razpošiljala širom po svetu. Gorica in okolica je bila prej znana tudi kot miren kraj. Danes je to drugače. Res je, da s trgovskim in tujskim prometom se ne kali miru niti Gorici, še manj okolici. Pač pa z vojaškim. Zrakoplovi dnevno brnčijo po zraku in časih v zelo velikem številu zlasti nad mestom samim. Vežbajo se v vojaških vajah in se pripravljajo za bodočo vojno. Zato naši ljudje kaj malo zaupajo paktu štirih in zagotovilu desetletnega miru. Goriško letališče je tehnično zelo dobro izvedeno in je dobro zvezano z okolico, zlasti z Gorico. Iz ihesta vodi lepa cesta, ki je betonirana pred letališčem, ki ga hodiju občudovat višji častniki italijanske armade. Hangarji so pisano barvani, ali kakor pravijo Italijani »pitturati a chiazze«, da sq. zlepa ne opazijo iz zračne višine. LETALIŠČE POD VREMŠČICO Vreme, 5 avgusta 1933. (Agis.) Kdor potuje skozi vremsko dolino po novi cesti mimo Famelj, čez takozvani Gaberk pod Vremščico, opazi na desni strani ceste veliko vojaško letališče. To letališče grade že skoro pet let. Izgleda pa, da ga ne mislijo popolnoma končati, ker ne delajo na njem nič že dve leti. Straži ga stalno vojaška straža. Velik teren obsegajoč do 700x900 m leži tik ob železnici; v neposredni bližini je tudi vojaška postaja. Vso zemljo so odvzeli kmetom in s tem zadali njihovemu gospodarstvu smrten udarec. Sicer je res, da so pred kratkim dali nekaterim nekaj odškodnine, toda bila je tako majhna, da se o njej niti ne splača govoriti. Pla- čali so 80 stotink za kvadratni metar zemlje. Prizadeti kmetje iz vasi Brežec, Gradišče, Goriče, Sp. Ležeče in tudi iz Škocjana so bili s tem ob svoje najboljše travnike in pašnike. V zvezi z delom na letališču pa so pokvarili še toliko drugega zemljišča v okolici, iz katerega so dovažali zemljo, pesek, kamenje itd. Res je, da kmetje zaslužijo včasih kaj s prevažanjem materiala, a to je le delno in težko zasluženo nadomestilo za vse to kar so jim vzeli, čuditi se je le ubogim kmetom, ki poleg vseh šib, ki jim tepejo, poleg velikih davkov in drugih bremen, drže svoja posestva v veliki večini trdno in skoro brez dolgov. Z VOJAŠKIMI UTRDBAMI NADALJUJEJO Postojna, avgusta 1933. (A g is.) Z vojaškimi utrdbami se Italijani niso omejili samo na obmejni pas, ampak utrjujejo tudi oddaljenejše kraje. Tako bodo v kratkem pričeli z utrdbami tudi nad Reško dolino po pobočju Tabora. Cesta, ki so jo že pred letom pričeli graditi, napreduje vsled trdega terena zelo počasi. Dogotovili so jo v dolžini kakih 6 km in to iznad vasi Mereče pa do vasi Rateče brdo. Sedaj nadaljujejo z delom od Mereč proti Trnovem. Naredili so pod »Jenezinovim školom« 20 metrov visoko škarpo, čez katero gre cesta. Pri delu }e zaposlen nekaj domačinov. Delajo 8 ur dnevno ter dobijo po 1.30 lire na uro. Napovedano je vojaštvo, ki pa bo večji del zaposleno pri delu za nove utrdbe, ki bodo baje tik nad cesto. Poleg utrdb bodo naredili tudi tri preseke po 1 i pol m široke in globoke več ko meter. Preseke bodo vezale pivško cesto in novo vojaško cesto pod Taborom; služile bodo le pešcem in bodo izključno vojaškega značaja. SLOVANSKI DUHOVNIKI BREZ PUCE Fašistična oblastva delajo pri nastavljanju slovenskih in hrvatskih župnikov vse mogoče ovire, število slovenskih duhovnikov, ki so bili nameščeni po objavi italijanskega konkordata (spo-hiladi 1929) lahko sešteješ na prste. Generalni državni tožilec v Trstu, ki ima v smislu konkordata pravico, da vloži »veto« proti nastavitvi župnika ali stalnega upravitelja, te svoje pravice pridno izrablja. Svoje privoljenje bi moral hnreči s tem, da izda tako zvani »Nulla je ostalo vse polno duhovnikov v vseh primorskih škofijah brez plače, ki bi jo morali prejemati iz verskega fonda. V smislu konkordata morajo duhovniki po namestitvi sestaviti takozvano »fasi j o«, da se jim na podlagi te odmeri kongrua. Toda državna oblastva teh vlog ne rešujejo. Tako se dogaja, da ie na primer v tržaško-koprski škofiji nekaj duhovnikov, ki so že od leta 194« brez plače. Tudi na Gipriškem so še taki «reči s tem, da izda tako zvani »Nuna primeri. Ljudstvo bi Osta«. Tudi proti slovenskim duhovni-ilo, toda radi hude gospodarske stiske 'icm najde vedno kakšen izgovor. Tako j jim ne more. ITALIJANSKI DUHOVNIK PROTI DOMAČEMU LJUDSTVU V Dekanih lanji italijanski duhovnik le še na-itko pridiga slovensko, pa še to tako, ga ljudje ne morejo umeti. Moz je iej en j a, da se ne izplača učiti sloven-ne zares, kakor so to storili nekateri Iki gospodje laške narodnosti. Seve-' on je potomec potujčenih, v Trst pri Kopru priseljenih Slovencev; tako seme je najbolj strupeno. Ko so mu rekli ljudje, zakaj da je slovenska pridiga tako kratka. laška pa dolga, je odvrnil, da je to le ena stopnja k nadaljnji odpravi slovenščine. Enake razmere vladajo v Pomjanu. KONGRES SLAVENSKIH KATOLIČKI INTELEKTUALAC A U POZNANJU u svojoj rezoluciji protestuje zbog postupka fašizma u Julijskoj Krajini U danima od 23 do 25 Prošlog mje- ca održan je u Poznanju u Poljskoj ti kongres slavenske katoličke inteii-ncije, to jest slavenskih akademičara seniora. Na tom kongresu učestvovali studenti univerze Cehoslovaci, Ju-islaveni, Poljaci i Ukrajinci. Kongres obavio rad i donio mnoge zaključke, is interesuje rezolucija, koja je dolina i izglasana posljednjeg dana zasje-mja kongresa i u kojoj se govo , tvrtni točki i o položaju Slavena u Juskoi Krai’inl. U toj se točki rezo-cije kaže doslovno: iti kongres slavenskih k^t 13,030.959 III. klasa 8,261.834 4,764.125 » 101,956.924 73,783.562 28,168.362 117,830.309 83,532.794 34,297.515 Finansiiski efekat: I. klasa u 174,383.249 II. klasa 108,759.055 65,624.194 L 485,517.651 III. klasa 352,030.612 133,487.239 L 1.043,951.158 800,650.583 243,300.575 U vremenu od jula do oktobra 1932. ma->ijak je iznosio za putnike.....................L 48,289.084 roba itd. ....... L 131,414.719 ukupno Izdaci na personal: L 179,703.803 juli 1926 do juni 1927 L 2.316,539.165 juli 1931 do juni 1932 L 1.803,251.702 manje za L 519,287.463 Od 1926 do 1927 namještenika je bilo: administrativnih .... 16.200 egzekutivnih . . '• i • .... 155.117 Od 1931 do 1932: ukupno 171.563 administrativnih «... 1.245 egzekutivnih . . Manje: administrativnih • • s ukupno 142.828 . 1.245 egzekutivnih . . ■ • V , . . . 27.489 upupno 28.734 Iz posljednjih' cifara se vidi da je u posljednjih 5 godina bilo otpušteno željezničkih namještenika 28.734, a nadnice snižene za L 513,287.464. V SEDMIH LETIH SO PLACE PADLE ZA 55 OD STO Trst, avgusta 1933 (AgIs.) V maju so določili plače luščilcem riža za tekoče leto. Listi so poročali o sklenjenem dogovoru, med delavci, oz. delavskimi zastopniki in delodajalci, zelo povoljno. Pisali so, da so pogodbo sklenili z obojestransko zadovoljnostjo.. Povedo pa ne, če so nove mezde večje ali manjše od lanjskega leta. Navajamo radi pregleda točno statistiko, iz katere je razvidno, da so se plače luščilcev riža znižale v zadnjih sedmih letih za 55%, med tem ko je cena živilom padta le za 25%. Toraj za celih 30% se je poslabšal položaj Italijanskega delavca te stroke! V letu Plača na dan v lirah : 1926. (pogodba) 1927. (pogodba) 1928. (določba) 1929. (pogodba) 1930. (pogodba) 1931. (pogodba) 1932. (določba) 1933. (pogodba) Pripominjamo, 19.50 do 21.80 16.50 16.50 15.70 15.85 13.15 10.— 3.80 18.90 18.30 17.40 17.55 14 55 11.10 9.75 da ni velike krize v produkciji riža, ker ga država uporablja kolikor le more, da tako skrči uvoz pšenice. Denar, ki se trga italijanskemu delavcu, gre v druge namene. VANJSKA TRGOVINA ITALIJE - PADA Trst, augusta 1933. Prema službenim podacima uvezeno je u Italiju u prvih šest mjeseci ove godine robe u vrijednosti od 3.909,921.398 lira, a vrijednost izvezene iznosila je 3.120,087.532 lira. Prema teme iskazuje se deficit u iznosu od 789,833.866 lira. Lepo in prijazno mesto Črnomelj ki leži v valoviti dolini ob podnožju Kočevskih hribov, bilo je v svečanem raspoloženju. Že v soboto so bile hiše okrašene s zastavami, nekatere celo z zelenjem in cvetjem. Z zgradbe posojilnice na glavnem trgu, kjer je zasedal Direktorij vili sta se dve dolgi zastavi, balkon pa je bil okrašen z zelenjem med katerim je bila naslikana silhueta Julijske Krajine. Povsvod cvetje, zastave in živi razgovori. Meščani so pričakovali goste. Nekateri so prišli že v soboto. Tako so bili v soboto tu vsj člani Zveznega direktorija, s predsednikom dr. Ivanom M. Čokom, ki so prisostvovali seji, in dalje zastopnik »Istre«, Istarskog akademskog Kluba, zadru ge Istarski dom iz Zagreba, društva »Istre« iz Novog sada, »Istre—Trst—Gorice« iz Beograda, ter »Soče« iz Celja. Glavno število udeležencev pa se priča-kavalo za nedeljo dopoldne. Že zgodaj zjutraj je bilo po mestu vse živo. Godba je odsvirala obhodnico. Prišli su tudi že novi udeleženci iz bližnjih krajev, posebno številni »Triglav« iz Karlovca je bil zelo živahen. Nekaj pred deveto uro se Je formirala povorka, ki je z godbo na čelu odšla na kolodvor da dočeka goste iz Ljubljane in ostalih delov Slovenije. Mali kolodvor je bil prepoln ljudi ko je ob zvokih mestne glazbe prispel izletniški vlak iz Ljubljane. Srčno in glasno pozdravljeni so istopali »Taboraši« iz vagonov. Bilo je klicanja, pozdravljanja, petja prepoln kolodvor, živega in zdravega primorskega temperamenta. Reditelji so imeli precej posla in skakanja s vso to živo in glasno množico, ki je s kolodvora krenilo v mesto. Na čelu je šla godba ki je neumorno svirala vesele koračnice, na to so sledile zastave. Naprej lepa zastava zagrebaške »Istre«, pa zastave iz društev Nabrežine, Bo-Ijunca, Baziovice iz Sv. Jakoba in Skednja v Trstu k! so ih prinesli člani »Tabora« iz Ljubljane. Po tem so sledila zastopstva več alj manj številna skoro vseh naših društev. Najštevilnejši je bil »Tabor« iz Ljubljane, ki je prišel s kompletnim tamburaškim in pevskim zborom. Pa »Orjem« iz Kočevja, »So-ča«_(Novomesto), »Soča« iz Celja, Orjem (Laško), Orjem (Trbovlje), »Istra«, Istarski akademski klub in Istarski dom iz Zagreba, »Istra« Novisad, Istra—Trst—Gorica (Beograd). Klub jugoslavenskih primorskih akademikov iz Ljubljane, Sokol III. in Jug. Matica iz Zagreba ter »Soča«, Ljubljana. Povorkj se je priključilo mnogo domačega prebivalstva. Povorka je krenila skozi glavne ulice mesta. Po potu so iz vseh oken klicali in pozdravljali rodoljubni meščani in tako iskazeval! svoje simpatije in sočustvovanja z zborovanci. Na trgu je navdušenje doseglo vrhunec. Klicalo se je Jugoslaviji in Julijski Krajini. Globoko je delovalo na vse prisotne ko je vsa ta množica odpela slovansko himno. Povorka je s trga krenila v crkev, kjer se vršila maša za padle žrtve. Pri maši je pel pevski zbor »Tabora« iz Ljubljane, pod vodstvom pevovodje g. Venturinija. Slovenska maša ki jo je zbor pel skladno in precizno je na vse prisotne naredila globok vtis. Po maši se je vršilo na glavnem trgu zborovanje, kjer se je zbrala množica emigrantov in domačinov. Tik pod balkonom posojilnico so se postrojile številne zastave, do njih glazba, in udeleženci. Z balkona je najprej pozdravil vse prisotne predsednik lokalnega emigrantskega društva »Krn« g. Martelanc in prečital sledečo brzojavko ki jo je tabor poslal našemu Kralju: »Njegovomu Veličanstvu Aleksandru I., Kralju Jugoslavije — Bled«. Veliki tabor emigrantov iz Julijske Krajine zbran v Črnomlju pozdravlja junaškega Kralja Jugoslavije. Predsednik Martelanc«. Nato je prečital številne brzojavke ki so jih razne osebnosti in društva poslala taboru. In to brzojavke bana g. Marušiča, emigrantov iz Sušaka, Sokola Kraljevine Jugoslavije, pesnika Kataliniča v imenu emigrantov iz Splita, »Orjema« iz Laškega, »Istre« iz Novega Sada. Kluba Primork iz Ljubljane, Jeseniške »Soče«, Sokola III. iz Zagreba, Dra Iva Ražema, prof. Ribariča iz Kastva, Dra. Ružiča iz Sušaka. Nato je prevzel besedo mestni župan g. Miilier, ki je v kratkem, ali lepem govoru v imenu domačinov pozdravil zbrane emigrante želeč jim uspeha v njihovem delu in končne osvoboditve Julijske Krajine. »Vedite, da ste tu kod doma, bratje med svojimi brati!« je končal g. župan. Burno pozdravljen je nato govoril v imenu Saveza predsednik Dr. Ivan Marija Čok. On se je v svojem govoru najprej spomnil naših žrvet Gortana in Bazoviških junakov (po trgu je zaoril klik »Slava«). Nato se v imenu Saveza zahvaljuje vsem, ki so ta dan prihiteli v Črnomelj, da zbrani na taboru protestirajo proti nasilju ki ga fašistična Italija vrši nad našim življem noter njenih meja. s trdno željo da bi naši sklepi imeli uspeha tu in tudi onstran meje. Zahvaljuje se rodoljubnemu prebivalstvu za spontan in skreni sprejem Črnomlja. ’ Emigrantski tabor, ki ga je organizaralo emigrantsko društvo »Krn« iz Črnomlja, ima namen, da na tem zborovanju prisotni emigranti iz Julijske Krajine zbrani iz vseh krajev Jugoslavije vzdignejo glas protesta in gnjeva proti nasilju ki ga fašlstovski teror vrši nad njihovo zemljo. Ker jim je bilo vsled nasilja onemogoče no ter uničeno vsako politično, kulturno, in gospodarsko življenje, morali so izven rodne zemlje nadaljevati borbo za ono zemljo in za ono ljudstvo, katero vsled terora fašističnega režima ne more protestirati. — Zato so se emigranti ki, so edini pravi prestavniki tega naroda, zbrali v Črnomlju da pokažejo celi Jugoslaviji in ostalemu svetu da je vsa politika ki jo vodi* Italija napram Jugoslaviji neiskrena in neprijateljska f in da ne more priti do pravega zbliža-nja med obema narodoma dokler bo fašizem ubijal naše ljudi. »Sedaj, ko se govori o nekem sporazumu — ‘je govoril dr. Čok — med Jugoslavijo in Italijo o nekem t. zv. »Jadranskem paktu«, povemo vsem celi Evropi in vsemu Slovanstvu, prijateljem in sovražnikom, da do zbliženja ne more priti dokler Italija ne prizna našemu ljudstvu v Julijski Krajini, onih pravih katere pripadajo vsakemu kulturnemu narodu v Evropi. Toda nočemo samo obljub! Zahtevamo, da se Italija pred mednarodnim forumom tudi dejansko obveže za vse obljube. Kajti grenka izkustva so pokazala koliko veljajo njene »moralne obveze«. Dokler Italija ne bo pokazala resničnega in iskrenega hotenja da naš položaj v Julijski Krajini poboljša in povrne vse ukradene pravice, ne more in sme priti do zbližanja. Kajti vsako tako neiskreno zbliženje ne bi bilo samo sramota in zločin ampak bj vsebovalo v sebi tudi klico fašističnega imperijalizma!« Nato je dr. Čok prečital sledečo resolucijo: »RESOLUCIJA velikega emigrantskega tabora v Črnomlju dne 6 avgusta 1933. Na velikem emigrantskem »taboru« v Črnomlju dne 6 avgusta 1933 zbrani emigranti iz Julijske Krajino in rodoljubno prebivalstvo Bele Krajine z ogorčenjem obsojamo nekulturno in barbarsko postopanje fašistov z našimi brati v Julijski Krajini, katerim so odvzeli in uuničil: vse nacionalne, kulturne prosvetne. gospodarske in socijalne ustanove, gazeč jim vse najprirodnejše človečanske pravice. Pozivamo vso svetovno javnost, da vstane proti temu kulturnemu zločinu, ki se vrši javno in neovirano v srcu Evrope, ter da ga v interesu kulture in civilizacije onemogoči, ker bi sicer cela ta Javnost nosila moralno odgovornost za tako vstvar-jeno stanje, ki po izključno fašistovskl krivdi krije v sebi stalno nevarnost za mir In korektno sožitje jugoslovanske in italijanske rase v srednji Evropi. Izjavljamo svojim bratom onstran Snežnika svojo bratsko ljubezen in zvestobo ter ncomajano solidarnost v njihovi borbi proti tujčevemu nasilju za pravico in svobodo naše zemlje do končne zmage. Ugotavljamo, da so bili vsi dosedanji poizkusi zbližanja in ureditve prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo kratkotrajni in brezvspešni, ker se je šlo molče preko trpljenja in krivic nad našim narodom v Julijski Krajini; opozarjamo z ozirom na vesti, da se ima skleniti neke vrste »Jadranski pakt«, da do dejanskega odkritosrčnega in predvsem trajnega miru m prijateljskega sožitja med obema državama ne more priti, ako Italija ne preneha z nasiljem proti siovanskomu prebivalstvu Ju-jijske Krajine, ako mn ne popravi vseh štor. jenih krivic in vrne vse odvzete pravice ter da mednarodne garancije' za resnično neovirano in nemoteno svobodno življenje naših narodnih množic v Julijski Krajini.« Vsj prisotni so s glasnim pritrjevaniem in gromkimi vskliki podkrepili ta manifest in dolgo aplaudirali govorniku. Za njim je prevzel besedo stari gori-ški borec in novinar Andrej Gabršček. Gospod Gabršček je pričel: ,— »Z dna svojega srca va.s pozdravljam bratje Slovenci! Tako je pričel idealni oče goriških Slovencov dr. Karol Lavrič slavno znani Šempaski Tabor dne 18 oktobra 1868 tam pod sivim Čavnom pred Špacapanovo gostilno. tako ogovoril deset tisoč prebujenih goriških in sosednih Slovencev, ki so bili pridrli od blizu in daleč na Šempa-sko polje da tu manifestirajo svojo vzbujeno slovansko zavest in formulirajo svoj program za bodoče svoje politično gospodarsko in kulturno delovanje in tako z vsem povdarkom zavednih mož pokažejo avstrijskim oblastvom da se hoče tudi zavedni slovenski narod poslužiti sveh ustavnih vsvoboščin in boriti se z vso odločnostjo za svojo boljšo bodočnost. Leta 1868 je sjajno zapisano v zgodovini našega naroda kot leto Taborov prvih javnih velikih skupščin pod milim nebom, kamor prihaja na tisoče in tisoče prebujenega naroda pod vodstvom svojih zastav in svojih voditeljev, ki povedejo naš narod k soncu svobode. omike in sreče prav po Lavričevem geslu: »Vse za narod, svobodo in napredek.« Nato je govornik orisal napore goriških rodoljubov proti avstrijskih administracij in talijanski asimilaciji. Boriti so se morali proti germanski, avstrijski politiki., katere ost je bila uperjena na morje in je vodila preko naše zemlje. Gigantske borbe, kj so jih morali voditi naše ludje da na svoji grudi in v svoji hiši izvojujejo pravico za svoj jezik in svoje uradno poslovanje. Tocja borbe niso ostale brez uspeha, čeprav je narod moral voditi borbo tudi proti itali-janstvu, ki je že takrat dokazovalo svetu, da le Primorska italijanska dežela. Ze takrat isto tako kakor po svetovni vojni so v smešnih tiradah dokazovali svetu, da so vse te zemlje njihove a da jim je šele avstrijska vlada dala neitalijansko lice s tujimi imeni dolin, gora, rek in naših lepih krajev.« Dalje je opisal stanje, kj je do pred vojne vladalo na Primorskem. Goriški rodoljubi so si z velikim trudom in požrtvovalnostjo vstvarili močno kulturno in gospodarsko žarišče v Gorici in drugod. In vse te kulturne in gospodarske dobrine ustvarjene z veliko ljubeznijo in brlžnostjo dolga stoletja je uničila dvatisočletna avita kultura, porušeni so vsi naši stari stebri narodnega in gospodarskega dela. Toda naše ljudstvo no obupa trdno veruje v dan odrešenja, kj bo kmalu prišel!« Tako je zaključil gospod Gabršček svoj govor. Prisotni so z dolgim ploskanjem in vsklikanjem pozdravili govornika. Iza njega sta pozdravila tabor g. Marijo Ferie-tič v imenu »Triglava« iz Karlovca in zastopnik «Bele Krajine« iz Ljubljane v imenu domačih Belokranjcev. Nakar se je °b petju in klikanju domovini razšel. Popoldne ob treh je pričela slavnostna akademija v zgradbi novo sezidanega Sokolskega Do-ma* Prostrana dvorana je bila prenapolnje-?,a- /se točke Programa, ki so jih izvajali elani «Triglava«, «Soče«, «Krna« in »Ta-bora« so žele mnogo priznanja od vseh prisotnih. Najprej je nastopil »Triglav« iz Karlovca z moškim in mešanim zborom. Nato je sledila vrlo uspela slika »Pot bolesti«. ki so jo dobro in dovolj prepričevalno podali člani Celjske »Soče«. Sledili sta nato dve točki mandolinističnega odseka » t abora«, iz Ljubljane, nakar je mala Mar-telančeva lepo zapela dve pesmici ob spremljanju klavirja. Glavni del programa pa izpolnil »Tabor« iz Ljubljane s pet-Jem in z dramsko sliko. Zbor je na vse prisotne napravil vtis dobrega, solidnega ter uvezbanega zbora in moramo biti lahko vsi Ponosni in čestitati »Taborašem« da so v W Vn kr?tkem času prit* . Naia kulturna kronika NAŠI V KROGU Almanah, ki ga je izdal te dni krog mladih, bivših glavnin sotrudnikov »Doma in Sveta«, priobčuje več zanimivih razprav, prozo in novo pesem, poleg pogledov v arhitekturo in početke nagega filma, nekaj umetniških reprodukcij in glasbeno prilogo. Vsem piscem je skupno stremljenje po prenovitvi sveta na podlagi človeka in dinamičnih rasti iz celotne osebnosti, ki išče oporišč v onostranstvu, in že to dejstvo v marsičem označuje usmerjenost primorskih avtorjev, ki so zastopam v knjigi. Čeprav bi bilo vsako deljenje nenaravno, se moram v okviru tega lista omejiti le na omembo našega dela. Postojnčan Vilko Ukmar, skladatelj in glasbeni kritik v »Slovencu«, orisuje v razpravi »Pota sodobne glasbe« razkroj, ki ga je doživela glasba od romantike, porast nasprotujočih si smeri, ki človeka vendarle ne morejo utešiti in se dokopati do pomembnejših del. Izmed sodobnih struj, ki Skušajo vplivati izključno na čutnost ali v pretiranem racionalizmu nadomeščajo umetnika z veščakom, si išče poti nova idealistična smer, ki hoče zajeti vso življenjsko problematiko, ustvarjati iz notranjosti novo glasbo, ki jo označuje oblikovna zaključenost, preprostost linije in je zanjo najprimernejši polifonskl način, s strogo prozorno melodijo. Koliko odgovarja temu stremljenju Ukmarjeva kompozicija »Ta strašni čas« — besedilo iz Kosovela govori za to — in kakšna je njegova umetniška vrednost. Jiaj sodi strokovnjak. Bogo Pregelj govori v »Romantični znanosti« o intuitivni smeri v znanosti, ki veže izsledke ekzaktnlh ved z mitičnim izročilom, osvetljuje njegov nastanek in se povzpenja često do presenetljivih razlag. Ob razmotrivanju značaja bajeslovnih Atlantidov in posebnosti arijske rase, se dotakne hitlerjevskega pokreta, ki skuša prav iz osnov čiste arijske rase, ki ji je skupen kult sonca in čigar simbol je kljukasti križ, graditi utopistično tretje cesarstvo vzvišenega človeka. Magajnova legenda o »Prevzetnem zidarju« je zanimiva za njegov odnos do gradiva, ki je zelo svoboden — primerjaj samo priobčeno sliko Ljubenske Marije in Magajncv opis — da gradivo često na škodo verjetnosti naravnost omalovažuje. Značilna je še posebej o primerjanju z razborom psiholoških osnov, ki jih odkriva v predlogi malo spredaj Boris Orel. Med tem ko je pri Gorenjcu zločin razložljiv iz njegove odporne narave, iz razuma, ga je Magajna motiviral zgolj z ošabnostojo in upor zanj. ki že vnaprej izravnava in zabrisuje nasprotstva, ni doživetje, marveč le uporabljen motiv. Dejstvo kakor vplet erotičnega sveta Je vzročnost bolj oslabilo ko poživilo. Kakor ie v tem pogledu zanimivega je vendar res le po narodni pesmi, ker ni sodobna rešitev legendarnega sloga in je nova bol v okraskih in izrazu, ki pa je včasih iskan. Važen prispevek za poznavanje njegovega življenja,* naziranja in pisanja je »Sedem dni« — nekaj iztrganih, rahlo med seboj povezanih doživetij in razmišljanj. Razodeva se v njih njegova široka, statična narava, ki skuša zabrisati razpor v stvarstvu in si je zato svobodno, po svoje prikrojila krščanstvo, ki ta razkol posebno naglaša. Omiliti hoče ostrino s poudarjanjem ljubezni, odpuščanja, razložiti njegov smisel s hrepenenjem. »Na vsem svetu ni niti ene prostitutke, kajti vse so ali hčerke, ali sestre. Kristus je ljubil svojo mater in Magdaleno enako«. Zato mu je najmanjši idealizem boljši od najboljšega naturalizma, kakor se tudi v njegovem delu idealizirani, fantazijski svet neprestano prepleta z resničnostjo. Njegov idealizem označuje svobodnost, čustvenost pravkar omenjeno prepletanje obeh svetov. iskanje usavršenosti, lepote, Mirjame, ki beži pred golim hladnim razumom. Z naše strani je še zanimivo, da govori o svojem novem deiu, ki ima za ozadje Kras in Trst in ker omenja primorskemu občinstvu in tudi v tem listu znane osebe. V knjigi sta objavljeni poleg drugih reprodukciji Goršetovega »Materinstva«. ki je že znano iz razstav, in impresionistične »Krajine* F. Prelovca. O Ukmarjevi skladbi pa naj spregovori ve-ščak. »Krog«, zbornik umetnosti in razprav, cena Din 50.— se naroča: Uprava »Krog« Ljubljania, Blelweisova ZO^III. Obsega 160 strani pesmi, proze, razprav, 8 prilog iz slikarstva, kiparstva, arhitekture, plesa in filma, ter eno kompozicijo. Almanah ima revijalen format v zelo lepi obliki. L. Legiša. CIRIL KOSMAČ 0 IREDENTIZMU V PRIMORSKI LITERATURI Predavanje in recitacije v celjski »Soči« Pretekli četrtek nas je poselil v Celju naš mladi tolminski pisatelj Ciril Kosmač ter so ie rade volje odzval našemu vabim, da bi nam o čem predaval. Zanimanje za predavanje je bilo zelo veliko, kar ie pričala izredna udeležba. Po pozdravnih besedah g. predsednika je povzel besedo pisatelj. Govoril je -o iredentizmu v primorski literaturi. V uvodu je pozdravil z lepimi besedami, v katerih se je spomnil našega Primorja, vse navzoče, ter se izrazil, da naj bo ta večer posvečen naši književnosti. Naiprei je govoril o umetniku in umetnosti sploh. Ovrgel je napačno mnenje s katerim se presoja umetnika, kot posebnega človeka, čudaka. Umetnik ie človek kot sleherni zemljan doživlja kakor sleherni drugi, živi in poje, pije, ljubi in umira kakor vsak. V nadaljem ie pokazal, da se umetnost rodi iz življenja m je za življenje. Načelo umetnost zi umetnost ne drži. Umetnost je tu zaradi življenja, zaradi borbe zaradi iskanja in upanja, preosnavljanja in izpolnjevanja človeka za pravično in odrešeno življenje. ,, . _ Kaj pa sodobna umetnost. Ako hočemo spoznati sodobno umetnost, moramo spoznati tudi sodobnega človeka, sodobno življenje. S svetovno vojno ni vojna končana. Vojna se bori vedno. Ako odpremo knjigo srca našega človeka, ki se ie rodu v vojni, bomo videli, da so tam ostale jasno zalisnjene podobe iz vojnih poljan. Tako se tudi bori sodobni slovenski umetnik. Pisatelj se vprašuje, da kakšna je razlika med povojnim slovenskim pisateljem in primorskim pisateljem. Nato nam odgovarja, da je razlika ta, da se v primorskem pisatelju ne zrcali samo splosna borba človeka, ampak da se je zvalila nanj še druga resnično težka bolečina in resnica, tragika njegove zemlje, njegovega doma, njegove besede, njegove krvi. In v tem je najtežja in prva naloga primorskega pisa-tclia Vedeti je treba, da je ves boi, ki ga za našo besedo. Človeku je odmerjen prostor. Nam je odmerjeno Primorje, da si na njem zaslužimo svoj kruh. Zato je največja krivica prisiliti človeka, da zapusti svojo zemljo, do katere ima pisano pravico z dolgimi stoletji in zapečateno in podpisano s krvavimi žulji dedov in pradedov. Kai nai piše in kako naj piše primorski pisatelj? Piše nai vse kar se je zgodilo, kako se je zgodilo, brez laži in olepševanj. Skratka, slika naj življenje takšno kakršno je. Treba je samo prisluhniti saj vpije dovolj na glas. Vsak dan vpije, vsako minuto. Okreni se kamor hočeš, srečaš človeka svojega brata. Poglej ga samo. Iz razcapane obleke, iz sestradanega obraza, iz razbitih živcev, iz obupanega srca se mu izliva vsa preresnična povest. In — tam? Od Triglava pa do morja ena sama dolga veriga zgodb, eno samo trpljenje, en sam velik jetnik. Za zidovi ječ, na čereh samotnih otokov povsod je tvoj — brat. — V nadaljneni nam ie pisatelj navedel nekaj imen in njihovih del v zvezi z našo zasužnjeno domovino. Naši pisatelji se ne ba-vijo samo s primorsko literaturo temveč so precej pomagali pri zgradbi slovenske umetnosti in njihov doprinos v ta hram največjega zaklada ni ravno majhen. Na koncu je dodal še težko besedo o upanju. Dokler hodimo upamo. Tako gre tudi naša primorska književnost naprej prav po geslu pokojnega S. Kosovela: Eno je sveto: Preprosto in pristno Eno ib vroče: Pravica in odrešitev. Za svoje lepo predavan e, ki so ga vsi z zanimanjem poslušali, je žel pisatelj velik aplavz. Nato je recitiral dve svoji noveli: »Študenta Petra povest o maleri« in »Cerkovnika Martina«. Recitiral je s takim občutkom, da ie vse prisotne ganil do solz. Želimo da nas bi g. Kosmač kaj kmalu spet obiskal s kakim novim predavanjem teiia Vedeti je ireua. oa je ves um, a n»«.,.. ^---- bojujemo, boj za našo zemljo, za naS°J