ARHIVI XI IJ88 27 Delo dr. Karla Kovača v dubrovniškem arhiva Ignictj Voje Zgodovinar in arhivar Kare! Kovač se je redil 3 okte hra 1880 v Ljubljani Zgodovino je Študiral vGradeu in pozneje nadaljeval Študije'na univerzi v Innsbriicku (¡^-■igOti). Tu je bil po končanem študiju sprejet v siiiibo prt tamkajšnjem namestniškem arhivu Arliiv-ske študije jc nadaljeval v Rimu. kjer je posebej študiral palcogratljo. Kot jo razbrati iz nekega nekrologa. jc bil Kovač izredno naoarjen, obvlada) je več jezikov in .mcl 2clo razvit smisel in ljubezen dc arhivskih preostankov in starin Mislim, da ga lahko z vso upraviccnostjo uvrsti mn med prve šolane slovenske arhivarje. Pc končanih arhivskih študijah v Rimu je bil leta ■ 911 imenovan za načelnika driavneja arhiva v Dubrovniku. Z vso vnemo se je lotil urejanja bogatili dubrovniš-kih arhivskih zakladov. Kot konzervator c. kr. arhivske, ga sveta je skrbei tuui za ostale arhive ju/ine Dalmacije Ko je leta 19!4 izbruhnila prva svetovna vojna je bil mobiliziran. Sodeloval je v tojih v Srbiji in pozneje na soški fronti v Italiji Dne 24. oktobra 1917 je kot nad-poročnik avslroognke vojske padel v bitki pri Tolminn. Neimenovani pisce nekrologa v dubrovniškem Časopisu Prava Crvcna Hrvatska (15 XII 1917) je takole pred-slavil njegovo osebnost: "llio je vrlo blage "iječi, proni cava uma. Jarkog Ijuboznog srca, svakomc na riikn opsir ni jc Kar! Kovač našel nove spodbude zz znanstvene raziskave. Kljub temu, da jc obstajal (jelči ccv p Dpi s fondov arhiva Dubrovniškc republike, ki ga je avtor objavil icta 1910 v Glasniku Zcmaijskog muzeja v Sarajevu, seje Kovač verjetno zavedal, da ima ta p:e-gleu preccj pomanjkljivosti Zato je sestavil nov, dobro uporabljiv inventar, ki ga pa sam ni rmgel več objaviti Ko sem bil oktoVa 1987 na raziskovalnem delu v du-brevniškem arhivu, sem se /animal za ta njegov rokopis, vendar ga arhivariem ni uspelo odkr'ti. Najcba tega ro kopisa hi nam verjetro Sahko najbolje odkrila Kovačevo arhivski! znanje in prakso. Med ohscžiicjše objave dubrovniškega arhivskega gia diva bi lahko nvstili gradivc o odnosih med Osinanskim cesarstvom in Diib.ovnikom. Objavil j 121 listin o/.irciria piscin turškim sultanom in hercegovskim sandžakbe goin* kot dopolnilo znane zbirke dokumentov Čire Trn-heike Tnrsko--slayjai"ski spomenici dubrcvacke arhive 5 Razumljivo jc, da jc Kovač največ razprav in Študij posvetil odkrivanju dogajanj iz časa obstoja Di.brovniškc republike. Tehten jc njegov delci pri odkrivanju tajne diplomatske pisave dubrovniške republike. Skušal jc odkriti kljucc za dešifriranje poročil za 17. in 18. stoletje.6 Raziskoval jc popi? prebivalstva in organizacijo obrambe Duhovniške republike.63 Zrnimív jc tudi Ko/a-ccv prispevek k boljšemu poznavanju kulturnega .azvoja srednjeveškega Dubrovnika. Dopolnitev k znani razpravi Konstantina Jircčka o dubrovn.škcm pesniku Sišku Men četič-i' jc njegova študija v kateri govori o knjigah in bibliotekah starega Dubro'Tiika.8 V ta sklop sodi tndi mzpra^ica o diibrovniikcm pesniki1. Ivanu Frana Gundu-liču. Gre >.n obja 'o vcc Joki imen tov, ki osvetljujejo do-, slej neznane strani življenja pesnika znane pesnitve Osman Med drugim jc objavil tudi pisme, pesnikov .avto-graf.'' Ko analiziramo omenjene razprave in objave virov, lahko ugotovimo, kako močan vplivje imel na strokovno deto Karla Kovača Konsiantin Jirccck. Karel Kovač jc svoje raTJSkave raziiril tudi na vrsto notarskih in kanec-larskih knjig, V k/ajši študiji ki jc povezana z ocjno razprave Durfi Ki.Tblcrja.je obr^vna/al Zrnovičevo šolo ir. framasonstvo v Dubrovniku,10 Gre za policijsko preiskavo Icta 1776 proti mladeniču Nikoli Rcmcndeliju zaradi br.'zverstva. Posebej je Karel Kovač ¿aslui.cn za proučevan- du brovniške slikarske šolt Z upoštevaniem nekaj stotin arhivskih' podatkov o ume'.nosti Dubrovnika jc Kovaču uspelo, da jc odkril avtorstvo ¡lika rje v za več desetin oltarnih slik ua področju dubrovniške republike Njcgo- 28 arhivi xi ms va obsežna itndija o zgodovini dnbrovniikega slikarstva v 15. in v prvi polovici 16, stoletja11 prcustavlja plod intenzivnega dela v diihriivniikeni aih.vii in na terenu Kovaču c uspelo identificirati slikarja Nikoln Božidar^ viča do njegovih ra/isfav sla bih znan1 ic dve ::lik' z nje govimi lignainranii (sv. Marija na Dancalt iz Icia 1517 in \ dominikanski ccrkvi na Lapadn i?: leta 1513). Lgo tovi1 je, da je Nikoia Dubrovčan, kot se v viiili pog"Sto otiuEffl v resnici Niko'a HoJiuarcvič, sin liožidaija Viatkoviča, prav tako slikarja v l)iibro"nikn. In ne samo to, zbial je zelo nopolno gradivu o njegovem /ivije n:" in delcvanjii. To gradivo jc koiigiialo mnoge dote-danie ugotovitve o dnbrovmikih icnesaininih slikarjih. Med (lin^im je na printer ugotovil. iia slika na stranskem desnem oltaijn iloiiiinik:niskc-cerkvc v Dntirovnikii ni delo "ikule (Hci.iilareviča) Dubmvcana. ampak je tli" nekega Mihnjla Uain/e, sina priseljenega Nemca. Tndi izredno lepe ultarne slike na lesi i z zlatim ozadjem v frančiškanski ccrk' vCavtatn ni naslikal '.'ikiila i)nb rMtiii temveč jo piipisiije slikarju V"ičciicii. ¡>imi L? vrina fl50'J). Objavljeno gradivu i/piiOnjc zelo živahno nniciniSkn tlcjsmiosl v Dtibiovuikn krnice 15. in v začetku lf stoletja ^ar tffllej ni biln znan i Kovač na-vr a za to obdobje preko sto slikarjev, kiparjev, kamnosekov. rezbarjev, zlatarjev, vezikev in r.iiniaturisiov. umetnikov in obrtnikov ki so po poreklu v glavnem naš lindji Arhivsko gradijo- ki pa je razkrii Karel Kovač, je v drugačni, bolj jasni 1uči'osvetli1c del kulturne Igojfcvi ne srcdnjcveSk-ga Dubrovnika. To njegovo delo ostaja eden najvainejiih piiročnikov za pion če vanje likevne umetnosti v Dubrovniku. Slika o Jeln in fffffnjfl Karla Kovača, k' sem jo po dal, jc bleda in nepopolna. Žal mi v diibrovniSkem ailm vu. kjer jc deloval Štiri lela. ni uspelo dobiti o njegovem udejstvovanju nikakršnega podatka. Uslnihenei arh va nismo mogli ugotoviti ali obstaja njegova1 oer^onalna mapa in ali se je obranila njegova zapuščina. Vsi' podat' ke ki sem ili navedel sem našel raztreser v skromnih nekroiogili1 in zelo kratkem geslu v SUL.' ^ ki ga je napisa! Josip M al Preti se de m deseti mi leti je na soiki fronti padel slo^ venski zgodovinar in ariiivar, od katerega bi lahko priča kovali ic veliko del o jninoslovanski, dubro^niški in mor da ludi slovenski zgodovini. Predvsem pa smo prezgo izgubili odličnega strokovnjaka za paleografljo ,,i arhivistiko ki bi verjetne dal svoj piispevek k razvoju arhivske stiokc pri nas. 01- stoletnici delovanja prfilhotb nikov Arhiva SK Slovenije smo se spomnili človeka, ki jc delova! ?.nnaj Slovenije, vendar bi zaradi svoje aktivno, sti na strokovnem zgodovinskem in arhivaiskem nodroč ju moral biti vzor tudi danainji mladi generaciji aibivar-jev Njeeova življenjska pet je bila sicei kratka, toda z rezultati svojega dela je obogatil naso zgodovinsko znanost in si s tem pestavil trajen spemenik OPOMBE 1 Beitiäg; zui CTeielileliie Kiains, Carniola NV, 11/1911. 1-2 sli. 51 58: 3, sti. 159-172;'! sti. 340 1W1913 3-4, slr 172 -173. 2 I.in Z-'licntvoiZoiclinii iu . tM Diözese Aquibjc vom Jahre 1296 Mi Heilungen dci Insiiluis fc bslcrreiehijclie Geschieht-sToiteliung Band XXX, lieft 4. Wien 1909 Hr. 607 -637. • 3 7ui ('.cschichlc itci pip^.1 liclirji .Slcncin in ilei lliüzes-: Tiieni Miltc¡Hungen. des k k. A1 tli vrates, Wien Mi. I4i 147 4 Nekoliko slavjenskMi lislina. C.L-snik Zemaljskop muzej J. XXIV. Saiajcvo 1912 VII — IX sti. 397-412. Objavljeni so -ia-slednji ilokumcnli: i! iesl lislin Melinieila II. Osvcjilelja i/ lel 146t 1477. I47!l in 1479. 2. ike listini tiaja/ida II izicll49*> in 1503 in legest listine Haja/iHo It. i/ lela 150(1: 3 dve pismi Alnneda pase 1 leitepoviča i/ lela I.'03: 4. Iislina Selima t. i/ lela 151fi: 5 ^tsi lislin Snltjmana 11. Ve 1 i fa sin epa i/ lela 1520; fi. akieitilivnn pi*Q Dnbiovi.iike icpiililikc i/ lela 1555 Mi ia l*clia. p^slanta pii lieitepo^kciri Sinan paii: 7. itve pismi Mtisiafabt^ MiliTOjevifa. fteiccpovikBa sanilfaka. Ilubiovnif-kcimi f ninikn in kne/u Nikoli. 5 (il.isnik Z?maljsknp inn/eja XXtll, Saiajevo 1911,"sli. 1-162 303-349,437-484. 6 'Jit diplumalische CiClieinisL'liiifl iiei ItepnMik Rapusa. M it I c i III n^c ri des InslihiK lili .ivk'ii^iL'liistliL ilcMliKlilsloi SL-Imng, Hand XXXIV, Wien 1? 13, Mi. I ?5 -134. '¿t Cilke o si a I Klici i o vojničkim uslanovumu u KcpuMi ti Duhtijva^knj, Glasnik /.enuljskot; nin/ei.i. XXVtll, Sarajevu Si6,sir. 3^3 110 7 lici KigiKaniselie Diclitti SiCkn Menčclič Aietiiv f!ir sla visclic l'lulolofic XIX. Wien IH97 sli ^4 51. ; 1 H Übel lliittiei und llililinllieken im llen Haansii. Milici lnnjsen des k.k \ilIiim:iles. 1. H J! \\ ic| 1914. sli. "»ifl 27'. 9 I -I i 11 licilia^ mi liiojiiapl.il' des (liovanni t-'i;intt >to d Ciondola. Aieliiv t'iii "llj~'"J l'liil'ilofif. XXXIV, Wien 1913. mi. 239 245, 10 Zanovkcva šknt.-i i luiiiaMinsIvo u t)nhi»Mukn. Lisi Du lnovaikc biskupije XIII Diiliiiivnik 191 3. 5, sli 55 57. 1 1 Vikobiis K,i[iiisiniis mul seine Zeil. Aidiivaliselit Iki im zui (Icseliitlitc itei'Malei^i in Kul isa im XV. umi ilei tislei 11 j 1 f i c des XVI. Jjlnlimidihls. Keililail /um Jaluhnscli des k-jnsiliistr.iisclieii Inslilnlcs. Wien 1917. sli. 794 ... 12 Janki Slcbinpti. Di. Kail Kr,vaf. Cainiola NV VtII. t.jnMjana'1917 sti. tOO 1 (11: Reillitli O/v v 3. dcvilk' čj-.opi sa 'ösleneieli", suj 2371 N. l)i pliil. Kaila Kcsač, 1'iava eivcni 11 nilska, pod. XIII In. 661: 15. XII 1917, sli.3. 13 S11L I, Ljubljana 1932, sli. 530- 53»: lintiklopcilija likovnili imijclnosii sv, 3, Zapiti" 1164 sli. 232 luvini Vojislav lluiid. /USAMMLNi-ASSUNG Da:, weik vor. Dr Kircl Kovnč in Dnbiovniker Aieliiv i Ignacij V oje llistorikci miij Archivar Karel kovač wurde rili 3. Oktober iSSCj in. Ljubljana geboien. Lr stndleite Gc srhiclite in Graz und Innsbruck -1 lici winde er nach dem beendeten Studium im dortigen Stellvcrtretersarchlv angestellt, Fr setzte dns Aichivsti'dium iu Rom fort wo er extra die Palaograpliic studierte Im Jnluc 11)11 wurde er zun. Vorsteher des Staatsarchiv in Dubrovnik ernannt wo er als Konservator des Arcbivratcs auch Tür die anderen Arcliivc im süudliclicn Dalniaticn die Sorgt führte. Sein Lehenswug wurde am 24 Oktober 1917 untebrochep - er ist 'm fvchicht bei Tolmin als Ober, leuliiani des österreichisch-ungarischen Heeres geTallen Ats Archivar liefi er sieb im Dubrcvniker Archiv.mit allem Arbeitseifer auf die Ordnung und Inventarisierung von in)ialtieiclien Arcliivicliätzen ein dazu widmete er sich aber vor allem der Veröffentlichung der Archiv, quellen und dein wisse lisch a H liehen W?rk M.t ariiivi xi i9Ss 19 VirrölVcii'liclimi^ der Aicliivqnellen und dem wisscii' schädlichen Werk Mit der Veröffentlichung dci Archiv-»lnclkn oder nniiungreiclicii Rcfccstcn begann er schon >11 Innsbruck. Sic lic/iclicn sich an Kiani. /ahlrciclicrc 'ind ulicr seine Studien und Veröffentlichungen der Quellen, die an die südslawische und noch insbesondere an linlHovnikcr Geschichte gebunden sind. Ts sollen mir die iinifaiigicichcrcn Vrröffcntlichinigen vom Do-brovnikn Aicliivf^ni eiwülnii werden, sowie undi die Studien über die Duhrovmker Malcischule im 15. und in der ersten lläifte des 16 Jahrhunderts, m.t denen er aufgrund des Aichivgntcs einen Teil der Knlmrgcsclr clitc von mittelalterlichen Puhrovmk bclenchtctc Kjrcl. I-ovafi kann man unter die ersten gebildeten slowenischen 'Arcbivaie einreihen, obgleich ei außci Slowenien wirkte Nach seiner Tätigkeit im Aicliiv— und geschichtlichen llcreidt konnte er auch der heutigen Generation win Archivistcn zuin Vorbild sein / '■hirko Iis!in (iis/inc Cvl/skih zrofovj. Cdjc, 22. ient: /.W