- da je Ko lpa najbolj topla in čista s lovenska reka - da se komaj dobra po lov i ca preb iva lcev Bele kraj ine oskrbuje z vodo iz vodovoda - da je med N O B b i lo un ičen ih 2 5 00 stanovanjskih in gospodarskih pos lop i j , v boju in tabor išč ih pa je umrlo 1 300 Belokranjcev - da je obč ina M e t l i k a po čistem osebnem dohodku zapos len ih v družbenem sektorju na zadnjem m e - stu v S loven i j i (I 1 973 -1793 din) - da pride v Bel i k raj in i na 1 000 preb iva lcev le 5 , 6 5 slušateljev v i sok ih in v i š j ih šol (S lovenija - 11 slušateljev na 1 000 preb iva lcev) - da je črnomaljska g imnaz i ja de lova la med N O B (1944, 1945) - da ima v S loven i j i obč ina M e t l i k a največj i de lež žensk med zaposlenimi v družbenem sektorju (1973 - 5 7 , 3 % ) - da ž i v i v mestih (Črnomelj in M e t l i k a ) četrtina preb iva lcev Bele kraj ine - da je v Semiču krajevni muzej in hotel - da je metliška kmetijska zadruga prva v naši republ ik i i z ved la uspešno komasac i jo zasebnih v i nog ra - dov . L I TERATURA : Tka l č i č Ma r jan : Vodna oskrba Bele k raj ine, D ip lomsko delo 1973 Pajk Dušan: Nove j še geografske spremembe v Beli k ra j in i , D ip lomsko de lo 1973 Tonč ič Ludv ik : Reg ionalnogeografsk i opis obč ine M e t l i k a , D ip lomsko de lo 1973 M o r a v e c M a r i c a : Izseljevanje iz Bele kraj ine v luči belokranjskega gospodarstva, GO 1960: 1 - 2 (22-28) K lemenč i č V l ad im i r : K l a s i f i kac i j a obč in SRS po razmerju med de ležem teritorija s funkc iona lno in ne - funkc iona lno demografsko strukturo, Ljubljana 1972 C r k venč i č Ivan: G rav i t ac i j s ke zone dnevne migrac i je u radne centre Hrvatske, Geogra f sk i g lasn ik 1966^ št. 28 Vr i šer Igor: V p l i v n a področja s lovensk ih mest, RPP 1973 -3 Plut Dušan: Belokranjsko v inogradn i š tvo , Sodobno kmetijstvo 1974, št. 11 Plut Dušan: D ružbeno-ekonomska struktura zaostale s lovenske pokraj ine in problemi njenega nadal jnje- ga razvoja na primeru Bele k ra j ine, Ljubljana 1974 (tipkopis) Svetozar ILEŠIČ NA ROB RAZPRAVLJANJU O MARKSISTIČNEM I Z O B R A Ž E V A N J U PRI POUKU GEOGRAFIJE I N O N O V E M U Č N E M NAČRTU GEOGRAFIJE Z A G I M N A Z I J O Ko so se nekako pred poldrugim letom razpredle razprave o novem učnem načrtu geograf i je za g imna - z i j o , ki so se g iba le predvsem na osnovi tez , ki jih je pripravil prof. dr. Jakob M e d v e d , se je pod- pisani držal bolj ob strani, čeprav so mu te teze vzbuja le mnogo začudenja in pomis lekov. Drža l se je ob strani zaradi občutka , da ni najprimerneje, da bi se v vprašanja nadaljnje šolske v z g o j e , ki naj v z ga j a mlad ino, kakor teze poudarjajo, predvsem za ž iv l jenje v 21. stoletju, preveč vt ika l č lovek iz 19 generac i je , ki bo v kratkem praznova la 5 0 - l e t n i c o svoje mature, ki 21 . stoletja seveda ne bo d o ž i v e - la in morda ni pok l i cana , da bi poskušala kakor ko l i vp l i vat i na ž iv l jenje v njem. Po razprav i , ki se je sproži la v zadnjem "Geog r a f s kem o b z o r n i k u " , pa se vendar og lašam. To naj o- prav ič im najprej z dejstvom, da sem v teh desetletj ih, skoraj od svoje mature pred 50 leti da l je , ž i - vel tesno povezan z razvojem in težavami naše geogra f i je , da sem bil - n ikdar na lastno pobudo - po - tegnjen tudi v problematiko šolske geograf i je z vzgo jo geografsk ih kadrov za šo lo, s pr ipravo učben i - k o v , s sodelovanjem na pedagošk ih seminarj ih in tečaj ih , s čimer sem si pač pridobil moralno prav ico in celo dolžnost, da se še oglas im k besedi , predvsem tudi g lede kr i t ične presoje v sega, kar se j e a l i kar se ni dogaja lo na področju geografske vzgoje v teh desetletj ih, ker sem končno tudi soodgovoren za to. Da se og lašam, je raz log tudi v tem, da se je s ponovnimi predlogi za reformo šolskega pouka geografije časovno in vsebinsko prepletel tudi razplet celotne problematike koncepta geografske vzgoje na Odde l ku za geograf i jo F i lozofske fakultete, in to ne po nak l jučju: kakor se je g lede šole t e ž i - šče razprave zače lo vrteti okrog " r eg i ona l ne geog ra f i j e " , se je tudi na O d d e l k u razpletanje vo z l a z a - čelo z razpravami o " r eg iona lnem konceptu " geograf i je na O d d e l k u in s k r i zo katedre za reg ionalno geograf i jo, katere vodstvo je prevzel prav prof. M e d v e d . Vse to pa dokazu je , da ima uredništvo "Geog ra f s kega obzorn ika " prav, ko vab i k š iroki razprav i o vsebinski in vzgo jn i usmerjenosti geogra f - skega pouka v reformirani šoli tudi iz r a z l oga , ker so " t a pr izadevanja med drugim tudi svojevrstni o d - mev nače ln ih razglabljanj o vsebini same geografske znano s t i " . V teh razg lab l janj ih pa je pisec teh vrstic stalno sodeloval in namerava sodelovat i tudi še naprej. S svojimi pripombami pa se ne bi ustavljal to l iko pri konceptu učnega načrta za 2. in 3. razred g im - naz i je . Ne kaže namreč ponavljat i k r i t i čn ih pripomb prof. G a m s a , s katerimi tako rekoč v ce lot i so - g lašam. N a d nesprejemljivimi tezami , k i nam vsi ljujejo tak učni načrt, sem samo čedalje bolj prese- nečen. Da je nad njimi začudeno in da jih ne more sprejeti še ve l i ko naših geog ra fov , so me prepr i - ča l i tudi vtis i iz razgovorov s števi lnimi geog ra f i , našimi b ivš imi študenti, ki so se seznan i l i z njimi na lanskoletnem zborovanju s lovensk ih geografov v Rogaški s lat in i . Odmev i takega presenečenja s o m e dosegli ce lo na lanskoletnem zborovanju bolgarsk ih geografov v V a r n i , kamor so zanesl i podobne vtise z novosadskega zborovanja srbski geograf i . Kar nas je tak ih p resenečencev, sicer soglašamo s stališčem tez, da posamezni predmeti niso vk l jučen i v šolski pouk zaradi nj ih samih, temveč zaradi splošnih v z - gojn ih smotrov in da je zato nj ihova vzgojna v l oga širša. To pa še ne pomeni, da se sme stroka, ki je uvrščena med vzgojne predmete pod svojim imenom, pri tem iznever i t i bistvu svojega predmeta. G e - ograf ija pa je to po predvidenem učnem načrtu za 2. in 3. g imnaz i j o , s ledeč podobnim l ikv idatorsk im težnjam v sami geografsk i znanost i , to stori la: prenehala je biti " zeml jep i s " (veda o Zeml j i , odnosno njeni površinski sferi in njenih prostorskih enotah) ter postala nadomestek al i morda dopo ln i lo za vede o soc ia ln ih , gospodarsk ih in po l i t i čn ih procesih v sodobnem svetu. In čeprav osnovne teze o v zgo jn ih smotrih geograf i je dek larat ivno močno postavljajo v ospredje te vzgo je geografsko oko l je , o tem o k o - lju, o kompleksnosti n jegove sestave in o problemih n jegovega smotrnega urejanja v omenjenem načrtu ni kaj dosti s ledu, razen če problematiko geografskega okol ja zož imo samo na družbeno vrednotenje t . im. " na ravnega po tenc i a l a " . Po taki poti si ne bomo uspešneje kot z dosedanjo " r eg i ona lno geog ra - f i jo" pr ibori l i v šolski v zgo j i pomembne v l o ge , tudi tiste ne, ki nam jo skuša prevzet i nekakšna " e k o - l o g i j a " , pač pa se bomo, kot rečeno, tudi v šoli dokončno i znever i l i bistvu in imenu naše vede o Zeml j i . Proti temu pa se velja samo boriti do kraja. Se posebej bi se rad nekaj več ustavil pri nekater ih grobo poenostavl jenih in deloma i zk r i v l jen ih tr- d i tvah, ki jih postavljajo obravnavane teze o marksističnem izobraževanju pri pouku geograf i je. Te teze se najprej ustavijo pri vprašanju, zakaj je potrebno to l iko let po osvoboditv i ponovno postavljati zahteve po marksističnem izobraževanju in to pri vseh predmetih. M e d splošnimi raz log i za to se n a - vaja predvsem pomanjk l j iva marksist ična izobrazba učnega kadra. In kdo naj bi j ih bil kr iv ? A l i res samo " podedovan i " učni načrti in vzgo jn i koncept i posameznih strok ? G l ede geograf i je posebej pripisujejo navedene teze g l a vno kr ivdo za slabosti marksistične vzgoje d o - sedanjim smernicam in učnim načrtom. Le- t i naj bi se po trditvah tez drža l i nespremenjeni in nepre- treseni kar od 19. stoletja sem. Vsemu, pomanjkanju marksist ične vzgo je v geogra f i j i , deskr ipt iv i zmu, verba l i zmu in podobnim grehom naj bi b i l o k r i vo predvsem vztrajanje pri tradicij i " r eg iona lne geog ra f i - je" kot jedra geografske vzgo je . N i h č e v naši geograf i j i si baje ni pr izadeval vse te dedišč ine 19.s to- letja poprav it i , šele predložene teze, ki že le vso to staro ropotijo odvreč i v ropotarn ico, naj bi b i le temu na mah kos. Samo one so tudi tiste, ki so iznaš le za nos i lca nove vzgoje " d i a l i k t i č no enotno 20 geog r a f i j o " . Take pog lede in sodbe že l im neko l i ko poprav i t i na temelju svoj ih i zkušenj . Ko sem prva leta po o svobod i tv i stal kot eden od v i sokošo l sk ih predavate l jev iz vrst mlajše predvojne generac i je pred nujno n a l o g o , da v v z go j i geogra f sk ih kadrov č im bolj sprav im do ve l j ave nače la marks i zma, oz i roma d i a l e k t i č nega mate r i a l i zma, sem se seveda v ta nače l a močno p o g l o b i l , pri tem pa brž s pozna l , da so v geog ra f i j i , če jo pojmujemo kot " e n o t n o " , ta nače la sama po sebi umevna in morda ce lo bolj kot v kater i ko l i drug i s t rok i , p rep r i č l j i va . To sem tudi sta lno ponav l ja l š tuden- tom in drugim našim geogra fom. V svojem č l anku " G e o g r a f s k a znanost in šo la " v " S o d o b n i p e d a g o g i - k i " (1955, 1 - 2 ) sem - res samo enkrat , brez stereot ipnih in v s i l j i v i h ponav l janj - o po zo r i l , k a ko je ravno v geografskem pouku " d i a l e k t i č no -ma te r i a l i s t i č n i pog led postav l jen na konkretna t l a " . Na k o n - cu sem tudi omen i l , da geogra f i ja v šol i ni samo na sebi namen, da morda z v z g o j n e g a v i d i k a ce l o ni zgrešena praksa v ang losaškem svetu , da se geogra f i ja v e že z z g o d o v i n o , s oc i o l og i j o in drug imi predmeti v eno samo d i dak t i čno enoto, t . i m . " s o c i a l s t ude i e s " , k i daje učencu tudi vse t isto, kar se imenuje geograf ska ku l tura in geogra f sko miš l jenje. Č l a n e k je b i l nap i san v ča su , ko smo se geograf i že ubada l i s p rob lemi , s kater imi se zdaj ubadajo t e ze , ki so pred nami . Z nj imi smo se ubada l i na zbo rovan ju s l ovensk ih geogra fov v M a r i b o r u (1954) in na z v e z n e m zborovan ju v Beogradu (1955) , kar n i kako r ni ostalo brez s ledov v učn ih načr t ih in na splošno v geogra f sk i v z g o j i . V se to bi moralo b i - t i sestav l ja lcem tez z n a n o . Z a t o je tudi pavša lna negat i vna sodba o dosedanj i metod ik i in metodskih p r i r očn i k i h v J u g o s l a v i j i , k i jo bremo v istem " G e o g r a f s k e m o b z o r n i k u " , k r i v i č na in samo s icer za a v - torje tez z n a č i l e n i z raz pretirane pretenc ioznost i in premočne prev lade avtor i ta t i vne kr i t i čnost i do d o - sedanj ih smernic in sta l i šč nad avtokr i t i čnost jo do lastnih, ne vedno domiš l jen ih v ča s i h tudi le n a v i - d e z n i h " i n o v a c i j " . Č a s , k i ga omenjam, je bil tudi ča s , ko smo z a č e l i z borbo za " d i a l e k t i č n o eno t - no g e o g r a f i j o " , g l ede katere smo si s p red ložen imi tezami zares povsem ed i n i , pa so nas tedaj m n o g o - krat (od zborovanja v Skop ju leta 1951 dal je) zmer ja l i , neredko pod p laščem marks izma (ki bi ga mor - da danes o z n a č i l i kot " v u l g a r n i mark s i zem" ) kot " i d e a l i s t e " " d e t e rm in i s t e " , " a g n o s t i c i s t e " , v sekakor pa kot nemarks iste, kakor so tudi v SZ zmerja l i in zmerjajo še zda j , čeprav nekaj manj , A n u č i n a in druge z agovo rn i ke d i a l ek t i čne enotne geogra f i je . Le redko nas je g lede tega takrat vze l v zašč i to kak teoret ik marksist. V S l oven i j i je šele sorazmerno pozno v " Teo r i j i in p raks i " pr i tegni l z v i d i k a teore- t i čnega marks izma našim sta l i ščem dr. A vgu š t i n Lah. N e d v o m n o nam je v zadoščen je , da so to prav tako p rep r i č eva l no stor i le t e ze , o kater ih razprav l jamo. Ž e l i m o le , da bi se n j i hov i zastopnik i te marks ist ične poti d r ža l i tudi v praks i . Na žalost nam ap l i k a c i j a teh načel v novem učnem načrtu n a - še vede o geosfer i s svojo enostransko or ientac i jo ne prepr ičuje ka j prida o tem. N a j se dotaknem v z v e z i s tem posebej d veh , v tezah se ponav l j a joč i h nače l n i h zat r jevanj , ki jim s sta l i šča " d i a l e k t i č n e enotne geog ra f i j e " n i kako r ne moremo pr i tegn i t i . Na v e č mestih se namreč v tezah dec id i r ano zatr juje, da je " r e g i o n a l n a geog ra f i j a " " k r o n a " dua l i s t i čne geogra f i je . Kot taka je seveda z dua l i s t i čno geogra f i jo vred v nasprotju z d i a l e k t i č no enotnostjo geogra f i je in s tem tudi z marks izmom ter g l a v n i k r i vec za s lepo u l i c o , v katero naj bi zaš la geograf i ja kot v zgo jn i predmet. O reg iona ln i geogra f i j i kot " k r o n i " dua l i s t i čne geogra f i je s l i š im seveda prv ič in se čudom čud im. Kdor namreč pozna razvoj geogra f i je od 19. stoletja da l j e , mi bo moral pr i t rd i t i , da je taka trditev p o v - sem v nasprotju z resn ico. Z a k a j j č im bolj je prodira la v geogra f i jo dua l i s t i čna k o n c e p c i j a , t e m b o l j je pot i ska la " r e g i o n a l n o geog ra f i j o " ob stran. D o k a z o v za to je že na prv i pog led nešteto. Eden od nj ih je v dejs tvu, da se je v Evrop i r eg i ona lna geograf i ja v najboljšem smislu te besede najuspe- šneje uve l j a v i l a v f rancosk i geogra f sk i š o l i , k i jo je dua l i zem najmanj razk ro j i l . K jer pa je ta r a z - kroj šel najbolj da l eč in bi l ce l o ideo loško ( "marks i s t i čno " ) podprt (v v zhodnoev ropsk ih d r ž a vah , z l a - sti v SZ in na Poljskem), o tej " k r o n i " dua l i s t i čne geograf i je skoraj ni s ledu. V SZ se vzemimo s k o - raj brez izjeme posebej sestav l jajo reg iona lne " f i z i č n o g e o g r a f s k e " in " ekonomskogeog ra f s ke " monog ra - f i je . Primer pa s i l ahko izberemo še b l i ž e . Tako je po miš l jenju nas , z a govo rn i ko v " d i a l e k t i č n e eno t - ne geogra f i je " dua l i s t i čn i razkroj v praksi p reveč napredova l tudi na l jubljanskem O d d e l k u za g e o g r a - f i jo . Tam sta se utrdi l i in se poskuša l i kar se da " o samosvo j i t i " katedri za f i z i č n o in za d ružbeno g e - og ra f i j o , tudi tam je d o ž i v e l a krepke odseve težnja za uve l j av i t v i j o dua l i s t i čnega pojmovanja geog ra f i je . K a k o pa je tam z njuno " k r o n o " , reg iona lno geog ra f i j o , pa ni nobena tajnost. O č i t n o je na pri mer, da katedra za reg iona lno geog ra f i j o , k i b i po našem mnenju morala dajati osnovn i zd ruževa ln i ton ce lotnemu O d d e l k u , že do l ga leta komaj ž i vo ta r i . Ob tem ni čudno , da so se na O d d e l k u že po novno po jav l ja le c e l o ide je , da b i se, tako ob primeru S l o v e n i j e , kakor Jugo s l av i j e in tuj ih d e ž e l , posebej predava l i " r e g i o n a l n a f i z i č n a " in " r e g i o n a l n a d ružbena " geogra f i ja . Če b i do tega res pr i š lo , b i b i l a " d u a l i s t i č n a " geogra f i ja zares primerno " k r o n a n a " , toda vsekakor v smis lu, nesprejemlj ivem za " d i a l e k t i č n o enotno g e o g r a f i j o " . 21 S tem v zvez i vel ja odklonit i tudi trditev tez, da "dvajset letne razprave o dual i s t ičn i in enotni g eo - gra f i j i " niso dosti vp l i va le na geograf i jo kot splošno i zobraževa ln i predmet. Tudi ta trditev izv i ra iz k r i v i čne presoje, da " p r i praktičnem delu v v zgo jno - i zob raževa lnem procesu še vedno vztrajamo pri dual i st ičnem koncep tu " , pri čemer je seveda " r eg i ona lna geograf i ja " kot samovoljno proglašena " k r ona " tega koncepta, proglašena tudi za g l a vnega k r i vca vsega z l a . Dejansko pa so b i l i ravno šolski geog ra - f i , v raz l iko z mnogimi " znan s t ven i k i " tisti, ki so v teh dvajsetletnih razpravah skoraj brez izjeme in rezerve v teoriji in praksi pr i tegoval i konceptu enotne geogra f i je , saj je zavračanje dua l i s t ičnega koncepta najbolj prepr ičevalno narekova la ravno vzgojna na loga geograf i je v šo l i . Ustaviti se žel im še pri več kot problematičnih s ta l i šč ih, ki jih teze zastopajo g lede pojma " g e o g r a f - skega o k o l j a " . Čeprav same zagovarjajo "mater ia l i s t i čno " pojmovanje oko l ja , nasprotujejo miš l jenju,da je geografsko okol je predvsem "mater ia lno " oko l je . Zatr jujejo, da ne spadajo v " geog ra f sko " okol je samo naravne in antropogene materialne sestavine in morda še č lovek ter n jegovo de lovno orodje kot materialna pro izvodna s i l a , temveč tudi in predvsem družbena zavest s svojimi zavestnimi družbenimi dejavnostmi. Ker se danes tudi i zven geograf i je na široko šari z ne dovol j jasnimi opredel i tvami " o k o - l j a " , bi se vsaj geograf i morali zedin i t i o pojmu oko l j a , ki ga imenujemo " g e o g r a f s k o " . Težave z uvrstitvijo č loveka in n jegov ih dejavnost i samih med sestavine " geogra f skega oko l ja " so se po prav ic i pojavi le že ob A n u č i n u . Nas tane nemreč vprašanje, za koga a l i kaj (morda za sebe samo) je tako š i - roko pojmovano oko|je sploh " o k o l j e " in če ne kaže v ta namen namesto tega postaviti pojem " p r o - storske s tvarnost i " . Se posebno pa je potrebno pri pojmu " geog ra f s ko " oko l je vpoštevat i , da se beseda " geog ra f sk i " po svojem pomenu lahko nanaša samo na Zemljo oz i roma geosfero kot izraz ito materialni predmet geogra f i je , razen če se, kakor se to kaže v tezah, skušamo temu predmetu in s tem bistvu geograf i je sploh odpovedat i . S tem seveda ne že l imo zan ikat i - da se držim iz ražanja samih tez - da "družbena zavest s svoj imi zavestnimi dejavnostmi nima svojega odraza v geografskem o k o l j u " . Pač pa dvomimo, da je njegov sestavni de l . V tem bi b i la tudi raz l i ka med pojmom (materialnega in reg io - nalno omejenega) " geog ra f s kega " oko l ja in mnogo širšim in splošnim pojmom " ž i v l j en s kega " oko l ja . Saj to oko l je obsega tudi vse tiste, pogosto prostorsko in reg ionalno neomejene setav ine, ki jih n a v a - dno označujemo kot " d ružbeno " a l i " s o c i a l no " oko l je . To okol je je seveda tudi del " ž i v l j e n s k e g a " , n ikakor pa ne " g e o g r a f s k e g a " , ker ni odraz konkretne materialne prostorske stvarnosti v geosfer i. O č i t n o je torej, da se tudi ob teh razpravah nujno znova in znova vračamo k vprašanju predmeta g e - ograf i je, ki naj bi ustrezal, če že ne njenim tradic i jam, vsaj prvemu delu njenega imena. Tudi t u š e mu ne moremo z lepimi besedami i zogn i t i . Mavr i c i j Z G O N I K ZA BOLJ OPERATIVNO D I D A K T I Č N O LITERATURO TER MOČNEJŠI REGIONALNOGEOGRAFSKI ASPEKT V GEOGRAFSKI UČNI PRAKSI Gorn j i naslov tr idnevnega z veznega posveta, ki je bil letošnjo jesen v Zag rebu , je pravzaprav preo- zek . V resnici je bil to posvet o vseh geografsk ih instrumentalnih učn ih sredstvih ter s tem tudi o d i - dakt i čn ih problemih v geografsk i učni praksi. O rgan i z i r a l ga je Odsek za geografsk i pouk pri Z v e z i geografsk ih društev, pripravi l pa ga je Odsek za geografsk i pouk hrvatskega geografskega društva. S impoz i j je skrbno pripravi l o rgan izac i j sk i odbor pod vodstvom dr. P. Kur teka , tako o rgan izac i j sko kot vseb insko. Po števi lu ude ležencev je bil s icer manjši kot lanski posvet v N o v e m Sadu , zato pa je bil stvarnejši in celov itejš i ter s tem uspešnejši. Na posvetu se je razprav l ja lo o vseh g l a vn i h te- mah in vprašanj ih, k i zadevajo d idakt i čno problemat iko, od učben i kov , geografsk ih čitank in namen- ske literature do de lovn ih z v e z k o v , geografsk ih va j , na log operat ivnega tipa in učnih testov. Ob teh konkretn ih temah je jasno, da so b i l i med osrednjimi vprašanji koncept i geograf i je v geografsk i učni praksi na vseh stopnjah šol. Ce lo tno problematiko bi mogl i razdel i t i na pet skup in. V 1. skupin i so b i la zlast i vprašanja o v log i in zasnovah geografsk ih učben i kov , geografsk ih č i tank , de lovn ih z vezkov in ostale operat ivne d i dak - 22