M ali žagar je gnezdilka borealnega pasu od Fenoskandije do vzhodne Azije. V evrop- skem delu areala je težišče gnezditvene razširjenosti med 60° in 70° geografske širine na Finskem, Švedskem in v Rusiji, manjši izolirani po- pulaciji pa gnezdita v Belorusiji in Litvi. Evropska gnezdeča populacija je ocenjena na 10.800–17.000 parov. V obdobju med obema evropskima atlasoma (1997–2020) se je območje gnezdenja razširilo proti jugu in jugozahodu. Je izrazit selivec, ki zapusti gnezdišča v septembru in oktobru. Prvi prezimujoči osebki se začnejo v srednji Evropi pojavljati v novembru, čeprav glav- nina malih žagarjev to območje pogosto doseže šele konec decembra ali v januarju, ko jih mrzle zimske razmere na vzhodu prisilijo k umiku. V Evropi na osnovi porekla osebkov in območij prezi- movanja razlikujemo tri populacije. Po opredelitvi organizacije Wetlands International meja med populacijo SV Evrope/Črnega morja in V Sredoze- mlja (20.000–30.000 osebkov) ter populacijo SZ in Srednje Evrope (28.000–41.000 osebkov) poteka prav čez ozemlje Slovenije. Mali žagar za gnezdenje izbira plitvejša sladkovod- na jezera, počasi tekoče reke in mrtvice, obdane z gozdovi. Najpomembnejši dejavnik pri izbiri gnezdišča je razpoložljivost ustreznih drevesnih dupel, zlasti črne žolne (Dryocopus martius). Zaseda tudi gnezdilnice, z Norveške pa so znani primeri odprtih gnezd na tleh. V naravi se občasno križa z ozko sorodno vrsto zvoncem (Bucephala clangula), med vrstama pa se pojavlja tudi gnezditveni para- zitizem. Samci malega žagarja zapustijo gnezdeče samice kmalu po izvalitvi mladičev in se odpravijo na območja golitve. Pozimi se večinoma zadržujejo na večjih jezerih in rekah, estuarijih ter morskih zalivih, redko pa na odprtem morju. Zunaj gnezdit- vene sezone je vrsta družabna, na prezimovališčih lahko oblikuje jate z več kot 10.000 osebki. Prehranjuje se večinoma med potopi do globine 4 m, čas posameznega potopa traja do 30 sekund. Hrano občasno išče med plavanjem s potopljeno glavo, podobno kot vrste žagarjev iz rodu Mergus. Glavna hrana so vodni nevretenčarji, zlasti v zimskem času pa različne vrste rib dolžine 3–6 cm, redkeje do 11 cm. V Sloveniji je mali žagar prezimovalec, zimski gost in selivec. Edini območji rednega prezimovanja sta panonski del Drave in Cerkniško jezero, kjer so zimski maksimumi v zadnjem desetletju 30–80 osebkov (v večini zim okoli 50 os.) oziroma do 12 osebkov. Na območju Drave se prvi mali žagarji po- javijo sredi ali konec novembra, vendar število do sredine decembra navadno ostane majhno. Temu sledi naglo povečevanje številčnosti do največje ve- likosti prezimujoče populacije v januarju in začetku februarja, nato pa se število osebkov občutno zmanjša. Sredi marca se v večini let pri nas zadržu- jejo le še posamezni osebki, zadnje male žagarje pa lahko tu opazujemo konec tega meseca. Glavnina prezimujoče populacije se od leta 2014 zadržuje na Ormoškem jezeru, pred tem pa je za najpomemb- MALI ŽAGAR / / Luka Božič Redko katero vodno ptico iz nabora redno pojavljajočih se vrst tako izrazito povezujemo s hladnim delom leta kot prav malega žagarja (Mergellus albellus). Edinstveno prevladujoče belo perje samca v množici drugih vrst rac v sivo koprenastem jutru nam zanesljivo sporoča, da smo stopili v obdobje meteorološke zime. V Sloveniji je MALI ŽAGAR (Mergellus albellus) prezimovalec, zimski gost in selivec. foto: Jure Novak SAMEC MALEGA ŽAGARJA je vpadljivo belo obarvan s črnimi lici in bočnimi progami, SAMICO prepoznamo po sivem trupu in rjavi glavi s kontrastnimi belimi lici. foto: Zoran Vidrih PORTRET PTICE Svet ptic 04, december 2022 24 90-ih let je bil zabeležen občuten porast prezimu- joče populacije na Dravi, ki je nato vse do leta 2006 v večini zim presegala 100 osebkov (največ 151 os. leta 2003). Temu sta sledila upad in stabilizacija populacije pri današnjih vrednostih. Zelo podoben trend, tako po številu osebkov kot časovni dina- miki, beležijo tudi v Avstriji. Analiza podatkov 16 držav na območju populacije severozahodne in srednje Evrope za obdobje 1990–2011 je potrdi - la, da se je zimska razširjenost malega žagarja v Evropi zaradi porasta temperatur pomaknila proti severovzhodu, kar se kaže kot naraščanje števila prezimujočih osebkov v severovzhodnem delu in upadanje v osrednji regiji. VIRI – Pavon -Jordan , D., Fox , A. D., Clausen , P., Dagys , M., Deceuninck , B., Devos , K., Hearn , R. D., Hol T, C. A., Hornman , M., Keller , V., Langendoen , T., Ławicki , Ł., Loren Tsen , S. H., Luigujoe , L., Meissner , W., Musil , P., Nilsson , L., Paque T, J.-Y., STiPniece , A., STroud , D. A., Wa Hl , J., Zena Tello , M., Le Hikoinen , A. (2015): Climate- driven changes in winter abundance of a migratory waterbird in relation to EU protected areas. – Diversity and Distributions 21 (5): 1-12. – Teu Felbauer , N., Adam , M., Neme TH, E. (2018): Bestandstrends in Österreich überwinternder Wasservögel 1970-2014 – Ergebnisse der Internationalen Wasservogelzählungen. – Egretta 56: 36-75. – Wetlands International (2022): Waterbird Populations Portal: http://wpe.wetlands.org V naravi se občasno križa z ozko sorodno vrsto ZVONCEM (Bucephala clangula), pozimi na Ormoškem jezeru vrsti prenočujeta na skupinskih prenočiščih. foto: Zoran Vidrih Glavnina prezimujoče populacije malega žagarja pri nas, se od leta 2014 zadržuje na Ormoškem jezeru. foto: Tilen Basle nejšo lokacijo veljalo Ptujsko jezero. V manjšem številu ga občasno srečujemo tudi v strugi Drave in spodnjih delih odvodnih kanalov hidroelektrarn. Na Cerkniškem jezeru se pojavlja skoraj izključno v drugi polovici zime med januarjem in marcem. Veliko število opazovanj konec marca in celo v prvi polovici aprila nakazuje pomen jezera kot selitvene postojanke za vrsto. Drugod po Sloveniji je mali žagar večinoma le redek gost. Za vrsto je značilno zmanjševanje deleža odraslih samcev na območjih prezimovanja v smeri proti JZ, kar je opazno tudi v Sloveniji. Na Ormoškem jezeru se mali žagarji v večernem mraku skupaj z zvonci pogosto zbirajo na skupinskih prenočiščih. Trend malega žagarja v Evropi je ocenjen kot sta- bilen. V Sloveniji je v preteklosti veljal za redkega gosta, v 80-ih letih pa za maloštevilnega prezimo- valca Ptujskega in Ormoškega jezera. V začetku Svet ptic 04, december 2022 25