hm it lun* ČRHfi v ÉÉIv Ifucfske lit Ì4M Ili ä& '''«(»«SPf Mi smo v borbi po void Si Zdelo se -Je; ‘‘da je' mrak jégel da flo-vensko zemljo Äste dai ^0 »nem'aprilu 1941. Okupator je likvidiral zadnje ostanke stare Jugoslovanske vojske, ki je zaradi izdajstva kpri>mpiranega vodstva razpadla, jn se šopiril po jugoslovanski zemlji-- Tisti iz, vjgt slovenske buržoazije in klera, ki ?p imeli polna usta «domovine«,-sp se. že »znašli« in priložili svojo skledo okupatorjevi ter tako v bratski skupnosti nadalje zatirali in izkoriščali slgwpski narod.. Kazalo je; da je vse izgubljeno. Kakor smo primorski Slovenci z žalostjo gledali narazpad Jugoslavije, v kateri smo vedno videl? svpjo domovino, prav tako smo z velikim ve^ejjem sprejeli klic Osvobodilne trpate k u-Poru Po vsej slovenski zemlji se je širil glas svobodje„, glas borbe za svobodo. Temu pozivu so se odzvali tudi primorski Slovenci in svojp usodo povezali z usodo Jugoslavije. Težko je najti kos zemlje, ki bi to\iko žrtvoval v j boju za svojo syofypdo, kpt je prav Sfemcnak» .Primarie in. istra... Spomeniki, pose jari siroma v^e Istre, najzgovorneje „1 priča jo o junaškem. odpor,u, proti okupatorji!, o ljubezni do Svojega naroda, do svobode. -,feir . ,/ Hgeen teh spomenikov gojna.^ Sfp-v puška Istra tudi. požgane vasi, ki jih je delovni človek ob pomoči ljudske oblasti že otjnp^il, . vender, pi.,pozabi! strahot podivjanega okupatorja. ..Na spomenikih padlih partizanov.srečamo poleg slovenskih tudi itaiijkoska imena padUhjtaii^^s^hant'fa^^vWr«) se udeležili boja za svobodo in,,s, tem obsodili fašizem in .italijanski imperia-- ližem, To dejstvo-daje $e globlji pomeji osvobodilni borbi, ki- je v aittifpi|'^tič-nein-bojtt povezala vse ljudske fjle prebiralcev tega področja. Za yadaijnji razvoj Slovenske Istrpj, je ,tp brez. dvorna eden izmed najvažnejših usppboy, kj ga je dosegla Osvpbodijna borba za sožitje med prebivalci , različne narodnosti pa osnovi, bratstva in enakopravnosti. »Deseta, obletnica, ehopoženg,, vstaje slovenskega naroda je tudi naš praznik, ki ga praznujejo Slovenci in italijanski antifašisti Slov. Istre. Ukaz, ki ga je dal 22, julija 1941 Glavni štab slovenskih partizanskih enot za napad na okupatorja širom vse slovenske zemlje, in- uspehi, ki so bili še isti’ dgn doseženi, pomenijo eno aajlepših Strani sloyenske zgodovine. Komunistična partila Slovenija je s ten? prevzela usodo slovenskega naroda v svoje rake,, povezala yse, pozitivna sile slovenskega, naroda in ga povedla v zmagovito osvobodiino borbo. Zato je 23. julij praznik vstaje in zmage nad okupatorjem,, Za S razliko od stališča Komunistične partije Jugoslavije, da more le neposredna oborožena akcija pfroU okupatorju in fašizmu dovesti do zmage in svobode, je vodstvo KPI zavzelo stališče »čuvanja kadrov«,, čakanja na u-godui trenutek, ko bodo velike si)e odločile v, tem boib, skratka oportunistično in skrivaško stališče. ,Tak.o je namreč bilo stališče »modrega« vodstva Kominterne, od kodier je KPI dobivala smernice, go tudi ustrezale mentaliteti današnjih kominformi-stičnib poslancev in senatorjev. Ne bomo - govorili o posledicah Jake politike, ki je. dovedla do zloglasne-resoli?^,, cije Keminforma in do današn je, agre. siviMT imperialistične politike .sovjetskih birokratov,orma in /In današnji agte-Isbrskic Sio-venci ?, tukajšnjimi, jfetf^u, janskimi antifašisti z vso upravičenostjo trazUajèjo z arse» slovenskim pa-t. rodom veliki praznik, ker sor*ibo*Mt-n«sebično žrtvovali vse, z.s, dosego »prp,.,,. gčania'Osvobodilne.fronte: osvoboditeVj. ufi združitev vseh Slovencev. Ge je igi-pefialistična igra po . krivdi tSovjeiske zveze kasneje preprečila popolno osso-boditev in združi te v > vseh. tSlofy#giJ*8yke pö«daTjkma,,darise, je ■ ; spričpii vpHkjfe-žitev in pravice slovenskemu življu, d* živi svobodno v svobodnj domovini; zgodila velika krivica, In,paš glas,, sé bo tolikoo6as&,dvjgal,uflokler ne,bdi-slovenska zemlja združena s. syobotfe ; > no domovina* 't - » n i Kako podla in Umazana ìe gonja italijanskih 2 iredentistov, komšnformi-stov in šovinistov, ki jp podpira italijanska vlada, ki zdaj po tolikšnih, grozodejstvih nesramno zahtevajo pravico govoriti, v imenu tistih, katerim so včeraj požigali streho nad gjavo,, ubijali sinove in preganjali .Jarše. To je zložen le tak imperializem,, kakršen je italijanski, ki že — odkar je živ — vodi politiko šakala, politiko, ki sloni na osvajanju -in zasužnjevanju drugih narodov. Namesto da bi lastnemu narodu zagotovili znosno življenje, uit dajejo perspektivo izselitve v druge dežele, kjer je podvržen najlputalnej jemu izkoriščanju. Hkfafi pa so polni fraz o dompvini, kii pa Je dejansko domovina Je za magnate jn vatikanske prelate, Delovni ljudje , .pa., naj iščejo jlamo^viHOj^pqi svetu,,ker jipi za-rodii.peznosnegai stanja ne preostaja drU^ga.;)«rUovt.]Cu;pi ia**r .«ve k B \ & ,Te jezpiUJce, ka.i;ikaiiure(!i.kb W „v zsjodgviSi -.Imperializma, vedno igrali ino igro, stopili na stran tistega, ki^ip}Je,,več poljubljal,;,zapiftnjgli $0-čez noč, ki svojq mo&stresajo nad sovra? u ikom,, ji‘p,1^i,t%,.zj^£an na Učil, obujajo spomine lepih ,časov rimskega imperija, časov, ko je Emanuele nosil dve, kraljevskfivin eno cesarsko krcap, časov, ko je-pod rimskim škornjem ječalo, rveč narodov. Toda čas beži, in po-vraika- nazaj ni. Ta vojno.hujskaška protijugoslovanska gonja združene .vatikanske in ko-minigrsp^tičn^. rpakcije..-.dir.ektno .0-gtoža m* r. '» -ne s;le sovjetskega, imperializma, prav v času, ko je mednarodna .situacija dpkaj težka, : kP;. mirbjjubnp. človeštvo, napenja vse sile., za ohranitev mira. Tisti, ki mislijo, da je nastopil čas,Jko se latito izsili čmperi^li^tičjip rešitev ..Tr^a, se moti. Prebivalci Tržaškega ozemlja so prav tako razpoloženi sprejeti jarem italijanskega imperializma, kot so bili 1S45 in preje. In narodi Jugoslavijo ne Ifiže na tleh z zavezanimi rokami, nad katerimi bi fašistični, ko-minformistični iredentisti s podppro vladajačih krogov, izvajali svoje herojstvo«, In 22. julij je precej zgovorna priča, . Primorski Slovenci in tukajšnji italijanski antifašisti niso zastonj utrpeli svojih žrtev. Slavimo 22. julij, dan naše vstaje in zmage, poroštvo naše svobode, bratstva in miru. J. Beltram. TISTEOÄ Šakali Na proslavi „Vvjimfau zv^e'Vi^ide'iJi <2$ KRU-je pozdravi 1 ctóogofSco ijuaistvo • čin aiti čestjtal ..k, jnaf.aiciuji.einjiii, prazrriijCU4, ,Govoreč o naši ..ljudmi je dejal: »Leta 1941. smo se ne Ib dvignili v oboroženi boj proti okupatorju, ,nismo začeli navadne 5 vstaje, ,geü dvigne, kadftj .Jer^rgftj odstr?nii| da bi prišel drugi, ali nekaj podobnega, marveč smo šli 1941 zavestno, v oborožen boj g. nafunaoip, da ti,.,uničil' v^e, kar jis,priviedV».,^o?kaJasiSP-fe, ki so jo doživeli jugoslovanski narodi. Leto 1941 jn' 13. julij, dan vstaje v Črni gori^7. Juiij.rv Srhjjirin,^2. >ju. lij v Sloveniji, jži^jglij na ,HpvatsJc$n?: in v Bosni in Hercegovini bili dne. vijgapetlca r?gP»“Stì8: vv^M°‘ slaviji, ker jè Smela značaj gppi^li-stične, reyoiupijfi. , . ; Ljudska revolucija pri nas, ttjrtgri-ši iu tovfirišjgp, ima svoje specifične lastnosti, vstaja pri nas ja imela svoja : sp.ectfičnpjjsvpjstve. Ta, vstaja je bi:a revolucionarna praksa v vstaji ljudstva za jjutv^ritev nečesa novega hi boljšega pd tistega, ka*. Je bflo. ge v miMoPiMSk slili saijio na, tO),.kakp agf lye Jjomo uničili ^ečasoYra|nilfoy, pemškU?, ita-Ujanskih .jn ^ru^iii (a^ističtjih pkup,a-tc.rjev, marveč smo mislili tudi na to, kako bpmo iistyariji prvo podlago za zares našo, ljudsko oblast. Naša misel vali smo državi?! a^a^it.jgrej^i^i Režimov. Uničevali smo ga temeljito. Zdaj nas obrekujejo, da smo fašisti, iz^'iŠUzjo si vsemogoče stvari, cravijo, da gpemo na^j Vv , brtržgazni .sistep itijL. ^ovarišl 'ip tovpri.šjce;, Spompipio jih in vprašajmo, kdo je tako temeljito uničil .stari državni aparat,, kot ga je uničila naša revoluc^p v ,Ju|os!ay^i? Ali je to slučajno 'bilo v Madžarski, in zanjo bi lahko rekli z eno besedo, da 'e speciCIčna.revoLpcija za uresničitev znanstvenih mišji .jdarp,, Épgpl-Bolgayiji, Romunij|, .Ceškoslovaškj j,n Polivki?. Tpkih .primerov, tovariši in tovarišice, ni nikjer bilo. Po vseh svojih delih, po vseh, svojih lastnostih, po tistem, kar. je naša revolucija jpj-va dala, je Ip-ta socialistična, .globoko revolucionarna, proletarska in ljudska sa In Lenina, specifičen dogodek v ioe vstaje v zgodovini človeštva, na njegovem potu v bolj .0 in srè^itejsft prihodnost. Z, vsp. pravico smo lahko ponosni na te velike dni.« obr.e' kovanje in![Qirm!biirrO!}eivških držav In - J vi'V"; ; T ■ . ;v:-,. "l-t#- iiHl gori je govoril tovariš Tito Madižansko in Romunijo ter d äoiv.lnä-StlJ'iii,, prcipagainid.i, fei - jo diri,grajo 'moakioviski' òhilàsiiiniikll, iPcudainll je; da njihova ipoilitilSfa proti JugOBilaviji mora oriopasii, tako kakor propade vsaka druga poiS,tika z.mračinfim: cilji. V naši ljudski reivoluciji;, ustvarjeni novi ljudje — ,n-oriti držaivi-jarti ne dovolijo, da bi jliin sipravilii s tira,- Toivar-š Tito jp inatìaj’je govoril o pojnočli, Ikiii jo j.e, doibila Jugoslavija od zaihojdinih, ijrgav, ter pr,espi na offl,Q:ž^j na svetu. V .prv.i vrsti ' je omamil so-vražine .metode . »nfors-ntbirajeiyskih. so-sedpv,, ki .škiliš^jp z napadi na ,'nasih mejah, izzvpitji miiripe öuiya|rie naših me-jia^.-pmeiniii j;e žailpstein .potpk korejsHe vojge1 ter v e tike žrtve korejskega ljudstva. »Mir. je na svetu nedeljiv in zato mišjim, da je bil tam storjen samo manever, da hi se zadeva na Koreji nekako polegla in lahko izbruhnila drugje. ......................... i’ ....... -------------'------i.- Sili. skupščine enotnih razrednik sindikatov Istrskega okrožja ______________ — . isjk Ita. d> i-ial, Jnn.'ii, n 1 Po vsej Slavoniji, se tè. dnj. skrbno ■priiprajvl j a jo, da bodo č.'rn dostojneje (proslavili 22. julij. Ljuhajaina — srce Slčiveiniije b® te diru: v. središču vseh, iprtìSlav.. V nijej prl'lpir^lljaifo; -ffieid dr.u-*S .velillco politično zborovainjit. ‘TeujJnd so parižlzaniakt ,pat.T,uljt odšje ,z vse olbvcinii.k'.’ib: felle čajev v Ljubljano,, da talko s'miboJiönö priilkažejo enočnoat našega ljudatva. Raizon večjih proslav bo vsaikuimainiiiši.vk-raj, imalžtofli -.£vbJo proslavo v: veiijnS zn amen rt ib-(partizanskih krajev ipajpr,ga!aiz;ra Zveza borcev partizan,eike tabore.,.iinnthnt-go........... Vin ril* m* pioipioiline,Je. 4-la. ;y gapr-’"itreiuja clkirozina skupščina EnoltaiH razrednih sindikatov Isiristeega.okipižija; .Ejrisojinć sq bili skoraj vii'i, delegati posameznih siimdi,kalin,ih pcidiriuižinjic. r-..: ■; Med gosta so b,ili iued . drugimi, pav-zoči. Rppian ABbreiht, član glavnega odbora sindikatov Stovamije, Drago Giz-dič. predsednik glavnega. Qdibora,j,sin-djkutev, LU Hrvatske, Franc Lipovec inai plijen?.' 'Od glavnega odbora ERS jjz,'Trsta, J{j,pjj Š^tosaBij Firanqp ?SP«v-švk. Iso Jukič ju drugi. Po uvedriih 1'ormaLinO'St h i,n pozdra-Viiih delegate,m, im gostem, ki jih je IzÈ-èfciy ,$o,V',‘ .žgrljalv.Je.'M'jl^ Pfogoro-wSf ipoflal -pzahiitij^n t>, aogan,izaicij^ko. i poročilo,-, -v ,ka,tergm, pjou^arja uspehe im .ìéiìÌbhW! - °' kgcžjia,. za fcVoiÄWSSsiS*##® ljud/i,- za vftdEjnijg ptib.bedarpl.va. Te,variš,,, Gre* gorovič-je ine-J drugim nakaza,jj^udj nekaj kcnivirctin.iih. poidaćk-ov, iz katereh j:e,,,?:-?wiidn,o, sp -8ln4.»U v d,ap,ge-ra iri>rji# gradini]i ■ st-anoivap,j. . Ob zidUjtrčlci so prebfali » soglas-ntf'USdHW» POEidr aVh o1 brz-oj avko maršalu, „ptu,- ,.i- : ■ a - - », . Ali je n. pr. na, našj j meji ji^Ipe stanje kot je bilo pred poskusom skleniti premirje v Koreji? Ne, zdaj je še slabše. Vzemimo n. pr. samo najnovejše primere, kako so ubijali in ranili naše obmejne stražarje, ugrabili čuvarje, naših meja itd.,. Zdaj nje bom ■ poudarjal, kdo je krìveq, vendar poglejte, kaj dela italijanski feisk glede Trsta in Istre. Uprizarjajo nebrzdano gonjo, v kateri se odkrivajo načrti italijanske fašistične reakcije, se pravi tistih, ki,so nam prizadejali toliko zlg. De Ga speri je govoril v parlamentu, v katerem ,5p poslanci predložili interpelaeiji) in vprašali, kaj je z njihovim italijanskim Trstom In kaj Angleži ter drugi barantajo z Jugoslavijo, , ki ji hočejo prodati itali-jansjec, Tret. Zdaj, pretakajo krokodilove .solze in pravijo,, da j,e .potrebna roTizija mirovne, pogodbe, pri čemer spominjajo na Istro in Pulj. Neki fr« sistemi novinar se je celo razjokal v nekem svojem čjanku, da so Italijani v minuli vojni .privoijji v tp, ,da se izselijo iz Šibenika. Vidite torej, kakšne nakane imajo in kakšni so. In kdo stoji za vsem tem? Mislim, da nikomur izmed vay ni težko itganiii, kdo se skriva za tem. Združili so se fašisti in iDformbirpjeyci ,in italijanska' reakcija. Toda, jaz mislio?, da večina italijanskega ljudstva ne sodeluje, marveč da se tamkaj razpihuje neimp-gočn'gonja, ki lahko pripelje dò, tegp, da bodo zaman vsi, poskusi in y$e žrtve, ki smo jih storili, da }?i sg odnosi zboljšali. Pravijo, da .Ijpčejo ne le Trst, marveč tudi coni? »Bii.jn cejo tudi Istro im Pulj. Danes jim,ne hpm odgovarjal z mikakrfenimj novimi for-muiacijaffii našega stgiišča. TotvaniS Tito -je zatem ipriikazal,’.' J*-ko 3k,uša:jo nekateri v lita-liji izzvati šovinistične strasti: »Komu pa je, potrebna takšna Propaganda? Kakšno politiko oni vodijo? Nikdar ne bodo dosegli, tistega, kgr hočejo na škodo naših narodov. Torej, tu Jim moramo reči samo epo: Ngj se, od nas ne nadejajo nikakršnih odstopov od sedanjega stališča. Od nas se. morejo, nadejati samo prijateljskega sporazumevanja, saj mi ra?u.men?o .tudji. ?|jjhove težave. Ne moremo pa se stri^^z. njimi, ko govore o. našem,..pzemlju, o najčistejšem pz|ml ju t(a^|ga., slijven-sTtega, hrvatskega naroda , in jugojijp-vasških nar dnov spjoh.. Tn ne jfe.p.jpp počastili in to je. mo j odgovor gospodu De Gasperiju.« .. . .Goivoreč na Smtenpelaciji- v itali.ja«t-sk4im''ibarlan?asiitiU:.)je. rekel tovariš,.Tito: »Neki Orlando je tara dejal spričo te^ragprave: »Ah, kolikokrat smo v preteklosti, pomagali Jugoslaviji . ..« Povejte mi, prosim vas, s čim so nam pomagali.' Ne bo« se spn^čai'v .zgodovino, pred prvo svetovno vojno,'tem-yeč po njej. Morda mislijo; na kar.so. delaii v Istri, morda mislijo na invazijo v naši državi, morda menijo, dn P .rmstodepte UnjKiip^.črnosorsiam, drtJgins krajem, da je pomoč, ubijapje n^šitj ljudi, pg^iganje našj}? vasi, mest UH. Res, čudim se, da se temu ni.smejal ves italijanski parlament. Toda to ni blip napravljeno zato, ker naj ;hi pri j: jili, kakor kaže, veljalo pravilo, da 'je.tsebji stvari, porgiti, če se ,hpjče deseti,, i na::: zopef gospodarili tisti,, ki» .y,p. 20 let požigaj; „naše. vasi-Nayisdli sin® v:u?> le nekaj o tem, kfj- ge .dPggia, ^ane® .po ,naSem,1pk,rož-ju. Po. Všjeh .naših ,,kraAilh dgpes, «razpravljajo o . itali janski šovinistični gonji, lin'zaključek je vedno isti: nikdar vpč ne sme, Italija v paše krajni MEÒN ARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV ■; i Pred nekaj dineivi je ditali jonski po-siantK v VBbihi'pstdBAposredovai celo prj ameriškem, .zunanjem ministru Aeheson.u iln mu ipseidiiòiffll moto, v kateri Italija zahiteva, revizijo, miroyine Pogodbe. Nekaij časa, pred tem je tudi iiitaffijaiinsKC, posilainilk v LcindiO(n,u Gal-laratti.iiScoitfei, öbidkal singleškaga,, ^i}-nanjega . ..ministra M-orriEpna , ip, mu mpß .driugipa ìiamifini'k.da j.e prfešal »čas revizije mroviBe pogodbe. 'i¥jrVi6ttfiife‘tolk’e ktorake ?" iitóliijiatekih pfifiSsjjäiytri itìdv.' V 'liifjiažfefnštvu -pa že dolgo sigrejplja b;:jßna,fik?.;8i{ian.ia ifeajlijain-.ßm, ta; radei?- . ; prg;lse(dniik1„rylajla. ,Dg.,.G0-speri, je y„ s,vcjcim.-goivcrii. V. senatu naia plja. na žerjavtecL-mmega .itaič-jainskeiga imperiiafiijma, 'kar so za njim v, koru pora a,y,i j alf vsi šojvipfeti .eid Tr-stavtdp„&i, čilije. ...; vMarša? ifliito« jKstemsTaliiiepneižam :po slovonsikihiclzčimiilih dostajino adgovcril v Tittjggraipiu, ; Na tem,, mestu-ne, bomo PS3S®iiS1',,,ip|iuSS1}!'i'!1 K3iWa»» še ni ipricracpaila, temjveÈ ngisprofedO'; pničaik’.rj'ejo, da ho dage®la. v »prihodnjih dineih ,avoj . vrlhiuinec. Lablko, pa že vnaprej da. t®-..tn.:i!iiajn,?«-ejišir:- val imipesiglisiičine ppùr^nd^i .'tJozjbyel isto uscito,, ,k.SkW. j«, jB,id®pyoi;,Mnsr salimi iinGfljegaifk inajidgi|i;l,lki„,y. htevkäi»- ! še ve,din,ql:igt'2,'j|5-,,zele« jigžpf» sjiOiPi Ugp-,., tavi.fi moraisgoj da i gonj iv proti, j,ugoisiar»ft'|j,i 1 .ksijsy .«jDüvawm zajoBjajajo., toomllnifo-.-imiijthi.ki iiäe,Ro navadila Kreim.ij;?,;;i», rie zaositajajo Omeinfe 'WiÒrantó tìdi? jaintflca vl'Mä' ‘hfeutno v krizi, ker jt De GaiSEwra podali ioiatatetei, Plrov-igojtoir VO .Si hoiitejBlsfaiaistipisidov gienijo, ž«go,-toviti mDdoeiiiTpoudeležba.nivvladiv ozi-rema hciìaeéijpeili.! Dei Gsape ni o pp» zadnjih volóteahe .&Vßb cidnei š® rcikei ;, d a bi lahko ubode! iv, Italiji- ikleri-kalinoiidiktaturo. attivati svohddaejše roke, da, Ur F ranic ijä «äfe“ IbdöiJ W #tolg.ov liik ■ de, ker se me .morejo razne skupine, kl b' prišleci J» sett-euli '-»ni cWstotviumtodeia. zedfmiti ©IsdanEokona p šoMvmkMniPeej- je poaiaàSalvsgdSst.30 uri govori na trgu marsala'‘fifa; ob 11., uri promenadni koncert — igra godba r Sv. Lucije in pričetek trikVitne rega'te v koprskem ' _ il !. i < > i » i n it : : ' i - • 41’1 • I<> •» ab'VU, jrup»; , T,r!r o _ -I lito.’ tjiit';. ■ . ob 15. uri tekmovanje strelskih družin na voja-.kem strelišču: , . - r » v.,., , pilp 17, uri športni program ua Stadionu; ob 19.30 uri kulturni program na trgu maršala [ita: sodeluje Veseli ìeateV'ìn int’aliianskì kulturni irnžek. i , J .1,1 I - * ' " ' . '..1.1,1-,.'.: Uh. \ op I, . tc.v ,. ...1 ' 1 ’ >o končanem sporedu prosta zabava s plesom. Vg!biW°'A^f Qlaye,,SIA|J, bgrge ,in aktivi,stg-tpr itala prQbiv<’.ls|v(), dg se . polnoštevilno udeleže velike politične manifestacije. Vsemu soletelaeami eilorvel-tvu je še v žiijvem sracim.Dgiu, kaiko je v senci po-šaisitme .ngpisti^p-e,. zyep' »iiiegeit.i^toft-toga lpje'aiyy .ndič,.!iiriaB.j!.k'riu#i im. kryio'lac-ni-,., le,.minsigo-; sfei®ih(i^fehg#',,L-f.^i^Wr ,sk(i .Rpijdg^oiih• ?Äi..hjaeitgit.: .«p.krmi. Nfijprgj s?-, je. ssi:an?iH„,nd (Abejinče; zetern na Albgipice, pu.tun :;a G:.k e iyn JmSGE’'C?y:-sa,e; .N,jegciv: tpi .s» pa sam1'. spSstjii v boj, -ne verijamem®, ččptožtvne manijika 'zSifcrje č-ase teh na» miisaivan'j, sà,j imam® jz zadnje vojwe dtovòlj 2drave iakuSnje. éw « Kampanja protijugosio^adlskega sovraštva se v Italiji nadaljuje. V Trstu pa so- aopet^začeli /ti4bčk-r&t ponovljeno-gonjo laži IB klevet proti našemu okrožju. - Glasilo tržaškega iredentizma »Giornale > di Mèste« "je prekosil samega sebe v slepem pohlepu po naši zemlji.. Ni. čudno, da s«gà Italijanski raztrgani Imperializem po ‘ krajih v naši coni, saj si prisvaja tudi dežele in kraje, ki so na stotine kilometrov daleč od sedanje italijanske meje. Naše okrožje pa je v neposredni l?li-žihi Trsta, katerega bli sihof el'.polastiti, poleg tega pa je del Tržaškega ozemlja, na .katerem imajo on; ,po trditvah svojih Uradnih'predstavnikov izključne pravice. Zato jè treba prikazati» da so. vsi kraji v našem okrpž-ju;,!italijansM. Do talee absurdnosti je namreč prišel šovinistični list »Giornale dii. Trieste«./ ‘ ! ( - * .' * I jv ^ v f l Gorostasne trditve, da so šele naše Oblasti, prekrstile Mante di Capodt-Stria v Šmarje morajo ogorčiti vsakega resničnega demokrata, ki mu je kaj do resnice in do tisie osnoype morale, ki je „potrebna v občevanju med ljudmi. Šmarje so bile vedno slovenska vas, v kateri rii niti enega Italijana. Poleg Šmarij'našteva »Giornale <81-Trieste,; , celo Vrstb šibenskih vasi, ki da sa bite tićkOč zvifešte1 županu Antaniju! Bartolijtt, kf dà je širil visembgoče »dobrote i imenu Italije«. iVscjBu . pišBbiValsthu Julijske kraj-ne so še dobro v' 'špominu nào-brotesi takih-županov, ki so jih poslali kot prave kolonizatorje V "sfó^ensfee kraje in se njihova 'Vloga Ml prav nič razlikovala od podobbih'uradnikov v LIbjji, Abes',nlji ali nä Dddetàhezu, kjer prebivalstvo- pčav Pii zaslugi »dobrote« Italijanske kblouljaidb' politike ne more videti: živega Itäli’jsdla: L|st ornepja tnd’ Krkavč«:.' M jih' Imengje »la piccola roctia italiana«. V* 'dokaz te gorostasne trditve otheiija, dä je bilja v vasi »že v letni ISTO postavljena šola Lege Nazionale.:KrBaVče’ Vo naj-lenši. primer nemoralne denacionali-zsterske politike italijanskega iredentizma pred prvo svetovno vojöo. V vasi,.ki štejeis7Bil- slovenskih prebivalcev,„sta živeli dve italijanski družini, za kateri so postavili šolo ter z go-snodarskm in drugim pritiskom šilili tudi Slovence, >da bi pošiljali svoje otroke v to šolo. In to početje brez vsake inorale, vredno cunjastega imperializma, služi danes šovinističnemu »Giornale di Trieste« kot dokaz, da je stoodstotna slovenska vas Krvavče »rocca italiana: '■■■■<■ ” Te-stvari smo morali zabeležiti, da pokažemo, kako je italijanski ireden-tlzeip,1 dames nrav tako šakalško požrešen kot nekdaj, ko je vodil Italijo člpvek, ne»slavr.ega spoihina, in da odpor,, našega ljudstva ni nikak nacio-najjgom. ko» b i ga. hoteli-prikazati nekateri „fcgaaški, -listi .indioendentistične siperi, ki jje morejo, razumeti in ki ne, .bodo nikoli razumeli, koliko je naše ljudstvo pretrnelo od italijanskih imperialistov, iredentistov ali fašistov, ko so se že imenovali préd prvo svstovoo vojno in po njej. ' Naša dolžnosti t. je. da opòkaéjaSno svet pred nevarnostjo iredentizma v Italiji, . ItaBjziiski povampirjen’ iredentizem »živa; namreč polilo podporo italijanskih-«uradnih krogoV; ki lu hoteli izkoristiti sedanji kominformi-stičai .pritisk na. Jugošlarijb, da bi si pridobili kako koneešijo na' škodo zakonitih interesov, jugoslovanskih narodov. Odgovoril pa jim je'maršal Tito . v svojem zadnjem gbvdrii' z'odločnim »nikdar« v imenu' jügdslovan-skih .narodov, ki vedo. kako jé treba braniti svoje pravice. '• 1 •k-1 \ nr jr (r. v i te t T monSteih si-1 Sherman je obisii<;ai..šfiiaa-SRe-ga dtlRMoIja^Frainča, kar na,j bi bip.t.v.K.zfVc.ai' z .MteijMČiltvijid': Spati!je V aifejaifiifisiiciupiakl., Nijegov/iotbfsik Je naletel n%,inetzg,d<8tyoltjstiyo vi Franciji in,;v A«j-gljj-» ki .ne mor,etavpazatoiti; da je Franco-v zadjiji. (swetowni vojni. nudil od-kr.'to pomoč1 Hitlerju ' ih MUssdl/rtiju, ■teteuta ga''pravzarran/' tudi privedla na ohlast. Amerilteai ps'-gteda1 ria Spiira,jo knyt, n.a, važno, sltuategftro -tbčlkd v žaipad-no-evroi..rsiicem 1 obrambineim1 paktu proti 'SotvjeiSsikij' :zvez'i.:" zate 'fife 'polaga velike- vaàwqath.na tneirautirij r«?jro. pač 'pa zasleduje le-«moje koriSK. n a-' v! feuS«#, ÄfaiööDB. ?erž;i° tteMflt- še‘ hi r^Žein.' LahkO trdimo, da se ^e' PO : .:G ..Amerika, ki ie po- sigla ;jt T.e-hciraim. pèsetosi-ega Trumano-v^pa-.-fi^partaecai.fiarrtiimaitfa;' naj ‘po-sr.ediuiie., PeiEtijeitea svlada 'je posredo-,vapje;, Har.pimaiaaisptteje-la; -toda VyXt». gl^i • irr-jckajfOr., set» zdi- -te-mijso .preveč zadovtoljnii. Harriman \e obr-tkai j-r.an-ateega predsfitdinika M-osadega. in same-ga "gaiiia', s'ikateriimà je' imel ’dolge rajte gc.'yore. Se pred tem je na tiskovni kemfarenici .v-Parto• iiraz',1 'svcij oipti-mišemr«fede pewifcrAetBigsM'zeäb kfJCljJ-vega-viprašanja; La,hite® trtìjmp,, da je v.pirašalnije-ii-^teizljsiktEa pelVoleja naj-tež!je„v;.o?ašaaie,.jpo(vt>5in.e' aöb*','"5e' iz-vzweihbi tkonegakULteiSori U£tìtì ' ‘'j'é1 da seu/hp. teljhtoanroeltiem ipbilófeiijb' spor zagwUp BOidrteavtijiehila/tiPbrizftfete^ga^pe-trodeijB,.ugodno1 «tepfetnn .poloeaJ'y V gla-'-n/m se p'a 'svet največ zarai-mJirpr^^amj o prem' rju, 'tei su tfeoorvitita» v; KOsddVgci Vvtv vSS6rej,l, Zaife.vžčiinaogjiieaBei-Ui^iliSSH'1 rfbipPteJ' saj ■tudi dr.uigiače: he) morh'bittl;'Če-'domislimo,.da» je ibil spapaduriB'Kbreji'tfäj’bolj kriVh>v Jhf'Sb1 V"x9£léiU*%tJS% .pyWerja z ZEMSjcdihVSa^^fivlBjlfJof^Ataetrocaini so •itnaH araairK'see^i negithhvélSW^ftéV' 'jfakor pa/v tosrDi, probi! sgRdrtlP cV'/i K'o-fèjcev - žri e v ». jcijeoitf?adpžefflzu ipa tjti’vàa ÖjjüSte^f® ezpiH'g.(ln,ilka brava.giolqvo .»«teal taió, da' se 00 tebrejiäki spor spretnemu v nMfi ''k’/utcvN'iC. ip*;ea'r,'''1 tei' li i41 ‘izi I Se st t alio i idoj.ii-. ' cd- pMjShijčgia fciUSa1 tt&‘ Ane, ktv souMvapflloKifreijhi/ilrt' Kfta.jči sbre-jeSKrpbrfthtìtìèi d^KBtt^l^J^siOTS^Smisti. sekje s&umtSttto. toltovi, 'Ua’ié ifcfb/tudi ta1 žalcistem spor,' katerega je za-kudi-s»hi;ite;;'i':a1l®'!;S0v'jetiSrh"iž.Ve7S, reš.'i na miiren način. Btww a Kako uspevaj o naše kmečke Ko smo te' natega -okrožja izgnali fašistične okupatorje, so a njimi zbežali- t.udi ostainikli Mb fe-vidalicev, ki so. fatti v inašiih krajih neverjetno dolgo časa zasidrani. Bogata- zemlja, ki so jo Obdelovali ipredvsem slovenski in hrvaški koloni, njihove sadove pa so dolga sitoletja uživali le »padroni«, je iprJSta z-ope-t v roke tistim, ki so bili ediinli pravi -lastniki-. Agrarno reformno, ki je -bi-la eden «dijevj naSe-ga osvobodilnega -boja im -ki jo je -uzakonil-! a lj-udlslka oblast, smo bili izvedli-. Toda pri obdelovanju zemlje -so bile tudi težave. Prima-nij-kovalo je strojev -im živine. Kmetje so spremljali -vse- dogajanje v novi Jugoslaviji. Govorili so o tern, kak-o se v Jugoslaviji kmetije .združujejo: slk-upno obdelujejo zemljo im sku-pno žanjejo, zato pa ,je. -težaiv id-ositi manj. Tako so se tiuidt- pri n-as začele porajati kmečke obdelovalne -zadruge. Pionirji našega sodobnega zadružništva so Pučainii. Ti so osnovali svojo zadrugo pre-d -slab -mi petimi leti. Zakaj so ustanovili .zadrugo v -Pučah? Zato, ker so o nečem -podobnem — tako pravijjo vlili- starejši zadružniki, sanjali že pred desetletji-. POtem pa je prišla vojna itn za injo osvoboditev. Ljudje, ki so .se skupaj borili in se -privadili na skupno li-žvtjen-je, so se-odločili-, da- Ibold-o- s -tem -nadaljevali, 'ker ji-m- bo šlo ta-ko bol-je. I-n tako se je radila kmečka delovna zadruga v Puiča-h, kii je n-ajisitairejša -iin t-uidii -ena ' -naijlb-o-lij-äilh. Stari -pilU-gi iln dru-go za-1 sita-re-lo orodje je Je še -si-mtood, s skupnim delom- so si -preskrbeli moderne stroje in- celo- -vrsto izkušenj, ki so prišle prav -ma-nsikateri -naši zadriugii. Le-ta 1949 je bi-lo v okraju že šest kmečkih obdelovalnih zadrug, danes jih je -že 13. O uspehih 12. zadrug — ena je -bi-la ustanovljena Selle v letošnjem le-tu — mas -poučijo te-ile številke: lan-i so ime-li zadruge koprskega okraja 37 in pol milijona dinarjev kosmatih dohodkov, stroški proizvodnje so znašali 19 in- pol milijona dinarjev, čisti -dobiček pa iskoraj 18 rni- - l-ij-oinoiv -iji-narjev. Od tega denarja so milili-jan in če-trt -dali v temeljni sklad, -nekaj y;eč za -socialni sklad, -na-d, 200 (-itisioe Jdi-nar-je-v za -nagrade dotor-im zadružnikom .iln- prav -toliko za kulturo in prosveto. Ostali denar pa go razdelili- -med člane zadrug -po vil-ože-ni-h delovnih dinev.ih. Tega -denarja je bilo ^aid 14 mi-liij-aniov -dinarjev. Vsak zadružnik je 'dott:-l povpre-čn-o 123 dinar- - jev za -delovni -dan. Seveda pa so ijàzlilke meid dclh-adk-i posameznih za-dr-uig precej velike, kajti ti zavisi-jo delovne zadruge od priidln-ositi zadružnikov, oid organizacije dela, pa tudi od tega, kakšn-o zemljo i-ma zadruga lin če je mož-n-o intenzivno obdelovanje. Presenetljive uspehe so v lanskem letu -dosegli -razmeroma Mladi zadružniki iz kmečke delovne zadruge v Bertokih. Človek skoraj me bi verje-l: njihov povprečni delovni dan znaša 254 dinarjev. Celo v Vojvodini, kjer je znamo, da je zemlja odlična- in da so v-si -pogoji za velike uspehe, je le nekaj zadrug doseglo- -toiliikšan- delovni -dan.:. Zanimivo je, zakaj so zadružniki i-z -Bertokov tako uspeli-. Seveda, zeml-j-o imajo -dobro, skoraj vso- v dolini. Imajo izel-o- dobro organizacijo -de-la in kar je -giavin-o — d-ob-ro gospodarijo-. Gojii-li iso- predvsem tiste kulture. ki -daijaj-o -največji dlo-hodek. Prodali so -velike količine zgo-dinjega namiznega grozdja, ki ima — kakor je znano — ugodno ceno in -s tem s,o si prec-ej zvišali povprečni dnevni dohodek. Sosedn-ja zadnu-gk1 -Bertokov je de-■ -lovna zadruga Cežarji—P-obeg.i. Tudi. ta ima zelo dobre pogoje, prav tako ko-t Bertoki iln zato je -bil tudi tam-povprečni ido-hcdelk zadružnika precej- vilsoik liln so -na -drugem mestu. Zadruga v Ankaranu j,ma skoraj iste pogoje, veinida-r iso imeli težave v tem, jcer jim je -primanjkovalo delovne- sile. Ce -bi- menili -uspehe -posameznih zadrug pa povprečnem plačilu zadružnika za -de-loivini -dam, -bi -doibilii tole -sliko: -na -prvem meisbu je, -kot srno že omenili, Id-elovina -zadriuiga v Bertok-i-h. Za njo je zadruga CeÉa-rjW’-obegi, kjer je znašal delovni dain zadružnika 156 dinarjev, -sledijo zadruge Puče, Šmarje ta -Babiči, Ikje-r -je znašal povprečni -dohodek zadružnika za delovni dam 140 dinarjev. Nato sledi zadruga Marezige, zadriuiga Vam,gamie! itd. Seveda pa -nam ti -poida-tkii me dajejo resnične podobe saj ;je dohodek v veliki meri -odvisen od -lege zemljišča. Nedvomno bi- biiil delovnli dam zadružnika iz Puč -min-oao višji, če bi imeli vso-zeiml-jo talko d-Obro, kot je tista v dolini -Dragomlje. Ven-dar iiimaijo -precejšen del zemlje v hrilbov-iitiih predelih. Vsdkakoir -pa je mlj-ihova dobra organizacija dela važen pogoj za njihove uspehe. Ovi-ra-lo pa jih je to, da je -bi-lo lani na-sprotii ip-c-vrš.iini razmeroma ■preveč zemljišč. Za-to so a je do-dal, da -koruza in dirupi pridelki pogrešajo dež. Zlasti zelenjava, ki je imajo le-tos zasajene 'z diru-gimi pov-rt-niinami vred 'kar hektar -iin pol. -»V vira-ogradi-h pril Giračiču nam je te dini- toča naipravi-la veliko škode«, je sagell v p-og-ov-o-r Uidiovi-čev Krisit-ijain. Vse te zapreke iin težave pa k-ube-škiim zadružnikom ne jem-lj-ejo volje iin oidJločinositii ter veselja do skupnega gospoidarj-enja. Nasipirotino, še odločneje premagujejo težave. Letos se je v n-jiifh-ovii zadrugi marsikaj izboljšalo. Kupili' so si mlatilnico in traktor ter u-redlli več stanovanj. Lani so pr-bidali nekaj goveje žfjviine, letos pa je imajo v h-levu še veidino 44 glav iin 70 ova-c. Računajo, da jam sena ne bo. zmanjkalo, še pr-odaM ga bodo lahko, saj ga bodo nakois-illi .nad 1.500 stotov. Dr-ugih pridelkov pa bodo imeli tudi več kot lami. Njihov finančni plan kaže, da bo letošinijl' de-IovinlL dan vreden 169 dinarjev, medtem ko je bil lani 94 dinarjev. Prihodnja leta bodo usmerili svoje gospodarstvo -predvsem na. ži-vimareijo, vinogradništvo- -iin vrtnarstvo. Dobre po-goje imajo za vse to, saj so lami n-asadliE nad 10.000 -novih tat, le š,e za vrtnarstvo jli-h čaka dokaj h-uda naloga:' naj-e-d'iti vodne rezervo-arje. 4 Z vlisoikio- delov-no za-ve-stijo bodo- ku-bešlkii za-driužini-ki g-otovo pritegnili v svojo sredo še ostalih 28 zasebnih kmetov. Takrat bodlo težave, k. j-i-h še imajo, kak-or sami tožijo, z oblačili in drugimi industrijskimi predmeti, premagane. Tudi stanovanja, M j'‘h i-z leta v letto več zgradijo, bodo bolje ustrezala. -Zadnuižniilkiu Elo-rjaniu Rojcu, ki ima sedaj tesno iin neudobno stanovanje na gradu pollag cerkve, i-n vsem -njemu podlobin-i-m ise ne bo treba stiskati ,v sedanjih slabih stanovanjih. Rojcu so že zig.racV.iLi- hiišliico’ -ki je kakor vila sredi novega Kubeda. Se nekaj desk maimjika za stir-ope -iin dnuga manjša dela, pa se bo Rojc -s svojo družino lahko vselil v novo stanovanje, v stanovanje, ki si ga je želel vse življenje. Kubeški zadružniki pa še pravij-o, da bi lahko še več -naredili, kakor so, če bi ne imeli v vasi tudi nekaterih k-oit je Jože Milkaic i,n n-jem-u po-d-oto-n-i, ki bi hoteili zaustaviti kolo zgodovine. »Kar poglej,« mi je pokazal Rojc z g-radu, »inajileipšo iin največjo hišo v Kubedu. V njej stainuje tale Mkaic. H-iša miu je zgradila obnova. Ko pa sm-o ga vprašali, da bi nam do-vollj v zameno ali kako-rko-Ii, en k-o-ščeik svojega dvorišča, kjer naj bi sezidali hišo za eine-ga zadružnika, je to odklonil. Toda. mli kljub temu g-re-mio naprej lin če bo hoteli Jože M-ikac. nekoč za nami, saj ga ne bo nihče silil, ker ga bo samo življenje privedlo do tega, se bo moral za svoj greh globok-o skesati. V naš-i zadrugi- si drug drugemu pomagamo. Skupno dela-mo'za srečnejše dirti, življenje -pa -nas na tej poti vzgaja«, je nazadnje rekel Ro-j-c in mi: toplo sfcian-il roko. G. B. la-hko o -nijej razpravljam10- 50 ne" kdaj že spadali pod KLO Sv. Ain-ton, sam-i pa so. hote-li spadati pod našega, ko se je «pri S-v, A-ntonu ra-zformi.ra-1 KLO in ko so Amtoinčani samii morali hoditi: na ljudski odbor v Cetža-rje. Ne vemo, zalkaij se ito vprašanje zdaij načenja. Saj je končno vseeno, spadaj sem a-li tja. Ljudski odbor je pri n,as kalko.r pri Sv. Anton,u. Toda v članku je bilo navedena, da so Potočani gospodarsko navezami k Sv. Antonu. Saj -ne homo trdili, da to -ni res. Mleka prodajajo Poto-čainii tamkajšnji zadrugi. Povedati pa še moramo, da so Potočani: še -najbolj navezani -na cerkev pni Sv. Aniton-u, 'ki je pri -nas nimamo. Morda bo tuldii res, -da je vzrok te zad-eve prav v tem. Zato smatramo, da se o njem, ne splača razpravljati. Potočami ,pa si iza-radi nas lahko izberejo, kamor Hočejo. * SV. ANTON. — Se nekaj k novemu načinu trgovine. O tem smo sicer prepričani, da ho ta nov mačih vsekakor bolj koristen- za nas kmete. Vendar, bo -morlda kdo rekel, da smo Antcin-čam-i preveč kritični aili domišljavi, toda nam mi miič mar za to. Povemo pa, da smo zelo zaskrbljeni, kako bo s tem novim načinom 'trgovine. Kar poglejte! Pravijjo, da kmelt laih-ko proda svoj ipiridelek, kakor sam najbolje ve. Mo-rda bo prišlo do tega, ko ne bo več meje med nami in Jugoslavijo iln da bomo naše pridelke laihiko ««rsi-li na tržišča po vsej Sloveniji. Ampak zdaj j-e še -meja, ki to zavira. Pa da n,e govorimo o trgovini' s Trstom. Za-to je razumljivo, da p-roste cene -niso pri nas -dosti gibljive. Kakor določi zadruga ceno, talko je. M'I kmetje pa raje damo -zadrugi, ikalko-r da bi po isti ceni nosi-lf ,svo-j pridelek v Koiper ali celo v Pi-rain. Ce bi -na iprimer ne-sili na ljubljanski trg breskve a-lii kar ne pridelajo, bi za naše pridelke gotovo več dobili'-. Zato- ipa b;i vs-i -radi videli, da ' bi tale meja na Ri-žani splahnela ali če hočete po domače izginila, da bi lahko šli in s seboj tuldi kaj nesli na prodaj po vsej Jugoslaviji. * SV. ANTON. >— Naenkrat so pri nas ukinili elektrifikacijo. Vemo, da je zato treba iskatii, -vz-raka pri podjetju ELTE. Toda prav tako so se naenkrat podražila tuldi dela za inštalacijo električne luči. Prav gotovo, da smo zaradi tega, zlasitli tisti, ki še nismo naredil'- imštala-clilj-e' po hiši, v veili-kih skrbeh. Kako to, da bo nekdo plačal za napeljano luč namesto ko-t doslej največ ido 500 dim, celo 2.000. To na-m ne gre v glavo. Naš pregovor' pravi: ali vsi d-otoro a-li vsi slabo. Pa bomo še vldel'1, -kako se bo ta- stvar končala. * POBEGI. — Dežja je treba, da bo paradižnika še več. Gotovo bi ine. bilo slabo za zemljo, če bi zdaj pametno namočilo. Dežja pa n^iče fairtii. Zato pa bo -paraidiižlniiika maniji; Naša odkupna zadruga bi ga lahko vsalk dain n alku, pila od -naših kmetov t-uldi do dva polna 'kamiona. Talko pa vseiga, kar odkupi, ni toliko. Se je čas, da b-i z dobrim dežjem še ikaj nabrali. Ce pa dežja n-i, bo tuldi ipairadi/žmiika iin o-s-taJih pridelkov bo manj. -BORST. — Nepoklicni ribiči zastrupljajo vodo' po naši Rokavi- Tol ■n-i -le -nevarno za živimo, 'ki jo gani-mo -pit v Rokavo, temveč (tradì za ljudi, ki -se zdaj v poletnem času kopljejo v vodi Nevarno je, da se kdo zastrupi v itaki vodi, saj ti raepoklicn-i ribiči lovijo ribe z mekiiirraf" strupi. I-n če ti str-upi ubijajo ritoé^'-isd prav gotovo nevarni tudi: za ajtidi. Fà kljub večkratnemu opozorilu od našega KLO ti' mepoikliicni ribiči ;pa še vedno ‘lovijo ri-be po naš-i Rokavi ,i;n s tem Hkrati zastnuiplljajo" t-üdj vbdo. Dobro bi bilo, da t& se' le zavedli; da ne delajo prav. CEZARJI. — Ljudska inšpekcija bi lahko bolje delala. Toda člani naše ljudske Emšipekcije pravijo, da se bojijo sovraštva iln -da -ima-jo zato težave, če kje ftò-ga zasačijo, -k-i ne deia prav. Iz tega 'izhaja tudi vzrok, ki zavira delo'-naše -ljudske linšpekCj^e. V avgustu bomo zbirali odpadhe . Od petega -do dvanajstega- avgusta bo v območju Istrskega'okrožja -nabiralna akcija industrijskih -odpadkov. V akciji -bodo sodelovale množične organizacije, v prvi vrsti Ipa mladima in. piani,nji, . •' *'Jf ..-ir _ V 'tednu zbiirapja bodo pqjbirali po-ra-bne odipad-ke i-z široke -potrošnje In zasebne obrtniške del-avjnosfii, posebna staro železo, tekstilne odpadke,' .stari papir, kosti, st-eklene črepinje ter grani i j ev c o dpadke. . Stalno zbira odpadke' v -našem okrcU žju podjetje »Odpad« s petami po-druSnicarni. Sam-o v 'lanskem letu je podjetje nabralo -preko 400 ton -materiala, -l-etos -pa sii j-e 'zadalo -naloga -nabrati ©50 ton Sor-tlra-riih odpadkov; od tega je -bil plan -do -danes Izvršen prek0 50 -procentov. “■■./rrH Večino nabr-ainih odpadkov -uporabi: tuka>jšnja lokalna i-rad-ustrija, nekaj pa obrtniki in kmetijske -obdelov.aln-e za« druge. Pojcasnilo h nesreči v Semedeli V zvezi s' iprometno raiesreča dne 14. VII. 1951, kii je ipovzračila pri Se« m-e-deli smrt uslužbenca -podjetja E-dilit v I-zoIi Peg-a-n- Rajka iz Dutovelj pri Sežara-i so organi NZ -ugotovili, -naslednje: »Po -uradnih -ugotovitvah in po rnn-eju očividcev je kriv.,.nesreče sam -kolesa-r. -Kolesar je zavozil' pred osebni av-to Ejdt 1100 — TS 2881 pra-v v trenutku, ko je avto -drvel z brzi-no 60 km n-a -uro. Vozač avtomobila idr. Jurij Fonda iz Pi-rana je bil takoj zaslišan -i-n potem' izpuščen. Ponesrečenec je bil takoj prepeljan v -bolnico v Izolo, kjer je po 3 -urah -podlegel notranjim poškodbam.«. * v TAKE S-O IS-T-RSKE SOLARNE itsii§mnàki šovinisti se bojijo da jih IVU na jesenskih volitvah ne bo podpirala Šovinistična ka-m-parnja v zvezi s tržaški,m v-prašam-je-m se v I-taliji nadaljuje. Kljub temu, da ga je sam De Gaaperi v svojem- zadnjem govoru spravil v marsikaterem pri-mer-u na laž, iitaKlian-ski tisk noče pni-znatli, da je potvarjal dejstva. Predvsem zarner-ja trik De Gaspenij-u, da je cono B premalo omenil iin da -ni, ikot -pravi, nekih tež'k'-h d-o®adikorv prikazal v pravi luči. Sledila je tu-d-i- nova irateripeHaici-ja In- s-iiceir poslanca Baritole-Jja gleide cone B, katero je »tai-ijanslkii tisk -prtl-merino poidič-r-tal. Veirj-etao b-o-d-o v -kratkem siedile .še move intenpela-cije v tej smerli tako, da homo imeli- priliko zabele-žli-tli, nov hrup v italijanskem parlamentu. -Medtem se uradni krOg-i v Ita,liji pri-pravlljajo, da bod-o poataviil-i for-mallno zahtevo za re-viaiijo mir-ovn-e pogodbe. I-taliijanski tisk piše v tej zvezi, da je ta akcija postala nujna, ker mirovna plcigodiba z Japonsko nima nobenih določb, ki bi omejevale vojaško dejavnost .le-te. V te-j zvezi piše nedeljski »Giornale -dii Trieste«, da ne b-i eve-ntua-lina r-evizl-ja mirovne pogodbe samo odpravita, vc-jaške im gospodarske o-me-j'lbv-e, k-i so j-iih bili -nalož-i-lfi Italiji- z miir-ovn-o- pogodbo, temveč bi tluidi pripraivii-la pat za v-nn-iteV Trsta k Italiji. 'Torej fco-t vse ka-že i-red-einitiistlilčna kampanja v izvezli z T-r-žaSkim vipraša-nijem ni dosegla svojega vr-Hunca n-it-i z" govorom De Gaspeirija -ter se b-o po-n-ov-nio razživela v zvezi z novimi inter© eil acöi j am i v italijanskem -parilamerw tu iin v zvezi z uradno positavitvi-j-o zahteve po reviziji m-i-rovine pogodbe. Visa ta kamipan-ja pa se je pokazala v zadnjih dneh v čisto -novi jjuičl. Marsikdo se je spraševal, zalkaij- nenadoma tak krik i-n vi-k, ko se prav za prav mi n česar zg«d|illo. Zavezniška vojaška up-rava v coni A je že 11. III. 1948. izdala navodilo, da riimisko kasacijsko sodišče ni pristojiho za Tržaško ozemlje. Torej- silva-r je dovolj stara i-n, tudi pomiov-no navodilo Zavezniške vojaške uprave, da itaill-janG-ka sodišča ni,so pir-iistioljina za Tržaško ozeimil-je, ,ne bii mogla povzročiti take kampanje. Tako je min.-enijie tako angleških kot tudi armarikamlskiiih. v-oldi-lnSh časoip-iis-ov, k-i PliSejo -kioit -na pr-lme-r New Jor-k Times, da so Italijani dvignili vihar v kozaricu vode ter se čudijo zakaj tak viik i-n krik, k-o se pra-v za p-rav n-i ni-česap zgoidlilo. Toda zadnji članek E-nza Gr a-zzli-n-i-j-a v Corriere delila sera stavlja neko zahtevo, ki -naj bi jo izpolnii-la Zavezniška vojaška uprava po De Gasperi-j-e-vem g-ovonu i-n po izmenjavi d-i-plo-maitski-h not. Grazzi-nli pra-v,', da se m-o-ra po vsem tem nekaj zgo-di-tli. Za-vezn-iSka - vojačka uprava mora ma kakršenkoli na-Siln pokazati • ž-el-j-o pio-p-ravltii -napake, k-i j-i-h je napravila. V priv' vrslbi n-aij bi razšiiriilla' na Trist i-ta.lijamski volliivra-i- z,a-koin o povezavah list, pravi Gra-zzini. V:so zadevo razlaga talkonle: -ni verjetno, da bi iita-li-j-ainske de-mokiraiti-čn-e stranke- (-t-u misli italijanske šoviiniisbiičn-e stranke) dosegle pri letošnjih v-alitvah v oktobr-u 53 odstotkov glasov, kot so to pri zadnjih volitvah. Torej me bi dosegle absolutne večine, -kar hi zopet prineslo težave p-ri sestavi obči-mske uprave, itd. Gianinio Stupar,ich pa pravi v torinskem liist-u »Stampa«, da obstaja nevarnost, da bo najmanj 30 tisoč volivcev glasovallio proti, Italiji, če upoštevamo; da bodo glasoval' proti Italiji name-š-čan-cS ZVU in raji-h-ove žene in atroci-, ki nimajo volimo pravic-o. Stuparioh mliiSl-i, da bo 30.000 novih voll'ivcev glasovalo pirat.': Italiji, ker so vsi tli, ki jih omenja, ni zadnjih volitvah glasovali za Italij-o. Razpoloženje v T-rstu se je pač od zadiraj ih voli t ev močno spremsnliilo iin, itatiij-ainiski šov,'-0 im isti se b-o-je, da bi jim- eventualno Zave-zin-iška vojaška uprava o-d-te-gri-la svojo pddip-oro, ki jiim jo je tako velikodušno mudila pni zadnjih volitva-h. Kaj bi se zgodilo, če ne bi prišle v prihodnjem, ok-tob-nu volit r-eke1 volliv-ce-v iz Italije, ki so se pred tremi leti vallile iz vseh krajev «z Italije v Tr:st? Kaj b-i se zgoidilo, če bi Zavezniška vojaška uprava onemogočila pritisk šovinističnih strank na tržaške volivce, zlasti biisite, k.i so v dnža-v,n-iih službah? To skrbi iita-tij-aniske šoviniste in Z2ibo- zga-nlj-ajo tak hrup že oib najimanj-šem znalk,u, da bi jim Zavezniška vojaška upirava hotela odtegniti svojo ve-l-ikodiušnio podporo iin postopati bolj neprlilsitra-nslko. Grazziini v Corriere delila Sera računa, da šov-i-n -stiične stranke ne b-odo dosegle 53 odstotkov kot pri zadnjih volitvah. P,ri te-m seveda računa na tako imanova-mì nor« maini potek dogodkov, da bodo volitve v iistem ozračju kot pred1 tremi leti. In kaj, če teig.a ozračja ne bo? VI takem primeru b-i šov -rtisltd ' doživeli v T-rstu velik poraz. Zato njihov krik im vi-k, za-to predlogi rimskega lista Messaggero, da bi Italija tposlala v Trst vsaj majhno simbolično jedro svojih če;t, da bi se tako poit^rinlirlo zaupanje, potrpežljivost ‘‘in vedrina življenja šovinistom v 'trstu kot pravi- list! za-to vse kr-ičanljle in laži o coni B, zato vsi koraki italijanski'h diplomatov, ki bi h-atèilii za vsako c-eno obdržati današnje stanje ko je Trst dejansko vkljiučen v Italijo-. Itaiiijanislki ur.aidinii krogi, bi Hoteli na vsak način ustvarjati dejansko stanje v Trstu v svojo kor,1st. Pri tem bj, hoteli izbrisati :z svela de-jst-vo, da ima na Tržaškem ozemlj-u J-uigosla-vija svoje zakonite pravice. Na -niiihovo kampanjo je odlioičnio odgovoril maršal Tito v petek, ko je tekel, da Jugoslavija ne bo nikdar trgovala s' svojim življem un da n-e bo -nikdar dopuštiila, da bi b-ila -tako dhžaiva kot nij-ami -narodi poškodovani. Te besede maršala Tita so naiete-le na navdušeno ' odobravanje me-d Slove-mci, Hrvati in tudi med demokrat,iiČinijmi' Ita-lija-r)-: v obe-h conah Triž-ašlkega ozemiija, ki ne želli-j-o, da b-i se še kidaj vrinile razmere; pod katerimi so živeli v času, ko je ital''jamski iirrii^raal-lkern vjadal v teh krajih. ' “ u ■’ ,|v __ Reportaža o dogodkih ob romunski meji - MILJE. TRST Je tudi preseljevanje boi za mir? i Odlomek iz zgodovine naših krajev Romunske oblastli so že zdavnaj iz. selile prebivalce iiz neposredne bližine meje im ma vež ato metrov so celo preorale asfaltirano mednarodno cesto. Romuni so se zavarovati z bodečo žico, da bi onemogočili svojim kmetom, delavcem iin majataom uhajati v Jugoslavi.j o. One 27. jumija zgodaj zjutraj je prišel neki oficir nomuinfike tajne policije »Siiguranice« k našemu mejnemu kamnu im sporočit dežurnemu, da b' »rado nekaj jugoslovanskih državljanov zapustilo Romunijo ira da jim romunske oblasti .ne delajo nobenih ovir«. Kmalu za njim je prišla Skupina moških im žensk v spremstvu poletje im naši graničarji so jiih takoj sprejeli im Jim. postregli s kosilom, ker so trdili, da so lačni. Rriilpovediovaili’ so, »da so se rešili im vrinili v domovino, za kar se moraljo zahvaliti pomoti policijske birokracije in tr affi,ciioin almi podkupljivosti romunskih uraidnilkorvi«. S temi besedami je začel svoje pripovedovanje Toidor Ardeljam. Kar verjeli niso mag®, da so res v domovini rešeni muk in stiratilo, iki so jih '.prenašali, zlasti zadnje dlni. Njihovo pripovedovan,je spominja na strahote divjanja faitler-jevcev, ko so bili na višku strahovlade. »Dnie 17. junija pozno popoldne je prišel v našo vas Rudino ešaloin vo'ja-kov, okrog 30 policajev ter 20 oficirjev im agentov »Sigiurarece«. Takoj so zastražili vse izhode i:z vasi, na postaji im mostu pa so postavili', močnejše straže s težkimi mitraljezi. Ljudje so se umaikmiili v hiše. Kmetom niso dovolili nitiil napojiti žiiviimo. Policijske patrole so hodile po vaisi im glasno svarine ljudi, da bodo ustrelile vsakogar, kdor bi stopil ,iiz hiše. Tisto noč v Riuidmu mCIhče ni sipal. Dne 18. junija zjutraj ob 5 je vidnlo na naše dvorišče 10 vojakov z dvema oficirjema »Siigiuirance«. Vsi smo se morali hitro obleti im zbrati ma dvorišču. Zahtevali ‘so od nas legitimacije im nam jih vzeli. Nelki oficir »Sisurance« mam je rekel: »Zidaj je ura pet, do osmih morate biti pripravljeni S seboj vzemite samo najpotrebnejše stvari. Natanko ob osmih odhaja vlak, kdor bi ostal doma aiii b» se upiral, bo takoj ustreljen!« Iz hiš se je razlegalo tannan-je in jokanje. Po vasi so odmevale žandanske psovke^ kdaj pa kdaj je potila puška. Talko smo videli, da je doletela tudi druge vaščane enaka usoda.« »V naši hiši so pretepli mojega strica,« se je oglasila brhka Slidoinija, ki je že od: leta 1948. čakala ma vizum, da bi smela odpotovati iz Romunije. »Samo vprašal je, kam gredo, zakaj jih ZANIMIVOSTI PO SVETU NOVO OKENSKO STEKLO ZA IZOLACIJO ZVOKA — Tavama stekla v državi Ohio je izdelala mioivo vrsto jekla, Iki dobro izolira .zvolk. S item je omogočila ljudem mirino spanje v njihovih dlomavih. Zdravniško je mamreč dognano, da ulični hrušč poveča utrujenost. Dr. Geiger, univerzitetni profesor v ChScagiu, je dognal, da potroši Strojepiska, ki dela v oddelku, kjer je velik hrup, 19% več energije kot Strojepiska, kti dela v tišini. Isti profesor trdi, da se .bo moglo 44% zunanjih zvokov odbiti s ito .novo vrsta istekla, ki ga imenujejo «therimapane«. To steklo mnogo uporabljajo za odbijanje neposrednih zunanjih zvokov in šumov v radijskih postajah. IZ DEŽELE HARAKIRIJA — Tokij-:e oblasti so, zaskrbljene zaradi nara-ajočega številla samomorov, dale napiti ma Jerajih, ki so samomorilcem ajbolj priljubljeni, velike letake z apiisam: »Vi, ki, .nameravate končati .svojlim življenjem, počakajte še treti,tek! Prfdjte in pogovorite se s nnkcianairjem za javno pomnočl« »ROJSTVO« OTOKA — Informacij-i ibiillten. centralnega komiteja za enograflijo .pri. ml'lniistrstvu za po-jrstvo EraniCiije poroča, da se je povili v arhiipeiu Novih Hebridov nov ilkanski otoček. Med otokom Epi Tomigoa, zahodno od malega otoka lika je plitvima, katere globina se že-večkrat menjala. Po letu ^1897 se pojavil taim zelo visok otok, ki pa : je začel kimata pogrezati. Leta 1901 : bil Visok samo še 15 metrov. Le-I 1905 pa je popolnoma izginil, ma (Sgoverni mestu pa je ostala le še sa svetlo zelene vode v sredi 200 m Opine. 13. septembra 1949 pa je neki lot opazili skoratj na istem mestu, er je otok izginil, steber par iin dirt, dvigajoč se priibUižmo 60 metrov, o’je letal četrt ure .nad tem mestom, : opazil,nov otok o v alme oblike, ki : obsegal približno .1200 kvadratnih letrorv. 9. junija 1950 pa je meka francuska (iizwidna ladja, odkrila obširno odročje, pokrito z manij kakor 200 letroiv vöde, .na kraju novega vulka-a pa otok brez rastlinstva, visok 80 lebrov, s premerom 300 metrov. Te raje so označili na zemljevidih kot evarine za .navigacijo zaradi naglih prememb glolbim, ki jih povzročajo mikani. * VLAK IMA ZAMUDO — ZARADI ìOSENlC. — V Kanadi, na progi To-onto—S aulì Saim.te Marie so imeli :akDnijie dni vsi. Mlaki precejšnje za-pude. Ogromne jnnož jce gosenic bo e inamreč selile tiste dni preko želez-liške proge. Ko je vil ata poskušal oziti preko mjiiih, je .nastala prii tem akšina kaša, 'da so se kolesa Pri tem •ar ma mestu vrtela. EDNO VIŠJE — VEDNO HITREJE Iz Los Angelesa poročajo, da so poizkusnih letih .novozgrajenega lila ameriške pomorske avlacije j »Douglas Skyrocket« potolkli vse edanije znane rekorde, tako v vii-ikem lietiu kakor v torzimi. Vendar iiz 'varnostnih razlogov me poveido kako visoko je poletelo novo le-> miti s kakšno hržimo. Časnikarji Los Anigeiles/u sicer pripovedujejo irzmii, mad 2.000 km na uro, vendar ■bo mi z ničemer potrjeno, prav o, kot j etudi baje dosežena vi-a 20.300 m. gonijo iz hiš im z zemlje, ki jo obdelujejo že od pamtiiveka. Ko bi ne bili začeli, otroci in ženske Jokati, bi ga bili ubili. V /kolonah so mas odgnali ma .železniško postajo. Tam so nas stlačili v žlvi/nislke vagone. Bilo nas je 65 družin. To je bil šele začetek. Prihodnje dni so prišli, na vrsto še drugi. V.lak pa nli odpeljal ob osmih, kakor je bilo rečemo. Iznenada so zbrali vse gospodarje im jih odgnali proti vasi. Žene so bile prepričane, da jiih nameravajo ustreliti. Da ni začela policija streljati iz mitraljeza, bi bile razbile vrata vagonov i minava,lile na vojake. Gospodarjev pa niso ustrelili. Of icirji »Si-guranice,« so zahtevali od vsakega, napove, koliko ima živine, perutnine, ocihlilšibva, skratka pramilfiniin. Vse so jim plačali po »miormiiranOh cenah«. Krave so plačevali ,po dva do tri. tisoč ,lejev, dcibre ikomje po isti ceni. V hotelu v Temišivanu pa stame kosilo 3.000 lejev. Gosi so plačevali po 15 lejev, jajca pa so na trgu tuffi 15 lejeiv. Mnogi kmetje denarja niso hoteli sprejeti, vsi pa so morali podpis,ati potrdila, da so prosto,volitino pirodaiM premi.,čn,ime. Agenti »Siguramce« so bili veseli, da kmetije nočejo, denarja. Brž so ga spravili v žepe. Velika postaja v Temi,Švaru je bila tri dni zatrpana z garniturami vagonov, pota ih moških, žensk in otrok. Vsii vagom: so bili zastraženi s policijo iin vojaki.. Noben prebivalec Te-miävara ise mi smel približati, postaji, s katere so se razlegali kiiiiicii na pomoč im joikanje nesrečni h ljudi, zlasti obrok. Strašni prizori so spremljati to potovanje na Vzhod, neznano kam. V našem vagonu je umrla neka starka im dolgo smo morali Ptositi, da so odnesli truplo. 2e dolgo pred smrtjo je s slabotnim glasom zaman rotila stražarja, naj ji prinese vode. Čeprav je videl, da umira, ji ni hotei dati niti kaplje vode. Iz bližnjega vagona, ki je čakal lokomotivo, so se razlegali krtki v porodnih krčih ležeče žene. V tistem vagonu so bili razen nje samta moški im otroci. Nihče ji nil znal poz magati, policaji pa se za njene 'krike sploh niso zmenili. Videi pa sem tudi vojake, ki so spričo teh strašnih, prizorov jolkali. Tudi. neki oficir je imel solzne oči, ko je zapovedat vojaku, naj odnese mrtvorojanöka žene, ki je rodila brez Sleherne pomoči v vagonu na nasprotni strami. V Temišivariu je »Stigiuramea« odgnala več Skupim izseljencev v zapore, me,d njimi tudi nas. Ker sm,o imeli jugoslovanske patine liste, sp nas pa,hinili v naj,slabše zapore. Drugi dan so prišli novi priporniki im ker nas je bilo že preveč, so has odgnali': v bližnjo vas v olbčiinslke zapore. S prepričevanjem, ta podkupovanjem se nam je »osrečilo omehčati vaškega predstavnika »Slgmiraince«, da ,nam je dovolil oditi. V inekeim drugem mestu so mas aretirali in ker nihče ni imel podatkov o mas, smo dokazali, da smo namenjeni; v Jugoslavijo iin da imamo potne liste v redlu. Talko so nas naposled odgnali proti meijii. Med potjo smo srečavali transporte, v katerih je bilo na tisoče rnaiših.ljudi, ki so jih peljali pod.policijsko stražo nekam proti Vzhodu.« f A. K. Po benešlko-aglejski vojni, ki je bila v zadnjem četrtletju 13. stoletja, je piesto Milje pripadlo oglejskemu patriarhu. Ti so morali ivečkrat z orožjem v rokah na:d mesto, kajti beneški a-geiniti so skoraj stalno skušali osvojiti , Milje za beneško republiko. To je povsem razumljivo, ker so Milje predstavljale nekako preidsitražio Trsta. Brez Miilj je bito zavzetje Trsta zaenkrat nemogoče in tega so se Benečani dobro zavedal®. Prav zato so si prfuzade-vaili dobiti’ Milje v svoje roke in so pošiljali tja ter tam podkupovali svoje ljudi, ki so mnogokrat poskusiti, da bi podredili mesto Benetkam. Ti poskusi niso uspeli. Nad Miljami so bdeilii fevidalici 14. stoletja bodisi v I-stri bodisi izven raje. Bdeli .so patriarhi, kC so .imeli Mitje še vedno v direktni oblasti, čuvali so gariški in istrski griofjle, ki so se bali stalnega prodiranja beneške republike v notranjost Istre. Bidet je pa tuffi Trst, ki: je napenjal vse sile, da bi se izognil beneškemu gospostvu ,iin je videl v Mi- mesto. Izvemo budi, da je da,l umoriti precej ljudi (imena nam listina zamolči), da j,e nekatere tudi pregnal, da je razpisal veliko šiterviilo denarnih kazni. Vsega tega pa ni mogel prenašati patriarh Markarid, ki je takoj i-memovaj Friderika iz Savorinjana za poglavarja svojih vojaških sl, ki so faille do,Hočane, da bi ponovno osvojile Milje. Do 6. novembra so bile Milje že osvojene, kajti že ta dam začenjajo v Vidmu misliti na to, kako bi ponovno osvojeno mesto utrdili iin 15. novembra imajo v Vidmu že poročila o delu p,ril utrdbah. To je v glkvmem vse, kar nam li/ stime povejo o uporu.- Zelo malo torej. Vendar a,ko si listine podrobneje ogledamo im jiih dopolnimo s petim poročilom iz Kopra, ki ga bomo kma- zahteivo, podarile prostor, kjer bi se mogel zateči v primeru neuspeha. Iz tega se tudi vidi, da je bil Sterni dober računar, kajti njegovo posestvo mu je kasneje prav prišlo, da se je tja zatekel. Tako lahlko pridemo do druge u-gotoviiitve. Milje namreč niso podpirale tega Steinijeivega podviga. Ko se je polastil mesta, je pobil im izgnal precej ljudi. Razpisal je tudi veliko število glob, kar nli moglo dobro vplivati na meščane. Im prav zaradi tega ni mogel obdržati mesta v svojih rokah, ko so ga napadle patriarhove vojaške siile. Vojska Friderika iz Sa-vonnjana mi bila velika, zbrana v naglici, iin bi jo Steni s pomočjo müj-Skiih meščanov lahko odbili, če že ne razbil. Ker pa ni imel podpore mešča- PISMO IZ BELU A velikega poljedelsko - industrijskega kombinata F. Jakomin: Čakam te Čakam te, ko sanjajoči topoli in ciprese naokoli gube se v somrak. 'Čakam te, in tihi tako so ti moji večeri, da vsak me najtišji korak vznemiri. MOTIV IZ ISTRSKE VASI Leta 1947. Težko se j,e poslovila od mene moja mamka, Dalmatinka Vera. »V Belje grem, pomisli, v tisto puščobo, tjia so me prestavili«, in s silo je zadrževalo jok, ki ji je stiskal grlo. »Srtečmo hodi, in ipišl, če jie res tako hudo«,1 sem ji dejala ob slovesu. •Ni bilo glasu, me 'prvo, ne drugo in ne tretje letio. Kdo ve, kaj je z njo. Poročila sie je. in odhitela, kolikor je mogla hitro staran iz Belja. Tako sem mislila, dokler ni pnišlo pismo, napisano z neznano pisavo. — * — »Težko isem se 'privadila iin sprva sem mislila, da bom pobegnite. Končno pa ime je začela prostrana ravnina, bogata in rodovitna priklepati nase, ko sem spoznala, da ji je 'potrebna prenekatera skrb :in nega. 60 tisoč ha iplodlne zemlje itn bogati gozdovi, to je Belje, njegovo srce pa je železnica, ipo kateri beljaki železni čarji prevažajo na tilsoče ton beljakih dobrin, mesa, ižita, volne itd. V zadnjih letih so beljski železničarji prevozili 13 milijon tonskih kilometrov raznih tovorov. Center Belja je Kneževo. Železniška postaja, kiino, park, dvorec, stara kasarna iz časov Marije Terezije, Strojna delavnica, opekarna, menza, dom kulture — vse to je last kamlbtoaita Belje im delovnega kolektiva. »Delam v ir.eciakciji lista »Beljski 'brigadir« in sem zelo zadovoljna«, piše Vera, .»Naj ti malce opišem, kakšno je življenje pri mas. Gotovo te bo zanimal v prvi vrsti doprinos Belja k prehrani. Poslušaj! Z mastjo In mesom bi Beilje lahko zalagalo nič manj kot tri velika mesta. Lan! je dalo Belje državi kar 46.000 prašičev, letos pa je suša tudi svinjerejo v Belju prizadela, kar ni bilo dovolj koruze. Goveje živine smo oddali državi 430 glav. Znanii aipatjnski rilbiči prav tako delajo v našem kombinatu. Lani so polovili 4Q vagonov rib, ki so jih razposlali po mestih. Naj ti še naprej naštevam: 500 ton divjačine, 300 ton pšenice, mnogo surovega masla, povrtnine. Toliko pridelamo; živil, kljub temu, da rastejo na njivah večji del industrijske rastline in da sta dve tretjini zemlje pokriti iz gozdom. Tudi mnoge poljedelske stroje izdelujejo kar na posestvu v posebnih delavnicah. Spet inekaj zate! Prehrambena industrija 'ima središča v Belem Manastiru, Kozjaku, in na Branj,in vrhu. V teh tovanmah delajo z modernimi stroji. Kaj naj ti še pišem? Pri nas je toliko novega in lepega, posebno še, če človek pomisli, koliko bo dajalo naše Belje če,z inekaj let. N,a eno bi ipa skoraj pozabila. Vem,, kako rada ješ mehko kurje meso lin še raje sveža .jajca. Pri nas gradimo pravo kurije mesto — kotkošjo farmo. T,a bo ena maj večjih ina svetu, saj bo letno vzredila mad 2 in. pol milijona perutnine. Mnogo sem ti povedala, toda zelo površno. Želim si, dà ae sama prepričaš, kako jie pri mas, kako hitro in plodno mam poteka čas. Se nikdar nisem videla zrasti plodov dela tako hitro kot pri nas v Belju. Pridi!« To je biilo pismo znanke, ki nikdar ni mislila, da bo 'preživela več kot le nekaj 'dni ma pustem, dolgočasnem posestvu. V. Ijah točko, od koder bi mogli Benečani najlažje prodreti. Vendar Benetke niso mirovale. Se v drugi polovici 14. stoletja imamo poročila o neredih, ki, so jih povzročili Benečani v Miljah. Najvažnejša taka poročila so iz teta 1374. Govorijo namreč o nekem upom, ki ga je vodil Rafael Ser Steni iz Mi.lj. Rafael Seir Stani se je septembra ali oktobra omenjenega leta uprl patriarhu Markardu. O tem uporu nimamo direktnih poročili, Mi bi nastala v Mjljah (vsaj objavljana niso bila), vežami smo na 4 poročila, ki izhajajo iz Vidma in na eno iz Kopra, k: ga je pa napisal miljski notar. Prvo ta najvažnejše poročilo z dne 28. oktobra 1374 nam govori o uiporu tim o pripravah patriarha proti uponnhkom. Naslednja tri poročila z dne 6., 9. in 15. novembra govore o Ukrepih patriarhove stolice, da bi ponovno, osvojenim Miljam zagotovili mir. Peto poročilo, ki ga je poslal miljski notar Sador iz Kopra, pa nam bo povedalo še nekaj več. Predvsem mas zanima poročilo. Iz njega namreč izvemo, da se je v Miljah uprl Rafael Ser Steni in osvojil r •--.v« “Su® - ’/ • Ji r - !» / ta/ - / ^ » f~ -, ■ • ■ b : ■'fta l. ‘tata :•. ' 1. : : ; :ta/:f ; i j. ■- • *' ■ ' •'/tata - .•»»'v'-..; .... 'i/ i" H ,• 'i/ iV/ta/oi ■ - :-K.> v > t. i 1 & ®mMìè NOVI ZAiDRUZNI HLEVI lu obravnavali, pridemo do analize, kii nam bo pokazala sliko upora v jasnejši luči, Najprej rfas preseneti dejstvo, da je bil rafael Ser Stenti milijsiki meščan im sosed. Kaj naj to pomeni? Li-Stima se dobesedno izraža, da je bil »prebivalec in sosed mlitjskega ozemlja,«. Imel je torej tudi posestva izven m rijSkega ozemlja, verjetno v okolici Kopra, kamor se je, zatekal, ko so patriarhove trupe udarile nanj. Bil je torej fevdalec. Obenem je imeli pravico prebivati v mesibu, bil je torej meščan. Malokateri zemljiški posestnik pa je v tej dobi tudi meščan, zato iitnamo pravico trditi, da si je pridobili posestvo kasneje kot. pa meščanske pravice, in cilcer za neke zasluge ali pa z nakupom. Mesti Milje im Koper pa sta vestno zabeležili v svoje arhive vse prodaje iin nakupe, ki so jih izvršili na rtjuiniem ozemlju,- Ni nam pa znan’ primer, da bi kdo prodal Stenaiju kako posestvo, manjše ali večje vrednosti. To pomeni, da si je pridobil: posestvo na drugi način. Vprašanje nastane: kdo mra ga je dal? Rekli smo, da je fato njegovo posestvo izven območja miljskeiga ozemlja. To pomeni, da mestna uprava Milj ga mu iti mogla darovati. Kaj pa Koper? Večina koprskega arhiva je, kot znano, v Benetkah. V delu, ki nam je ostal, ni mogoče najti nobeine take listine. Morda fai se našla v Benetkah. Toda, ali je to važno? Dovolj je, če vemo, čigav je bil Koper v tej dobi. In znano je, da je Koper pripadal Benetkam že ob koncu 13. stoletja in da je bil od tedaj neprekinjeno pod direktno beneško oblastjo. Imel je beneškega župana, beneške zakone, beneško upravo, beneško sodišče i,td. Torej suverene mad Koprom so bile Benetke im edino orne so mogle, ali same ali preko svojih ljudli v Koipru prodati ali verjetneje darovati Steniju omenjeno posestvo. Toda zakaj naj bi Benetke darovale del koprskih, orej svojih posestev miljsikemiu meščanu? Jasno je, da so smatrale Steinija za svojega a-gemta, ker ni bil zadovoljen s patriarhovo (Mastjo. Jasno je tudi, da so Benetke vedele za njegovo namero, da se z uporom palasti mesta. In zaradi tega so mu, verjetno na njegovo nov, j,e moraj sam pobegniti iz mesta na svoje poisestvo onkraj maja milj-sikeiga ozemlja, kjer ni segala patriarhova oblast. Ce že 6. novembra sklepajo v Vidmu o poniovino osvojenih Miiljah, pomeni, da se je Friderik polastil mesta v pičlih šestih dneh, če vračunamo tudi dva do tri dni zbiranja sil iin poiti do mfestnega obzidja. To pomeni, da se je borii največ štiri dimi. To pomeni, da ni našel kdove kakšnega odpora. To tudi pomeni, da da so MiiHjčainl ostali hladni za stvar Stantii j a oziroma Betnebk, ki jih je Steni predstavljal. Mogli bi'misliti, da se je Sterni podal v Trst ali vsaj na tržaško ozemlje, toda vedeti moramo, da je bil Trst v tej dobi zaveznik patriarha in da se je celo podal začasno ,pod oblast Ogleja. Toreij je 'izključeno, da bii, Steni iskat zavetja v Trstu. Preostaja mu samo Koper. Tako lahko ugotovimo, da njegova posestva niso moigla teliti dnusje koit na koprskem ozemlju im da se je tja zatekel. Medtem ko je Ml om oidsoten iz mesta, sklepajo v Vidmu o obrambi*Milj. iin. imeiniuijeijo Friderika iz Savorinjana za kapitana iin župana ter Nikolaja Onfaitija iz Milj za glavnega mestnega prokuratorja z dvojino plačo. V.prašanije je: zakaj se je patriarh tako podvizal, da bi ponovno osvojil Milje iin izgnal Stemija? V prvem poročilu beremo, da je dal precej ljudi ubiti in izgnati. Kdo so bili ti ljudje? To vprašanje nam pove, zakaj se je patriarhu tako mudilo. Kajti jasno je, da je Siteni, ko se je polastil mesta, dal pobiti vse najboljše patriarhove tjuffi. Verjetno pa je, da so bili med mrtvimi tudi pristaši Benetk. Seveda že to, da se je zatekel na beneško o-'zemlllje, lahko smatramo za velelko podporo, toda ali bii ne bilo umestno, da bi ga Benetke tedaj podprle z večjimi močmi, če so vedele, da dela za njihov račun? Jasno je, da Ki bilo umestno. Toda to dokazuje samo, da je Steni delal tudi za svoj račun in ver. jetrno hotel postati nekak miljski de- ' spot, pad pokroviteljstvom Benetk. Kako prihajamo do te misli? Med tem, ko so patriarhovi ljudje v Miljah popravljali utrdbe, je Steni zbiral ladje na Koprskem in zadnje dni novembra ali najkasneje 1. decembra leta 1374 je nenadoma udaril na Milje, da bi se maščeval im po tnožinoistti tudi ostaj tam za vedino. To sklepamo iz petega poročila, ki ga je .napisal v Kopru miljski noitar Sador, podpisal pa tudii Jurij Zenit im mjegav sin Zeno, Rajmund Laureati lin Peter, sin nekega Amdrejä. Ti ljudje so pobegniti iz Milj iin 2. decembra napisali pismo tržaškemu škofu, v katerem mu sporočajo, da je Rafael Ser Steni z ladjami udrl v Milje ter ubij med drugimi Njlkolaja Alderija im Tomaža, sina Ivama Brumetitija, Pavla, sina Andreja Im druge, 'katerih imen še ne vedo. Vsi ti so bi* miljski sodniki. Kaj se je zgodilo z županom, ne morejo sporočiti, ker še niso zvedeli. Orni sami so pa v naglici, kot so pač mogli, pobegnil* v Koper in od tu miu sporočajo te žalostne moiviice s prošnjo, naj bi jiih siporočill patriarhu, kar se je zgodilo iin naj bi tudi sam gledal na to, aa se nevarnost v Miljah odstrani. Kaj se je zgodilo pozneje, nam viri ne povedo. Dejstvo pa je, da Milje še niso prišle pod direktno beneško oblast, a tudii, Rafael Steni ni ostal dolgo tam. Kaj, naj to pomeni? Pnvič si moramo roišliti, da m:u Benetke niso Hotele pomagati da bi postal miljski despot, ker šo imele z Miljami svoje posebne račune. Drugič pa moramo predpostavljati, da njegove čete niso bile toliko močne, da bi se dolgo upirale Friderikovim im, tako se je moral u-makniti: iz mesta. Tretjič je pa tudi jasno, da bi ga še sreča* v zgodovini Miilj, kio bi bil ostal živ. Kajti tako upprine narave ne mirujejo. Steni pa odslej miruje. To pomeni, da je izginil alf, da so 'ga ujeli in ubili. Virov o tem nimamo. Vprašanje je še, zakaj so se miiljElki begunci zatekli prav v Koiper in me v Trst? Na to, bi mogli odgovoriti le s tem, da so Benetke, torej budi .njihovi predstavniki v Kopru, v zadnjem trenutku spremenili stališče Rafaela Steni,j,a. To bi še an-ankrait potrdilo dejstvo, da je holtel Steni postati despot v mestu Miljah. Torej kakor so ga Benetke najele za svoje cifflje, talko so ga tuffi žrtvovale, ko so, videle, da deila za svoj račun1. Važno je pri tem ugotoviti, da so hotele Benetke imeti Milje brezpogojno v svojih rokah, ker iso imele namen, osvojiti Trst, s katerim, so bile v vojni že nad 10 let. Niso pa hotele imeti v Miljah nekega posredoval,ca, pa četudi so mu same pomaigale do neke oblasti. ' , Giric© Tudi ina naše male girice n,e smemo .po'zaiblti. Kolikokrat smio jiih že jedli' in kako idclbre so vedno bile. To so liste malie ribice, ki jiih imajo prodajalci na rilbjem itngiu ma kupe; koliko jih je za kilo. Poceni so še in malo V Gabrovici bo v nedeljo 22. julija velik partizanski tabor. Objavljamo odlomek iz daljšega spisa »Vstajenje Slovenske Istre«, v katerem opisuje avtor Milan Guček požig vasi leta 1S44. Jutra,nji mrak ;je še ležaj biimkoštine nedelje štlirfliiništir idaseteiga nad razritim vzhodnim pobočjem Tinjana iin nad 'gabroviSko dolino, k,o so se pripravljali Milam, Anka,, Milka in Mira v bunkerju na stepamSkih njivah, da zapuste skrivailliišče, kjer so prespali, in odidejo na delo v notranjost okrožja. Milan odmakne vhodno kamenje, pomoli i,z luknje gravo lim prisluškuje. Nenavadno mu je, da sliši v rižanski, dolimi kamione. Oprezno zleze iz bunkerja, se div,igne na kolena iin opazuje okoliiico. Brnenje motorjev je vse imiočnejiše. Zastane miu dliih. Na desni vidi Nemce, ko gredo z naperjenimi puškami v strelce po pašnikih, njtiivah in vinogradih. Slišati je kričanje vojakov in posamezne strele. P,o strmi, vijugasti cesti oid Rilžane preko R'oizar’ja pa leze kolt ostudna kača kolona zelenih kamionov. Milan previdno povleče život nazaj v bunker iin javi ostalim novico: Nemci delajo ipogon. Z najivečjo pazljivostjo zadela vhodno Jlulknjo .iin z orožjem v roki čaka posadka bunkerja na Obrambo. Ure so minevale, napetost n,i popustila. Venomer se sliši glasno govorjenje, vpitje, prav nad bunkerjem se sliši straža, nekje pod Kozarjem odmevajo posamezni streli. Pozno ipopoldine je že moralo biti, ko zasliši petorica okoli bunkerja korake. »Jacz sem, Viktorija!« šepne skozi odprtinico za zračenje stepamska mladinka. .»Nemci! so odili, vendar še malo počakajte. Se vrnem!« .Samce je .viselo ma zahodnem obzorju imed Tinjanom im daljnimi šmarskimi hriifai kot v iprecepu, ko so ilegalci lezli iz bunkerja ina topel majski. zrak. Posedli so ob zidu vinograda, še visi pod vtisom negotovosti, ko sta Viktor,ilja im. 'terene Ttaomil na kratko povedala, da so tržaški fašisti, policija, 'domobranci m Nemici — več kiot tisočpetsto mož, obkolili zjutraj še v mraku Gabrovico. Obenem so obko-lvl' Oko!,iške vasi In delali preiskave po hišah, njivah, vinogradih, po potokih in eraiavju. Vse polno jih je GABROVICA V PLAMENIH biilo. Streljal ao na vsakogar, kdor je bid izven vasi. Iz Gabrovke so odpeljali nekaj kamionov ljudi, nato pa vas zažigali. Gorečo Gabrovko so imeli obkoljeno do poznega popoldneva, nakar sp odšli. Pod Tinjanom so na pašnikih ustreli® dva moška. iMed pripovedovanjem sta se vsa tresla oid razburjanja. Ce'tvorica je pohitela, da pride čim-prej do Gabrovke. Pogled namio jezdil s steipainSjkfm hribom zakrit, vendar je velik, temam, rumenorjav oblak kazal, kje je pogorišče. Na' virtiu hriba se pot prelomi y Strmino, ki pelje v gabnoviški potok. Na vrhu je gabroviška gmajna, kjer ipasejo ipo navadi vaški starčki im otročaji1 krave. Le starega pastirja je opaziti danes z nekaj krav,ami. Milan se prifaliiža ipastirjiu, ki, opazuje gorečo domačo vas, in išče pri,menni,h besedi v tolažbo. Ne ve, kako bi. Tudi ostali 'pristopijo k stalrčkiu iin, memo gledajo v dolino. ,»A.li niiiso lepe baklje te naše hiše? Lepše gorlijo, ko vse tržaške luči,! Prokleti banditi! Sicer pa, kaj to! Slišim ipripavedovati, ,da, tudi oni, Nemci nimajo doma vse celo. Pravijo, da so jim z avioni že vse stolkli, »de s smehljajem Gabrovčan. Namesto besed žalosti in jadikovanja — besede ponosa. Nič jim ne bo 'pomagalo, fašistom, ne obijanje in požiganje — njihovega konica ne more r preprečiti noben onemogel bes. Razdejana Gabro'vi'ca jiim me bo .potolažila 'slajbe vesti in ne odpravila zle sliuitinlje o skorajšnjem poginu. Spuste se po strmita! v dolino. Slišati j,e prasketanje gorečih leisemih stropov. Visalk čas se zruši z močnim lomastenjem s kordi krita streha ih steber temnega dima s slapom isker bruhne . proti inebu. Iiz potoka se vzpenjajo po njivski cesti protu vasi. Na travmiiku med vinogradi je privezano k oljkam nekaj rešenih vcilov. Po tleh je razmetano razno pohištvo, perilo, odeje, posoda. Nekaj vaščanov še rešuje iz okolice gorečih hiš vrednejše predmete. Na rešitev vaisi midi misliti hi več. Ni' vode, dokler pa je bila črna golazen v vasi, ji«» niso pustili reševati hiš. Milam iin Araka pristopita k skupini mož ta žena, ime'd njimi so Luka, Slave iin še nekaj aktivistov. Stežka premagujejo razburjenje ta bes, ko pripovedujejo o divjanju fašistov. Vodstvo akcije je imela tržaška po-ffiid'lja. V avtomobilu sredi vasi so i-meiii z odejo skritega izdajalca, katerega pa je prepoznala kuharica kurirske baze, ko so jo vojaki peljati mimo. Pred' dnevi se je mudil na abitini bazi neki bivši partizan-idezenter, ki ga je varnostna patrulja aretirala In je 'čakal na transport proti severu. V dn,evita, ko se je zadrževal v Gatoro-vitai, je opazil iž vahno vrvenje po vasi in si je zapomnil posamezne hiše, kjer je predvideval važnejše centre. Na poti ' proti Pivki je ponovno po-begniK im se jalvill polciji v Trstu. Tako je mogla takoj zjutraj močna: patriullja vdreti v Medvedovo hiš,o, kjer je bil v vimlski kleti bunker tehnike »Zena«. Najprvo so z železnimi palicami preiskovali Stene, vendar bunkerja miiso Zasledili. Nato so v klet privedi domača otroka, 12-letineiga fantiča in 10-ileitno dekletce 'ter jima sprva ljubeznivo prigovarja*, naij povesta, kje je bunker. Ker vise hinavsko prizadevanje n! nliič zaleglo, so zasT-ševanje spremenili, Pričeli so jima viti in lomiti roke, držeč ju za lase so tolkli injiuinS igltalviidi Ob zid, z okovanimi čevlji so jima drobiti prste na bosih nogah. Posadka treh ljudi v bunkerju je bila 'pripravljena ma zadlnjo siicer brezupno oibraimibo iin m ato na konec. Slišali so se iiz kleti glasovi im jok mučenih otrok. Ali bosta vzdržala? Kje je bunker iin kdo je v njem dobro vesta, saj sita nosila ljudem hrano. Iz klati .rti bilo slišati nič več joka, ne glasov. Kaj naij to pomeni? Otroka Gabrovčanov nista izdala skrivnosti hiše iin vse vasi. I,z maščevanja iin da vendar uničijo bunker, katerega niso odkrili, so policioli zažgali' hišo. Tudi pri Lovru so iiskali skrivališče, ki bi moralo biti nekje v hlevu. Vse so preiskali, a zamam. Tudi Lovrovo hišo so zažgali. V bunkerju pod hlevom, kjer je bilo glavno skladišče dragocenega saniitsttnega materiala, je že nekaj dni prebival pri urejevanju skladišča okrožni sanitetni referent, Imko' Cudmo se mu jje zidalo, da zjutraj ral bito k vhodu domačih, da bi mu javili, da j,e zunaj brez nevarnosti. Kaj se je le moglo zgoditi? Proti poldnevu zasliši, kalko pada nekaj težkega na strap bunkerja. Čakal je v pripravljenosti na najhujše. Slišati nii biilo nliičesair, le vroče je postajalo v bunkerju bolj in, bolj. Z poko se dotakne stropa in se skoraj opeče. Sedaj mu je položaj jasen. Hiša mad ,bunkerjem goni. Torej — napad ,na Gaihrnviico. Mrzlično hiti pospravljati steklenico z lahko vne tij irvi ta eksplozivnimi tekočinami z vrhnjih polic na tla. Od stropa so že kapljate vrače kapije. Betonska pilošča se je pričela oid vročine topiti. Steklenice so pričele pokati in tesen prostor je bil poiln težkih soipar. Imka je dušilo iin postajal je od vsrkavanja gostega, cid sopar nasičenega zralka omotičen, Karb dha JuS je ugasnila. Glava ga je pričala silovito boleti, ko da mu jo bo vsak čas razneslo. V grlu iin sencih je čutil silovit* pritiišk knvi. Vročima v bunkerju je postajala vse nezmosmiejša, Vtegel se je ,na hladlnajSa tla, se pokrili z vsemi odejami, da bi se talko zavaroval pred vročino. V borbi za življenje mu je piriiSIo še ina imiseil, da bi pisal zapiske umirajočega. V notes je ob bate-riijiskii luči beležili čas, misli im občutke. »Zraka! Vode!« mu je tolklo po možganih, v prsih, ves organizem je zahteval pomoči. Pisanje je biilo vse težje. Bledlo se mu je. Nič več ni mogel misliti. Jezik miu je zatekali. Se par nerazločnih čačk po papirju iin fcgubiil je zavest. Zunaj je fata Gabroviica že vsa v plamenih. Vaščane so Imeli večji del pod stiraižio ob cerkvi ha pokopališču. Odbirali so jiih im odtaraae s kamioni odpeljali v Trsit. Po vasi je nekaj ljudi tekalo in reševalo iz plam,z,nov ,1-metje. Na gornjem koncu vaisi se sl-šijo streli. Lukovo mater so bolno ustrelili na postelji, v kuhinji pa še nekega tujca. Hišo z mrtvecema vred zažgali. »Pustite me! Pustite me!« je kričal z nečlioiveški/m glasom osemdesetletni starček, ko so ga pred njegovo gorečo hiilšo zgrabili za, rolke iin nage iin ga nato živega treščili v plamene. .Podivjam’ fašist 'je zagrabili petletno Nevo, hčerkico edinko vojne vdove Marije. Nljfii zavedla se' ni mala ljubljenka . vseh partizanov, katerim, je mamica kuhala, ko jo je zavihtel v zrak in zagnal v gorečo hišo. Visa Kovačeva družina je živa zgorela v domači, hiši. Gabrovčani so brez moči memo strmeli v grozote dneva. Pozno popoldne je mednarodna fašistična, sodrga Opustila blokado im zapustila, gorečo vas. Takrat šefe so Gabrovčanii' prtiš* k sebi. Prva misel so jim, bili! partizani v bunkerjih. S krampi so razkopavali še tleča pogorišča im nuSiili, zidave skrivališč. Iz bunkerja tehnike »Žene« so izvlekli cinemciglo mamico, Marjanco fin, Grudna. Iimka so :neizaives'tin,aga položili na travo im ga skuša® zbuditi k življenju. Svež zrak mu je dobro del In kmalu je prišel k sebi. Iz skrtvailišča so rešili tuffi obveščevalca okrožne varnostne sliužlbe. Sele poltem so Gabrovčani mislili na sebe, na svojce Im ma svojo vas. Osem živih Gabrovčanov, v:sa vas v plamenu, Štirje kamioni odpeljanih vaščanov — vise to mj omajalo niiti enega vaščana, da bii izdal uporniško origainiieaicijo. Raje smrt kat izdajstvo. Gabroviica, prva 'Uporniška vas slovenske Ist,re, je dala sivoj težak prispevek za svotbodo. Ta groze pota dan, nejtežji, kar so jih dož veli do sedaj, je Gabrovčane še tesneje povezal v eino družimo. Zvečer se je sešla areffi vasi n,a križišču cest vsa vas, kolikor je je ostalo. Stari gaibnoviški revolucionarji so sovaščanom predlaga® ustanovitev kolektiva, pravega sociallfctilfmeiga kolektiva. I,n staimi* so soglasno: vse premično i-metje, kar ga je ostalo, je sedaj skupna last. Skupen je tuffi ves paijedalj-ski inventar im živina. Skupno bomo icbidelovalli’ zemljo. Kidor bo skupnosti več dal,, bo od nje več prejel. Vsak po svojih apoEobnoEiffih iin vsakemu plačiiiio po njegovem delu. Namesto smrti, katero so namenili Gabrovci fašisti, je tega dine zaživel prvi saciaäiBHilBnH kolektiv Slovenije, prva soci »Mistična zadruga. Gabrovica je pokazala vsem novo pot sožitja in dela. Zgled Gabrovice j,e bila velika pobuda za nadaljevanje neizprosne, brezkompromisne boirbe. dela je z injiimi. Koliko ije dela z dru-g'mil ribami, 'kalko dolga je pot od prodajalčeve tehtnice ,pa' do želodca. Tu tpa je stvair kaj preprosta. Dobro jih 'operernio, povaljamo v motki i,n nato v vrelo olje. Nekateri jim odrežejo glave, drugi pa ine. Ker so majhne, so kaj Ikmalu ocvrite. In kako dobre so posebno tople. Siicer pravijo, da to nii kaj odlična jed, Pa naj pravijo, kar hočejo, kdor ijlh je poskušal tople, pa da je bilo še malo limonovega soka zraven, se jih bo še rad spom- nil. Girice so majcene obrežne riibe; največ j e; iin to so že velikani med: njimi, zrastejo do diva decimetra; toda mi smo mavajani na bolj majhne. So vretenaste, zgoraj so svilnčeno-sive, spodaj iboiij svetle; bolj >na rumanikasto-sivo vleče. Ne moremo je pa zgrešiti, da bi jo 'zamenjali s 'kako drugo mlado ribico, ma Obeh bokih imajo namreč girice četverokatan črin madež, podobnega imajo madraki. Plavuti, vlečejo na rdečkasto. Poseibimo lepi so pa samici 'lakirat, ko iščejo ženske družbe. To /je Ikonac ipomladi. Takral se odenejo v svatovske barve im vzdolž vsega telesa iso iprefikanj z rutnenka-stimni, rdečkastimi' iin modrimi .pikami. Največ se vrte girice ipo dnu med: blatom lin algami. Vedno jih je dosti. Ribiči jih love iin to z mrežami. Najboljšega okusa :so junija. Giricam so jedi druge male ribice iin ipa mehkužci. Love jih 'po vsem Jadranskem .iin Sredozemskem morju ipa Ituidi, v Atlantskem oceanu. Ih ipovsod jih je dosti. Ker jih je toliko 'ta ker jiih je lahko ulovili, zato iso v nekaterih krajih zelo važna hrama obmorskega prebivalstva, posebno v zimskih mesecih. Tassova računica Po poročilih ‘Malaje,vi'k'ta dopisnikov •iz vzhodne fronte o številu padlih ruskih vojakov, bj prišli do zaključka, če bi' te številke sešteli', da je Sovjetska' zveza ostala brez prebivalcev. Podobna poročila objavlja danes Tass, uradna sovjetska agencija, ko govwIM o številu podpisnikov pfbglasa 3* pakt petih velesili (čitaj: ža razdelitev svata na interesna območja). Kot piše Tass, je v Bolgariji "podipir salo ta proglas 5,600.000 ciseib. Ce ipr imen jamo te podatke z uradnimi številkami, bomo prišli, do nad vse zanimivih ugotovitev. Bolgarija ima po porastih iz leta 1946 7,02,2.000 preb'vallcev. Proglas za pakt petih velesil ,podpisu jejo le mad 16 let stare osebe. Po povprečju je v Evropi 30°/o prebivalstva do 16. leta starosti, kar bi zneslo v BofllglartU' preko dva milijona. Po Tassovih podatAih je torej v Bolgariji podpisalo proglas Svetovnega svata »za mir« okoli 700.000 dtrok pod 16 tet. .(Po »Borbi«.), >^r TSTRSKI TEDNIK PETEK 20. Julija 1951 ftt MÉMHK MWjttp MMUfclMM w sKFDi moramo llmeftljèka VrAlte^adinijl se itracta biféz- ipogÖdM'ö (prMagotìttf. terenskim iin fcli-TnatSkiffi razmeram. V -’krajah, acjet 'je -zlasti■■v' -pdMtinlih mesacilr dovolj padavin' ikot".na pr. v SloVaniji,-zlasti pa v IjnjibTJaifiiiSikii1ftkölict, : lahko -gojijo tudi V yroiSiiK 'pioletinlih' mesecih - rast--liSHvo'1 lin- zélunjavt), ki zahteva Ve-liko’-vlage.' Y'fceih ikràjih je pcvpféèno vsato leto idWölj vlage1, Ida- se dobro razvije ilentwslka Baza,’ da zlasti defe-'ijrSSŠ'ItrSvmntifflfi tud! više ležeče Se-nežetr o-brdide. DniigaiJe pa je- v krajih, Ikjer1 ‘prirhamljkiijlje' ifjatìavlin, to je zemeljske ttlagfe- afasti v 'ipolefn-iti meise-ciiifi. V tÄih-SitajCh je treba godfitli rastline, . 'V.nfiinervSe 'leto; ipiä serbo v’/bodpče potrebno bmnjfti «a gajitev zelo 'Zgodnje j.n ipcizme jesenske im zimske povrtnine, to '-zopet" nastopi deževna doba. Vse te' svari je veì ali manj 'takapnjlV kimat ugotovili'' im , temu primerilo lurametifr kmetijsko produkcijo. Vendar bo 'trfflba tudi v tem pravcu še rfmoigo Storit! ',v»#o skrbi, s, čimer iboimo znatno • povečali i . krmsikn bazo. t“oirebrni je. da se že sedaj, .vsak krnet, .predvsem pa kmetijstvo obdelovalne,zadruge preskrbijo z dobrim se-rrtettcimi lucerne in da spomladi sejejo čim -večje ipoivr&'ne lucerne. Stare, gcfe remit albi ln e itravinike ipa, naj jeseni globoko preorjejo in spomladi zasadijo I ~ *>Ù ■?? v^TT h ' okopanimi:. V .ftzimna žito ?siif e lucerno, Tako si1 bomb vzgojili dobra deteilfliišiča Im,perine, ■ iki boldo dala 3 do 4:!koš«ije Okusne lm s'ihranilnlim'i; sppv-ml 1 najbolj! ■ bog-aite krm',e. : V pravem času pokošena in praviftao, spravljena lucerna ni dobra .samo za ggvejdo im. komlje, temveč je j-zborna krma- za plamenske- in : druge-, svinje, saj. malo zaoistaija za Immillino ivredinostjo .pšeničnih otrobov; po krmilni vrednosti je lk'g lucerne pnak. 3/4.kg otrobov. Lucerna, ali kakor jo nekateri imenujejo »aneroäka detelja«, i je večletna kiul|tn*r,a,..ki, i»tsa,fta 6 -do,,. S delt. ,,®o|bro-.dEB-eva! jfl#, tažj.iilJ. Hov-natih Ile:-.. Fred setvijo je treba zemljišče globoko., preoraitt, In, dabfb po- MPiozrpeiie,, jie .gnojimo s-vfpsfat-niBji. eih! 11 JcaiMflv : iSPOj-itifc W a- tlfouÓNÌpiP,, .ukor enfiti i. V .žitu, 'Da (Klvravi-mo poiiiapivarjc žlVal-s£è ■ “itooooarie travbi'ke, .pr^p-rati-) jibnZSSaidSWirZ drugimi kytlifUrami, por,eg tega pa še zasejati z lucerno. Talko bc-mo ,na Isti, zemeljski pwt8Wr priHeleik" krme po-dvci-jilii ali1 ipoitrojMl, ikar se 'nam bo v ž'ivilmbreji bogato poplačalo. G. L. Ali je žveplo ? vini potrebno ali lahko o S trtnllj bblézr.ll'sd- izataš- .1! > in#}bo5j' žaneslijfvo ’sredstvo proti mjliim — modro ' galico pomešano 7. alpncim -in žveplom; Modra galica in apno sta zete učimlkovita pr®ti peronospori, žveplo pa-iproti oidiiju. To je že stara trditev. T.i; dve zatira,Ini sredstvi sta pri vinogradnikih tako «kore-dMW( da ni. treba -niti govorit:. .Mnogi .imajo navaldio, uda .pó' 2 in 3 kraitaem škroip,ljenju mešajo, tudi 1 od-stö’ttlk žvepla iter s tem opravijo delo, da, jim ka-areeje rti' treba žveplati,. Nekaterim se zdi ta postopek pravi- šdfnje;'k.f mora žnmlimatii nas vse. Zato je treba to vprašanje, zadavoijIvo rešiti iin. pridelata taljkio krme, da bo zadoislt,ovalo za rejo 'živine. Mnogo, so že govorili in ipiisali o setvi silaže. fađUat 'TT-g'iI' fS' najfhahjši Škodljivec graha 1T«” Grah .je obran in naipredein .kmetovalec .sij je pustil' ,nekaj samena za ipnilioldfnijo setev. To pa 'je izpios.tav-Ijötio enemu na-jhiuj'ših škadijiiviceiv — grdhaFjli. Tega Skodljilviaa- pazna menda vsak iftää vrtriar.' Je- t-o - majhen, komaj 5 ii;n’ dòtó1'hrb-šček črne bačve z ' znaičižniiimi 'belimi'T-saiwi ina .pokri-ljü. 'Na zadnjftm dalli pokriilja ima liso v obliki 'kri-ža, telo ,pa jenpoknifto s sivkasto dlaiko. Ko igrah cvete im se zäfciioltiii žrirtje,' 1'eže samica: jajčeca' v stroke. Iz jajc .se izleže Učinka, ki, se zayfita v drlno in. se z-: njimi hrani, dokler grah ne dozori. Odrasla1 ličinka se'ffàW kar v, semenu zabubiuim spremeni v odraslega'hrošča,'ki pa . ostane čez zliimo ,na varnem ,v lerobjuj Spo-tjirapj tooi'je itati že zelen im : ko, se zrak dlgrdje, " pr iitte hrotčfvk te: shramb na ,polje in začine svolje uničujoče delo. Kdaj, kako in. s čim zatiramo tega škodljivca? r•./l4.Li'-in 'S fc{tiiramoir f Omeini'M fiimjo,, ^ , š^dljivec prezi- muje v zrlntjiu; torej bi' ga najuspešneje zatirali,' ko bi' vsi pridelovalci! graihä pokdmičali graharje, predein zlezejo, iiz (trnja, to lildsažemo na več inàiS'jnov. OmefnHi. bornio ile .dva naj-bplj pratotiipna.: Postavimo grah v zaprti .posodi žgoldaj spomiladi èh. dan .na' itiòipil’ò peč ali v goiico kuhinjo.: Nato- posodo premestimo v mrzel. .pro-stpr. /Tdp.'lcltai,spiraiVi. .grafiarje . itz zrnja (mislili!,so namreč, da je že čas za po-1 let na .njive). Na mrzlem hrošči otrp-i ndjo iiin zginejo ina dno posode. Ce gradinato ipresej-emoi na' redko sitoj odstranimo živalce iin jih lahko ' unči tsnifiimo. Bipilij priporočljivo .jej da urni-' Čimo ä(cqdij|ivica, še preden je dakoinA čal .‘svoje: ideilo v zčnjfu, torej ravr.d sèdàj, preidem, stjranimo grah v sfa+äm-be, c z ogljikovim žveplecem (sodifuro dr canbonlioj. Ogiijikov žveplec je ' «rutena tekočina,' 'ki se -na rprostem. spremeni v strupen .iplin, .ki uniči vsako živa? ne samo graharja,. žve-plec,uporabjjamo.lta^ale: Okuženo ali dvaimljaivo seme vložimo :,v sacj ali, za-boj; -kii,ga. latako ,.hermetično; zapremo. Na površje seibena vilijemo, v plitvo odiprto. .poacidjco, ,na vsak, hi (ne -na vsaiktiij, 100 kig.seimqina kakor aeik^l;e'rL .napačno računajo) 30icimi3 te strupene tetkočlilhe. Proeltdr nato .hemaeitÄno zapremo. Po 24 urah plin uniči graharja im njegovo zalego. 'Prav,,tako uničujemo qätale iškodljivce, kat: in, pr. fižolarja. iin žitnega molja. res nujno AÖjegär len, drugi,'ga zeprt izpod.^č^j > Razen. tega, so poizT'ej'e prsprav'ili še druge , preparate, jtpt »Suiikpl«, »ICu-mulius«. , , a , i : - i; -> " Vsa ta-ipomozwa sredstva pa b,i Jtfe-kaiko nadomeščaito suho žveplo (Suji-Ikouirina) 200 do-300 gramov, na h:l. Ima to predraost, da ga, lahko damo močiti vzporedno z-tnod.ro galico. Je lahko, topljiv-, ne dela-.svaltov in .tiOdi ne povzroča mtotenj pri škropljenju. Njegov učinek je zplo gotov., Z uporabo »SuiMkola« bi lahikp iprihranili ogromno • količtoo žvepla. U'6'nelk' vsèih teh 'sredstev pa je odvisen- old priprave' in. orodija, to je škropilnik in, nljlitove uipprabe. Skrftpilmiica mora imeti močan pritisk, do,ligo ceiv z upoisnijeiniim razpr-šilinikom, talko, dg kialdar škropimo ,pcd lataiik, dosega ceto širino latmika. Tekpčliina.mßra prihajati Iz,-cevi. tako rpb&ho, da abr,a£a Ustje, kapljilgj| .pa sei morejo, to zadenejo ,Kat, ali grozd, še enkrat, raz-prši-ti, da nastaja fina ropa,Mki.rpPira zaid,?,tii.vse ze,lfn;j.e,, , "iP-ri mas je .praiv nasprotno,. Radki 'so tisti, ki. zn-ajo uporaibiti micč äkroipM-ntee. Cev :imaijo navadno-kratko, z ravniiim razpršilniikam- ter slabim: .-pri-'tiiiskom, talko da tekažiipa .ne. zadene vnhg .miladik, In, ako škroipiimo, spod-injio .stran, nùy. širino latniika. .Razumljivo ■ je, da. nami prii takem, delu ne kipciistiitjo-niti. najbolj.učinkovita sredstva. . V.bodoče bo.treba,začeti ÄPPagaoido za .bolj,, in-ffanzi-vino .izkoriščanje škro- piilmlic,; pri čemeč b^Jto.lamel? (fcudlMkto-;pijiY.a .večji uspeh. To se opaža posebno Used.®, to. ,je .števjlo, delpvgte gije na 'kmetih manjše. Nekateri so tudi na ^razpršBrti/Kih «apravi» večje luknje, Ida -Jod talko,hùtreje;delailiv 9’orpa je le - 'imate ,koristao, kpr - je škropivo neso- ''«■azmienno, irazdeljeimo,- Zairadi žgočega'spirrca pri nas navadno žveplajo zgodaj' 'zjutraj ali, pa poz-ino zvečpr, JN^jljUp-oilj e j-i? .žveplatij zjutraj, ipogeibmo , če. inii. p'qse, ker takrat žveplo najibplj učinkuje. Trdijo; da je žvdblo'najbolj učiiTniko-vito sredstvo preti oidiu.mu, vendar pa se da ifcuidii »ta trditev »zpodibljati. Ko ; smo ■ prejlšlnja leta-.-àvaplM .. .trite, je, več dmii bito ztiizft8,t'i:-v-r.aiialfiraljainje žvepla. Ne samo ja e,- tudi drugi .po opaaiilii,,.dai.se po vinogradih neuohčijti več-.ditih po .živaplanjiu, vkljub temu, da s:o^udiaevine. .temperature1 einiake preteklim letoniz Naistaja vpirašanije, če ni,morda žvepilio-sllalbše? ..... - -- ;u - , , tétti 1927 me je kot ’uprar^iteìja yefe-jega ' trtnega ' .nasada čas .prehitel in girozdjjie je.roočino cjjPlblo.,,na ,ošdjiU. NI kazalo drugega kot njb&to poškropiti, ppjoti. loitìiijiu. B01leze1n . se je uistg-Vrla in grozdje se je začelo razvijati do normalne zrelosti. , To opazujem' tildi zidaj. Navadrio škropim 1 iiin ,budl '2’krat več kot sosedje. Nikdar pa n-sem bil preveč ng-kloinjart ZVblpiianiju, zaito sem to dejo tudi koliilkor mogoče, .zavlačeval, tako da je odlpadlo, -žčsekakor pa opazujem izboljšanj e trt r' .lili, in. imam grozdje zdravo. ., P,red dnevi sem öpäzil oidi/j na »GO-staini«, ki; je zalo. običutlijliiva. P-oižveplal sem dvakrat, tđda .bbi.eig.en se je razvijala najprej. Ni kazalp drugega kpt poškropiti. Ime! sem ostanek že več dai stare galice; E Ut tekočino sem piR-šikrpipiil groizidjie lip boiljezein' se je ustp-vffla. Pnihajani do zaključka, da žveplo ni neobhodno potrebno za uničevanje oidija kakor to mnogi trdijo. Potrebno bo začeti s propagando méd vinogradiniikii, da bHàó'bolj pazljivi in po .potrebi tuidii- večkrat Škropili, 'kot doslej. S. tem bornio .zmainjšali potrebo, , po žv.ciplu jn trgatev bo vseeno osjtaia Zdraiya. ., ...... n . '■Naj bi 'šdktogorrijijrn miiislinhtožlašltll še drugi 'pf aktliki s svojimi izkušnjami. Mesarji ,,PB0LÈTE1JÀ’‘ na veliKi ffirki Okrog Austrije & -Kollesarij't istrskega SSEf Prey;('-■• Iti-niaildi Waiter, Kuret Karel,''Luglio Ife-naibo im Girio Alvino rocV Sceid'Q-bdpio-to'Vitü na Duinaj, Jcer .bodo sodelovali na e, uii'ni kolesa rato, dtf’kf Qtoog Ay-str'ilie, kj..se bo, pričala vr,saboio. -r,Ta,,dir,ka, .pelle® dirke, ,okrogj31-, (95 krp) i . <• Y. eitapai,: 2j5, julija ^e.U-rTninsbruk (I49 jkt) VI. etapa,27. -julija!I,ansbruokr^Satz-bvnrg 0162 km) im Salzburg—Linz ■ -v (lJ8,.ikim) VII. etapa 2g., jutälia, Ltina.r-Quiäaij-. -r :fé ju -z i f’ i*h ..i'Naš|&iaJ.ijGarjj (tiso sicer novihbi na ; takiSi' etaifciniih dirkah. Lansko leifio so se uveiljayiiii bpdilsi .na diinki oiknog AvatFiije, kot ina dirki okrog Hrvatske iihfSilqveipiije... ■. , , Ležošiaija dirlka je pa vsekakor bolj naiponpa, iini.kointkurenca bo še močnejša kot .druga. teta,, zato ca..,n Jih n»? moremo, vsaj na papirjp, ne, pričakovati viflnajišiih uspehov. Eikiipa jel odšla ; z namenom, da- vsaj pnide, na .cilj. jO marpbiitniiih bol-jših Blasnjanjih borno pa gavonili po končani dirki, ., , Ta dirka bo vplilke vaizwstà posebno za,unašega Riir»a)l(d:da., katerega je BSJ pozval .(la -državai tfremiiirig. zas morebitno .zaetcipainije KLRJ na-svetovnem, dr-žavpemi prvenBteou,' ki,.bOr>jetofi, kakor jen .znain-o, v,. .Itatiji, znameniti progi »Tre .Valili Varesine«,-.Med-čaisprn; ko bodo.naši najbipiljši kdieiaarji -v Armtcilji, ne' bo mamjkalo posla za ostale. Bet jih bo sodelovalo v nedeljo na mednarodni djrki, v-Beogradu, miladiniai. pa biodo -proti koucu meseca, naatoptM ,,na važnejši dirki, ki, jo, bo organlizir^la, ZDTV v 1 Trstu. v ' «»»«• v m v* mm SSŽ Wig ■ ■ ' AJDA 'SKUPINA NAŠIH KOLESARJEV ' ■ SEGEDI.N ŽEL SLAVO NA FINSKEM Pretekli teden, 'je eiden izmed ha»j-bcftjšilr ' ‘juigoslovaiiakih lahkqaitletöv Sagadin bid pcvaiblijen na F.iintko, kjer se je udeležil važnih ' mcdnarcdmiiii lahkoatletskih tekmevanj. Na, teh tekmovanjih je vedno zmagal pred ndj-bdljSiiimii severnija'ki, a omembe vreden je inljeisav. čas ina 3000 meitray. z-zaprekami 9:06.2, ki ve-lja kot najboljši čas dosežen v letošnjem letu. DEKANCANI SO HES NAJBOLJŠI Dekani —Dinamo (Kampe! Saiara iF. :im » « : J (4 !.#)- .èe.kaìicainir niftnajo , n^prolhriikav v tem medvačikem riogornčkiejn turnirju ,jn si z zmago ga zmago utirajo PQt, v -višje 'fiogomeitido ..prvenatvo.. ,V vs.aki ttìkimi ROkOPiljojo svojo, nasprotnike, pat plazom Stalov, to, jih,težko vidimo,v . rezajjlitatih .drugiihi. nogemet-fliUi .tekem. J5a..pRXift uspehih z. 9 : 1-j.n 8 .0 50. ,v .nedeljo premagali, dobrq enajstor.ico Din.ama,iz -Kampe! -Salare prav tako z visok to rezirltatorn 6 tl, O - n|j bmib nadmoiči,.n.i&mo‘-dvomili ip.smo taikoj -apaziii ,aa.iìgr.ii5Èurda jim diaamov^i ne bado, mogli,,nuditi-.■voč-jeigg- csdipora, V- .p.rwem po-lčasaj, ^sa z lahkota realizirata, štiri, gole. V drugem polčasu, zadovoljni z že doseženim ». zultaitoaii, n.iso- fpirai,palli, tako da poleg njihovih še'dueta golov, .so tudi 'oa-sprotiniiki r.ealia ralii, enega., V .nedeljo«seUwsta v Bobegih srečali Botoegi ; im, Di,naiBQ,..v Šmarjah pa do. mača enajstorica in, Bertoki. . . ' Bokobotba., , JUGOSLAVIJA —- AVSTRIJA 5 : 2 ^nigcslpvjOTtika d: žav.i.a reprezentanca v rpkoiböibi "je ,v nedaljo dosegla pecsosut nsptiii meidnarodneiga zmačaja v srečamju .proiSi: dnžaivai. reproze«tatici. Avstrije,: k:i jo jo premagala nar Duna j-u z viiiscteimoreaiiiltatom 6 a 2.-., dtedHMi sre-čsnlj so taiili' Tvasleidnji; miušja: Vulkiev, (J) : i Butrovac (A) 1 : 0, perestioilabka: Gft>n (J) i; Elias ČA) 1 :,0, :we'M.er: G'uadi (Ji). : Brenn ad (*A ) 1 : 0( težka» Bajer .(J)YJ Soltuster (A) 1 : O;, bantam: WalzcirJer (A) : Berehj (Ji) 1 : 0; lahika;:BTEitšaher CA), Trma (J) 1 c. 0y Eire'tJintja: AirSič'(J) !'Klaue’m-ger. ,(A) 1 : Or-ipioiltežto! Bukarčšč (J): Seäfm» (A) 1: 0. : > ,! V . .i Ljubca povej, povej »Ljub’ca, povej, povej al me še ljubiš kej? A[ me še ljubiš kej, dekle; povej'! v* ir,,: liiihiš ke< Očkai.me kregajo, mam’ca ti branijo, jaz ti tako povem, da te ne smem! Očka te kregajo, mam’ca ti branijo, jaz pa ine maram nič, pojem ko ptič.« OP j -rts . Pastirica kravce pase Pastirica krav’ce pase, oda iw švoje Šjiasčr pastir pa prav: juhe, juhe, na pianincah luštno je! ì Mastiti,; m era -.tutif 1 ihr Na planincah luštno biti, kjer je dosti; mleka piti; pastir pa prav: juhe, juhe, na planincah luštno je! Na plhninoait' sonce' sije, ko dolince megla krije; , pastir pa prav: juhe, juhe, na planincah luštno je! Ko dan se zaznava Ko dan se zaznava, danica priplava, se sliši zvonenje čez hribe, čez plan. Zvonovi zvonite, na delo budite, ker naše. življenje je kratek le dan. I. Alido scjpiv*» mvvadpo po požetem žita — »po, strin,’Sču. Vémo, da žito zemljo ,izrabi,,,im ,, zatoii;imor3mq ajdi ginpjiti, ako hočemo, da, ..bpmo, imeli dober jpridelek. S čim ®najjmo, ajdi? .Ajda ima. od setve do,žetye„le. kratko dobo .pa razpolag©,za s^nipij^t tor-■je v jpribiižinp sto jfofä P'oseijana. in že, požeta. Umev,r.o je, da mora orne-njeriiih 100 dni dobro iizrabitii ita v tej dobi izčrpati, iz zemlje vse, kar potrebuje za tvorbo slame im zmija. 'Znano nam je tali, da mora hley-sk,i gimoj, pasebmo ako ni dobno- zrel, ■prebiti v zemlji daljšo dobo,, predem, ise toliko spremeni, (da je pripraven za hr ano, r astili jpskjm 'koraniinam. Slab ginpj pe more d?itt. ajidlj-niičesaf,. jtajti takrait, ko bi bil gnoj za ajdo uiporab-lj,tijj;,bi-mqra),a ajda že yalkljjayti dobo svojega -življanija. Posledica gnojenja s ta levs k im gnojem je, da nam. ajda PS^.3#g#o.glvi|®ntjfe #W8àicle ujame 'jeseinis^qàfjvij^ a^-c^.pira^. r^ato; bij,.pior^l \jisak.,k).n?,^t,oiy^lepr.k},, s?üe ajdu. štotJno ,p^,zilt\ d,a je. ne, seje, na, ay;e^n.igtj,pj.v-G,e( žp. hoče . rabiti-zg^^noijenje ajde ..pme:^ia!tginajjla, naj, pejgifi'ajji iizdailjnq.,,^, dopja'^pi, fttev^ksipjii ''PPiltatohO'.. Tej rasti inni pa..morarft^ftfim bw, p-.viioiju,'. (tal (lumie v -njivi še dpypij! r.edjltaiih' .sjnptViii.za -aydpy-Ato pp, tega qisrn«;jStoriift, igprMgo «p- uip^tolimjc.,gfnpj.ijU.s ,odj totsöjh jajp, v„ poištev . prediv,se,m - -nasilednja: .I.M'Suipurfo^ajt:,'^ 15: dO'..17iiOdštqtr kia|flßfppi}^j(^liirj^i,pjf,ja(jg. vn ypdil„©eito 'lahko',tapl-ji|ya;,t fboto, 21, ■ Julijajlpib i:2«y»0.uuri V Zadružne m.,domu V; Dekanih, Zààiinìv in pèstfeir' spiir^Žl ' v Zadružnem domu v Dekanih . „set. f < ust ’ ü' in PöSffiER f 1 \v0 i- F \ g’#', f * i NA-TZPITHI Kaindidat iniaft^tp ppigilušp, pralesorjeve odilOčiiitve in si briše potine kaplje z liica. Profesor: »Veste, dragi tovariš, zelo ste bili pogumni, da ste prišli na izpit. Zato vairn bom' dall zä korajžo štiri toičlkc,' za'Zinainje pa še eno zraven!« PRODAL »No, kolega, alisi zadnje čase kaj prodal?« »Da, iprddal seen ;— zimsko suknjo!« HUDA TEMA »To ti je terna! Enp fjgo se vidi!« • toiži pana&nijalk svojemu vinskemu bratcu.- »Imaš srečo, jaiz pa še tiste nisem videl in sem jo pohodil!« Čitajte in širite « » Zanimiv in pester spores -rt '‘"i'*- .r-r-..«-» POZOR! POZOR! POZOR! PROSTA PRODAJA! POZOR! »RUDI« d. d. - PIRAN /1 j I », « ■ ••• -, : .» O I» f obvetèé^ie fnterè'serife, da lahko kupijo* M, Ko se je torej, jutro bližalo, obsuje turška vpjska nanovo cerkveni tabor. Zadnje moči napenjajo kmetje, o#iJ|jp Turke, ha^or ljudje, iki jih, ne čaika đrugega, ko smrt, ,katerim pa,, obup, daj e ppsj^rs^ cujdigvilp moč. ki dela,"V. paivaidlneigai MOijalka poguminega .junaka. Še, bi se bili' morda hrabri kmetje ubranili, k.o bi bili imeli moža* da bi bil znal pomajgadi, velevali im, zapovediovarli. A gospoda Mačeroica ni bilo, poppet je bil prišel nevernikom v rolke., i, , Turki'so, ser bili ko. divji. Ne soipip, laikomniost, po blagu, iin želja, da bi si pridobili ujetnikov, ludi lurška vera sama je .priganjala Turka,, da- je divjal zoper kVistja-' ne,, kapi yerqYal,,je, mp je jse5jz vsakim, ki nh.jh:qih^'e»d?n:pp, .Sicer.ie. inris-lil, dp sam svp-je smrli pospešiti,,-ine te.PTe, da le, .tačas .pride, kadar ,ipu jo Alah (Bog) pošlje, in da bo veliko večije zmSRiige imel na niiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiimHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiniunnir.nniiniiiminHuimiHiminuuHuuiuuiimmnimiHimmmH tliiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiMMMÌiiMiiiiittiiiinMiiifnìiniiiHMiiiiiMiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiinjMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiuiiiiiitiiMiii iiiuitiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiriiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirilHiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiimKiiiiiiiiuiiiiiiiiii nV„nP'm Zrthi ,hn ,mnV - *= —.........................................................................................................................X"“J- sc nj zmcr;ii za domačine niti za .Turke: s svojo zvijačo je prekanil vse. Krenil je naravnesi proli" cérikVi. Po ‘ poikopališču grede raz-gfeda^vise rr.rlveee, 'kakpr da. Ji nekoga''iskal med njimi; ali najde ga menda ...zunaj/ žglo gre v cgrjkey. TjJe gleda; kam ,bi stopil, ali v rnlako sesedene krvi ali na človeka. Išče v svojo pot liapröj. »Ni ga iukaj starega,« pidiyi nažaiclnije in Še’napravlja ven. »Torej ga- ni bilo ib, zakaj talkpmii sfàremju in trhlemu možu, né'da Turek dfugega :kp|pr,ft% v prsi; yrvi ni vredipn„ ker, j'e (p sužnja kakor jaz .za meniha. Xqdóij je moral; bili. drugje, osla! je v klošlru in li Samoi boš imel deta. Dobro, dobro, da ga le tukaj med1 mrtvimi ni in da je janičar, nj^ov sim pr^di kloštrom, vse drugo bom izpeljal že(jaž;'<<. Tpkp, med; zobmi godrnjaje hoče cigan zopet žapiušmi kraj. kjer Je ravno poprej smrt imela bogato košpjo. .Zidlaijci se začuje iizmed mrtvih glas, kakor bi kdo zastokal. Ciig'an postoji.' šele' kpv^é drugič ^apuje 1?^’ te tukpij,« reče cigan, jo tapj! ta^piha . peid/(mriivo kopico. »No, Tuji nisp,imeli pameti, da so- lega potolkli, dasi ga niso do zadnjega, la se. bo zavedel.« Rekši, 'hoče oditi, pai si pomisli: »Morda bi mi on povédaT.« Precej' setprjpdphe/vzijigne opala,* ciprta ga Čez ramo im ga odriese iz cerkve, s p jopahščaipa zeleni grič. »Še ranjen ni,« mrmra cigan, ko ,ga otiplje in ogleda od vseh strani. »Samo prek glave je eno dobil, Vpe. drugo je prišlo od strahu.- Ha, ha, koliko je tega, da, bi me bil fai gospod lehiko obesil, ip j>i mm bil!',^e|L5e prpooraca.« 'Čisfe Večerna sapa kmalu zdrami opata. Cigan mu od 'nekod prinese vode in jesti. Cma noč spet nasfopi. icip svetu, ako umrje v boju s sovražniki svoje vere. Zlasti velik mlad: janičar je tolkel kakor groza. Kamor j€?:' M (dri'šet ^'svojimi' pajdaši so sé štrdhomd razmeiknile goste, vršič za zidom. ' Mnogi, Id šo se rnii pplšlavili, so penditi (Zaliti s' kfivjfe vizpak in hikd'ar več se niso pobrali, bil je. za glavo večji od svojih pajdašev, strašen, pa lepega obraza. • . To je Ml Jbrij Kozjak, MarkoM širi, slcvéÀski jaftičar. Rčkež ni éédé,!,' dg dtkja' Zoßdr lastno domovino,, zoper lastne brate. KdM gi mu bit mog^l tg povedali? Kdo bi dp bil poučil,',da 'je tod hodil liŠj' kateri ga je prvi ljubil, da je. zmota,' za kar se bojuje? Rés, ko bi bi' janičar^ za to vedel, se rie bi bil bojeval zoper svoje sorodnike, obrnil bi'bit meč 'proti svojim krvotoktm pajdašem, saj srca: .jé bil ftbfirega. Ni Švigat fofi ogenj ,iz , njegovih oči, ki je zaznh-moval njegove j pajdaše,‘ nitir ni hlepel po, ropanju in ujetnikih, le bojeval še je s cètorri nasproti Čelu; tu jé bil štralŠ^lh, To: sMve, dta èe' je bojevat? za’ riapacnO stvar, 'ji j,!.? ‘ ,f .Ali je morda seme, ki so ga dobri ljudje v mladosti zasejati v njegovo srce, vendarle še z zadnjo korenino ostalo V njčhj? Ati mh1 rii s ó mègli Turki .izrvati popoM noma človešike,,či|ti? Ali tudi^jpojfaibljehpisf’1 ni jpòkrjìa vs'èga,, kar si je bil nekdaj,.zdavnaj pridobit? .Bog ,ve. .Kmalu jamejo kmetje; omagovati,- Mnogo jih je bito popadalo, nič več se niso d’ale vrzeli zamašili.' Prvi, ki 'je preskočil'zid’ je bil vetikahiskj janičar. Ko je ta bil ha Židu in čez zid, je s svpjo težko roko napravit, pot pajdaišerii in zdajci se jé kriik grozovito raztegnil; Turki, so bili y sredi med! kristjani- Nastane klanje in riiaihanje, da bi skoro'rekel: sonce ni videlo enakega. ' . Vsakim’ je ždfaj' kramt seßetin šWje. I.ivtičnje,, .žakaf človek TPbi. tese, Judi npveqg jn ,najteže..pripqmock^, da,,bi življenje podaljšal, Če ne več,. vsKaij. za,’ kolke ti;c-notke.,Vsai]< je napel postedinje .žile, da bi vraga odpodil Mož za možem je padal ali smrtno ranjen ali zvezan. Kakor davijo volkovi ovce sredi črede, tako so„................ bodli, sekali Turki v cerkvi.' Kepice mrtvih so ležale, do tlfeh. Tu je morat oče gtedaij, kako so, sipa' grozovita trpinčili, tam je zòpéf krepak 'rijlajdetnie, videl očeta V strasnih bolečinah, vendar mu• vezji pa rokah in,nogah, nisö dale,' da bi se bil ‘znosil, dà bi se bil maščeval nad soivitažhilkciirijmedšlritljhn.tttbbih od'divje'zveri.. Kdo popiše grozo im: tretet '^ìahé', matere, Ki je, sauna "Sla- ' i)::i.:a in brez rrioČi, "sjiiišala skriti in braniri svojega ojróka in kako Se je naposled c,čip z žpibrni bojevala, prédèn sö ji iztrg'àti'.deté' iz'rók. , Preprisčhmo domišljiji častitih ibraVce^, "da si nd-. stikajo sfjtèhori' 'tÄikefö, te to, da Turki niso prizapaisàìi niikgmur. Kdor,je bil slab, star,itakega šo brdz rhilpsji nabodli aiti kako drugače okfuiino jjmonti. Tridili, méri'ih'òim jé bilà là usoidb. Mlajše so povezali, sta' refŠd j janičar se 'jé'.tìtl poinieiknlf nazaj, precej ko j'c .mipit boj. z oboroženimi, ni'OŽmi:i Z, geoiboroženimj i jek, prist sfarci in žčhami bojevati' se, .^p ni Mito’po njegdvčm? ' ! Dotgb'.'j'é trajalo meisarjerje. . , ..., 1 ’ PbČdši se je izdražnila cerkev riaisičeriih volkov. NapoideSd'jobtariét’ó1 se?šaiJe; kopice mrtvih v,lužah krvi, ki .se jg h&birara. irt'cecilia; po.gerfcvi, ^.ijt so žaldstni dnevi zè nase slovenislke’ qcalke? Poslednji;,'Turki,kj, sg zapustili os'krunij'eino svetišče,; so ga. hoteli še zažgati. Zazijàli 'šd' diglgp leseno -lopo, predvežje. hiše božje; vendar 'se ogehj ni' holet jpTiijeti. Turki, so torej popustili ta. jd'Mtérjqiidsm zä svoj iter krdeli, kt so se’ 'obrnita proti Kiqspuf, l|.e|te aikjO sg hot^i,.s, pTii^oip', ppprati vset|.imi.mp zaprtega , klostfà rvlsò. smeli naprej, zlasti [cer je .bjlo povsod znano, da; hrami velike bogatije. , Opat prosi cigana, dà bi ga peljal v kak zaveten grad . ',?^Sr Prebivalcev v okolici. kKaim?« vpraša cigani »Na MoČeroteu sem bil, m bitp, I urta soa!;te M. opinali,.J^o^.. tgm m gpsppdq; kàkpr jih Turki stisnejo, tako p ožmo; trite ; g?, ,kajti zsipn^iiili .so, Jihr mps;ta, k^pisp. sita h prišli še enkrat Turkom v roke,...pojdite ype, oprqvjljali^ svojega krvavega, rok,odetetva. Tistega tjakaj-ali pa. na Kravjak.« žalostnega večera Mg), ko se je rumtng spnce starilo »Kaj pa, pa. Ko®j:al{c?«. vipraša/ opat, spoznavši, da ga za hribe, jé koraikai nas stari znanec cigan dolgin skozi samo ta človek morevoietir ' V - ;