S povedano udeležijo na množičnih delovnih akciji na časi volev v odbore SIMI ..ir i 'in'Mili mm umi um mn—mi i m min 1 ■ vrnili * ««UU.IU U1I1U odgovarjamo lažnivi sovražnikovi propaoandi ^¿zkumia vafiedtovdiM» kuiiuie, ¡ii Skupni nastopi delovnih ljudi slo' venske in italijanske narodnosti našega okrožja na prostovoljnih delovnih akcijah so zadeli v živo reakcionarne kroge onstran demarkacijske črte in njihovo agenturo, ki še vedno rovari po naših obalnih mestecih. — Krik, ki so ga zagnati po svojih glasilih zaradi našega nedeljskega prostovoljnega dela, nas ni prav nič presenetil, ker je to Je nadaljevanje podlega početja proti ljudstvu, ki se je za ceno težkih žrtev osvobodilo izpod fašističnega suženjstva in si danes z lastnimi napori utira pot v boljšo bodočnost. Saj je to tista zločinska sodrga, ki se je v majskih dneh potuhnila in se izognila roki pravice, da bi se pozneje pod okriljem anglo-ameriške oblasti in ob podpori rimske vlade zopet opogumila in nadaljevala svoje kriminalno početje proti našemu ljudstvu. Združena reakcija, kateri korakajo že nekaj časa na čelu kominformisti, že pet let skuša alarmirati svet z lažnjivim prikazovanjem naših uspehov kot nekih zločinskih dejanj. »Kakšen zločin naj bi bil v tem, da čistimo ulice, urejamo naše mesto in gradimo nove objekte, ki bodo služili razvoju našega gospodarstva. Kaj je slabega v tem, da delamo Slovenci in Italijani skupno? Bi bilo morda bolje, če bi se še naprej sovražili in klali med seboj?« je izpraševal prileten tovariš, v slabi italijanščini s slovenskim naglasom svojega bližnjega tovariša v nedeljo na prostovoljnem delu pri čiščenju ruševin nekje v sredini Pirana. »Narodnostno mržnjo je v preteklosti na zvit način podžigala naša gospoda,« je odvrnil tovariš iz Pirana, »prepričevala nas je o neki višji kulturi in nas pitala s teorijo ničvred-nosti z namenom, da nas, delavce, spravi ene nad druge, da lahko ene * »Egrjr^-— --- _ ____________ kakor druge nemoteno izkorišča. Danes ta naš skupni sovražnik vpije, ker vidi, da. smo si podali roko in mu z uspehi, ki jih dosegamo na vseh področjih, zapiramo pot k povratku. Toda mi bomo tudi na to sovražnikovo kričanje odgovorili s podvojenimi napori.« Vajin pogovor, tovariša, dokazuje, da je tudi delovno ljudstvo italijanske narodnosti spoznalo svoje prave sovražnike in razumelo, da so njegovi življenjski interesi tesno povezani z utrjevanjem bratstva med tukaj živečimi narodi. Tudi Pirančanke so hotele dati svoj odgovor reakciji ih so v nedeljo gostile z vinom množico prostovoljcev ter nasmejano dejale: »Vendar so se tudi naši možje zdramili in se poprijeli dela v korist skupnosti.« po začrtani poti v novo, boljše življenje in neusmnljeno tepta ostanke preteklosti — zaostalost, narodnostno mržnjo in izkoriščanje. V naše vrste moramo pritegniti vse, kar je zdravo, ne glede na narodnost. Obenem pa moramo biti nepopustljivi proti sovražniku in njegovim podrepnikom v naših vrstah. Ne bomo se ozirali na to, kaj o nas govorijo onstran demarkacijske črte, toda pometli bomo z ostanki reakcije na naših tleh! Nastop pevskih zborov v Marezigah je v nedeljo privabil mnogo ljudi iz okoliških vasi, in iz Kopra. Dvorana novega Zadružnega doma je bila, prenapolnjena, še zunaj, so stali ljudje, 2e spomin na nastop 11 pevskih zborov leta 1848. je privabil ljubitelje naše lepe slovenske besede. Da se zbere toliko pevcev, je treba, veliko truda in požrtvovalnega dela. Ljudje so prišli peš in na kamionih, da čujejo našo pesem. V nedeljo je nastopilo devet pev- Ramoananš ■ 38 ViOCBiO Tako so mislili tudi Koprčani, ki so bili zaradi velike udeležbe na prostovoljnem delu prejšnji teden okle-vetani od tržaškega reakcionarnega tiska in so se drugo nedeljo odzvali še v večjem številu. Vsi skupaj pa smo mišljenja, da je treba še bolj razširiti to mogočno fronto delovnega ljudstva, ki koraka Pod vplivom podle propagande italijanskih šovinistov in želje po ko-modnem, brezdelnem življenju, je že marsikdo zapustil našo cono in šel iskat srečo v Trst ali Italijo. Tako je naredil tudi Fernetič Matej iz Brtonigle, ki pa je bil kmalu po svojem prihodu v »obljubljeno deželo«, razočaran. Nekaj časa ga je v Trstu izkoriščal neki pek, kateremu jei mora garati noč in dan za 4000 ir tedensko. Kaj je danes 16.000 lir mesečno, ko pa dobro vemo, koliko stane življenje onstran demarkacijske črte. Nedeljsko prostovoljno delo v Kopru In Matej se je vrnil. Mati ga je zelo vesela. Srečna izjavlja, da je njena družina zopet skupaj. Matej pa se je s prav dobro voljo oprijel dela na Vrnili so se še nekateri drugi mla-i deniči iz Brtonogle in nekateri od teh so sedaj v brigadi SIAU, ki dela v dolini reke Mirne. Bernardis Umbert, nogometaš z Brtonigle, ki se je po treh mesecih bivanja v Trstu vrnil v svoj rojstni kraj, ve marsikaj povedati o svojem bivanju v tujini. Ce je hotel jesti, je moral beračiti okrog kmetov, pri katerih je v najbolj srečnem slučaju dobil 500 lir dnevno in nezaidostno hrano. Prenočevati pa je moral na podstrešjih, senikih in nezaprtih prostorih. Bernardis namerava ostati v svojem rojstnem kraju, kjer se je ponovno priključil nogometni skupini, v kateri bo nadaljeval svoje športno udejstvovanje. Slične stvari bi lahko povedali o Forza Liviju iz Grobise, Montegan A-madeju iz vasi Fiorini in drugih. Vsi hočejo ostati doma, ker se boljše počutijo in se nameravajo resno oprijeti dela za dobrobit skupnosti. Se o neopravičenih izostankih od dela V našem l>stu smo se že večkrat dotaknili tega vprašanja. Ker pa se število neupravičenih izostankov po naših podjetjih ni; zmanjšalo, nasprotno, celo povečalOi kar1 donaša našemu gospodarstvu veliko škodo, moramo ponovno opozoriti odgovorne, da naša ljudska oblasti ne bo več dolgo’ trpela tega nezaslišanega početja. Navedli bomo le nekaj primerov. V tovarni ex Ampelea v Izoli je bilo letos samo meseca oktobra 1.164 primerov odsotnosti zaradi obolenj. Ti primeri znašajo samo v enem mesecu 15.556 delovnih ur za to podjetje. Nadalje je bilo v prvih 8 dneh tega meseca zabeleženih v isti tovarni že 314 primerov obolenj. Ce bi nalašč tako delali bi rekli, da je nmogoče verjeti takim številkam, vendar je to dokazano. Se en tak primer je v tovarni ex Arrigoni v Izoli. Od 1. do 9. oktobra je bilo od 520 delavcev, ki jjh im,a tovarna, zabeleženih že 399 obolenj. Mestni ljudski odbor v Izoli je samo v oktobru izdal 600 dodatnih živilskih nakaznic za bolne. V Piranskih ladjedelnicah je od 1. do 8. novembra bilo od skupnega števila delavstva 187 že 126 obolenj. Odst an ek obolenja v gradbenem podjetju EDILIT je nekaj manjši, vendar je še prevelik. V dokaz, da niso vsa zgoraj navedena obolenja upravičena, zadostuje, da se ozremo na podjetje »Oonado«, ki je v rokah privatnika, ki postopa strožje in ima na 14 delavcev le 1 primer obolenja, drugih izostankov pa sploh nima. Prispevek italijanskih ŠOVINISTOV k vzpostavitvi dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo V sosednjem Trstu se vztrajno poudarja potreba po dobrih odnošajih med obema conama, da ne rečemo celo potreba po dobrih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. Seveda se za dosego tega cilja na vso moč trudijo, začenši pri mežnarjih Sv. Justa in tajniku CLN pa tja do odgovornih ministrov Republike Italije, ki hodijo na posete v Trst. Ce rabite še kak dokaz zato, zadostuje, da vzamete v roke tržaški desničarski tisk tega tedna in odprle se vam bodo oči, da boste kar zastrmeli. Tam lahko citate črno na belem, da je treba mejo na strani cphe »B« zastražiti z vsemi onimi vojaki, ki so namenjeni za policijsko službo ob reki Jalu, ko bodo čete Združenih narodov do-j segle to nevarno mejo. Saj imajo jugoslovanske čete že prave manevre, kako bi najlažje udrle v rajski Trst. Kot prvi poskus so padle po rteh nič hudega slutečih delavcih Selvega, ki so ob meji popravljali električno napeljavo in jih enostavno odvlekle v strašno cono »B«. Razumljivo, da so tržaški mestni očetje takoj poslali protestno brzojavko ministrskemu predsedniku v Rimu in drugim škofom širom Italije, ki vlada ob sever-novzhodnih mejah Italije. Saj tam ni nihče več varen pred tolovaji, ki se pode po poljih in gozdovih in preže na nesrečneža, ki bi se približal meji. Tako nekako je spremljalo šovinistično in kominformistično časopisje sicer brezpomemben dogodek ustavitve treh oseb, ki so brez dovoljenja prekoračile consko mejo. Povprečen človek, ki se ne spozna . skrivnosti diplomacije, bi se vprašal, čemu naj služi te vrste gojenja soseščine. Kaj pravzaprav hoče pobožno tržaško časopisje in slična sveta bratovščina po Italiji s tem načinom trošenja bedastih laži in hujskanja. Lahko si mislimo samo, da imajo v mislih zgodbo starega svetega pisma, kako so njih duhovni predniki ;zav-zeli mesto Jeriho s trobentami. Trobili so toliko časa, dokler ni zidovje padlo. Zato danes gospodje okrog «Giornale di Trieste» i nnjegovega večernega brata «Ultime Notizie» istota-ko uporabljajo trobente, da bi se podrla meja na Škofijah. Ta pa nikakor' noče pasti. Zato so toliko bolj živčni in nestrpni. Glas njihovih trobent pa samo zastruplja ozračje, ki bi brez njihovega zbliževalnega dela bilo mnogo bolj zdravo in znosno. In kake druge mnogo hujše skrbi jih tarejo. Pomislite ameriški veleposlanik v Beogradu g. Allen se je mudil v Kopru, ne da bi zato prosil prej za dovoljenje ali pa vsaj obvestil begunski krožek CLN v Trstu, ki je vendar postal zadnje čase ne le najuplivnejša ustanova okrog ka-. tere se suče vsa lokalna politika, marveč kar važen činitelj svetovne politike. Saj so morali pri Organizaciji ZN najeti kar tri nove uradnike, da lahko sproti rešujejo njegove proteste in predloge, s katerimi misli rešiti celoten položaj STO-ja. Po- mislite samo na ubogo preganjano katoliško vero, ki se mora skrivati tam po katakombah kakor za časa hudih rimskih cesarjev. Sedaj je pa g. Allen slikal nasmejane Koperce kako rinejo iz cerkve pri belem dnevu in celo brez vsakega spremstva zaščite, ki bi jih branila, kakor policija v Trstu Slovence, če se vračajo z kake svoje kulturne prireditve. Pa še nekaj je g. Allen videl. Kako moraš na pregled, če hočeš v Trst, sedaj ko so postali Čerini na drugi strani ljubeznivi, da se tak pregled čisto ukinili in ti celo milostno do-vilijo po dolgem moledovanju prinesti boren kilogram riža. Včeraj pa je neka baba na nesrečo pozabila doma culo z rdečim in ker pristaniška oblast ni mogla zadržati ladje dokler se vrne, je kmalu nastala cela mednarodna afera. Tržaški mestni očetje so že hoteli sporočiti telegram na najmerodajnejše činitelje v Rimu, naj za kazep tam zadrže moko, ki jo je Amerika nakazala Jugoslaviji. Saj kakor pravijo Ultime, Američani nimajo pri tej moki pravih zaslug In besede in je ta dobava le izraz globokih čustev italijanskega šovinizma, do drage sosede, katero ne morejo pustiti na cedilu, če se nahaja v stiski. Pričakujejo pa, da bo tudi Jugoslavija pokazala razumevanje za to širokogrudpost in bo «poklonila» Italiji v nagrado vsaj ljubljeno »cono B«. Kaj bi v Trstu le pisali, če bi jim zmanjkala ta nesrečna »cona B«. skih zborov, ker je kostabonški iz-i ostal. Prvi je nastopil mešani pevski zbor, iz Sv. Lucije, ki zaradi svoje maloštevilnosti ni dosegel takega u-činka, kot bi ga moral. To je pred kratkim ustanovljen pevski zbor, ki sej je precej potru&il za to prireditev, toda glasovi še niso dovršeni. Vsak pevski zbor je odpel po tri pesmi, tako da prireditev ni postala dolgočasna že zaradi odmerjenega časa. Zelo drugačno sliko je pokazal pevski zbor iz Sv. Antona, ki je močnejši cd ostalih. Pri njem se kaže, da pevci niso vajeni pevovodje in so gledali kar v poslušalce. Vendar mislimo, Antončani) mnogoi obetajo s svojim pevovodjem Dela Sa-vijem vred, saj so odpeli Vodopivčevo »Naročilo« zelo dobro. Pevski zbor narodne zaščite i? Škofij je zapel dve pesmi in pokazal, da ima kot mlad pevski zbor veliko ¡zgledov, vendar je bilo mnenje občinstva, da je precej monoton in, precej neskladen, kar se je pokazalo predvsem pri pesmi »Komandant Stane«. Puharjevo »V boj« je boljše zapel. Pevski zbor iz Pomjana je precej znan, vendar je na nedeljskem nastopu pokazal, da mora paziti predvsem na izgovarjavo glasov in da pomnoži tenorje. Vse kaže, da Pomjan-čani nimajo čistih grl. Pesmi so podali precej občutno in skladno. Šmarski pevski zbor se je tudi v nedeljo vrinil med najboljše. Predvsem lepo so Šmarčani peli Miheličevo »Svobodna je naša domovina«, zato jih je občinstvo nagradilo z burnim ploskanjem. Kar tako nadaljujte, Šmarčani! i (Nadaljevanje na 6. strani), Iz IV.Okrežne konference ASIŽZ v Izoli nedeljo je bila v okrašeni dvorani tovarne »ARRIGONI« v Izoli IV. konferenca Antifašistične sloven-sko-italijanske ženske zveze. Po po- 1 zdravnih govorih je tov. Živa podala obširno politično poročilo, tov. Crol-i lini pa poročilo o delu ;in vzgoji naših otrok. Sledila je živahna diskusija, v katero so posegle številne delegatke. Tov. Zura je dejala, da je organizacija naših žena vi sodelovanju s SIAt) znatno pripomogla pri izvajanju nalog enoletnga plana. Zlasti pa so naše žene delale na področju matere in otroka in pri drugih ženskih vprašanjih. Nadalje je tov. dr. B. Šalamun, voditelj pedistriškega oddelka poudaril važnost nove otroške bolnice v Izoli, ki bo do leta 1552. del centralne bolnice. Dejal je, da bo z vzgojo zdravstvenega osebja v tej bolnici umrlo manj otrok. Tov. Fani Štraus je podčrtala važnost sveta za, zaščito matere in otroka. Dejala je, da so bili ob pomoči ASI2Z, organizirani številni otroški vrtci, igrišča, posvetovalnice, bolnice itd. Vendar se s tem ne smemo zadovoljiti. Organizacijo ASI2Z čaka rešitev dveh važnih vprašanj, in to sta: zdravstvena zaščita'otroka za zmanjšanje njihove bolehnosti ter organiziranje pomoči nosečim ženam in doječim materam v dobi, ko bi se morale izogibati vsakega, dela. Zanimiva je bila tudi diskusija tov. Marije Metlike iz Umaga in Eme Mi-lenič ter drugih, ki so pokazale, kako veliko važnost pripisujejo naša žene javnemu) udejstvovanju v okviru ASI2Z. Po diskusiji je bil izvoljen nov c-krožni odbor ASI2Z, nakar je bila: sprejeta resolucija, ki je objavljena v celoti na 3. strani. . ,, Pohitimo s pripravami za volitve SIAU CETORE Zakai nekateri tajniki nočejo pomagati našim vasem? V Sv. Antonu, Dekanih, Le še dva dobra tedna ñas ločita ®d volitev v odbore SIAU. Priprave na te so zelo živahne. Po naših vaseh, mestih, delovnih kolektivih, podjetjih, skratka povsod, kjer obstaja frontna organizacija, je zelo razgibano. Povsod so si člani SIAU napovedali' medskupinsko in medsebojno tekmovanje na vseh delovnih področjih. Zlasti so zadnje dni oživele delovne akcije, ki jih obiskuje vse članstvo slovensko - italijanske antifašistične unije. Na predvolivnih zborovanjih pretresajo frontovci vprašanja gospodarskega, kulturnega in političnega pomena. Ni je vasi ali zaselka,- ni člana SIAU v našem okrožju, ki bi ne vedel za deseti december, za'dan, ko bo istrsko delovno ljudstvo združeno v svoji V soboto zvečer so se Novovaščani zbrali, da se pomenijo o svojih domačih stvareh. Skoraj vsi so prišli na sestanek, na katerem so razpravljali ¡predvsem o Zadružnem domu in u-gotovili, da delo nekam zastaja, ker je premalo* zanimanja zanj. Res je, da so jih ovirala slaba vremena in poljska dela, vendar so sami čutili, da niso dali vsega, kar bi za skupnost, to je za vso vas, morali dati. Vsi so posegli v pogovor in. se menili tudi o drugih stvareh. Zanimali so se tudi, kako bo z oljkami, kdaj bodo začele obratovati oljarne, ker se oljke kvarijo in jih je mušica tudi že dovolj uničila. Razjezili so se nad uradom za cene m1 se pritoževali, da imajo v obalnih krajih, predvsem v mestih, umetna gnojila po nižjih cenah kot na vasi. Svoje pridelke prodajajo tudi po u-godnejših cenah kot kmetje. Zato zahtevajo, da se te razlike izenačijo. Ob koncu so se razšli in so bili veseli, da .so se skupno pogovorili o Stvareh, ki zanimajo vso vas. V nedeljo pa so imeli . .sestanek delavci in uslužbensci, ki delajo v. Kopru. Namen njih sestanka je bil, da se domenijo., kako bodo tudi oni pomagali pri gradnji Zadružnega doma, ¡POMJAN Pomjančani so sedaj razumeli, da delajo zase. Vodni rezervoar, ki ga sedaj gradijo, in elektrika, ki jim že svet-f, bo olajšalo življenje. »Luč in voda je pol življenja!« pravijo naši ljudje. Pomjančani so se resno poprijeli dela. Marsikakšno jamo so s prostovoljnim delom izkopali ža elektrifikacijo vasi. Vodnjak, ki. bo dolg 12 metrov in globok 5 metrov, so izkopali že 4 rnetrej globoko. Tam za poletje, pravijo, ko je voda najbolj potrebna, bodo vodnjak končali, Za dvomesečno predvolivno tekmovanje so sklenili, da bodo napravili 3000 ur. Do sedaj so opravili že 2000 prostovoljnih delovnih ur. Tov. Albin nam je povedal, da dela pri vodnjaku udarniško vsak dan po 8 ljudi. Ob nedeljah pa delajo dopoldne vsi. To je delo Pomjančanov v čast volitev SIAU. Do sedaj so tudi popisali nad 90% volivnih upravičencev. Razdelili so nove nakaznice in pobrali članarino. Prepričani smo, da za. te volitve Pomjančani ne bodo verjeli raznim hujskačem tipa Gazič, ki so govorili za volitve 16. aprila, da bodo sem prišli .»Čerini« in italijanski črnosraj-čniki. OU&tite, bazsiam v prostorih kluba VUJA V prostorih kluba VUJA bo 29. novembra odprta razstava umetniških fotografij jugoslovanskih amaterjev, razstava uvoza in izvoza v Istrsko okrožje, razstava proizvodov cone: B, Prešernova razstava in razstava marksistične literature, ki je izšla po vojni v Jugoslaviji. Razstava bo odprta javnosti od 29. opoldne do 10. decembra t. 1. Cetorah in Potoku so že protifašistični organizaciji, znova pokazalo vsem obrekovalcem, da hoče še nadalje graditi sebi in bodočemu pokolenju srečnejše življenje. Z desetim decembrom bo hkrati zadan najhujši udarec vsem tistim, ki zavirajo naprdek in graditev v našem o-krožju. , Dalje pretresajo na predvolivnih sestankih člani SIAU svoje dosedanje delo in ugotavljajo poleg, uspehov tudi razne pomanjkljive strani. Zaradi nerealnih planov posameznih frontnih organizacij in zaradi njih površnosti pri delu ne bodo *n. pr. v Sičjolah, Sv. Luciji, pa še marsikje drugje z uspehom dokončali tekmo- vauj;h. V^fjjfar naši ljudje — člani SIAU n^. bpdp več trpeli v svoji organiza- ker so ostali vaščani ugotovili, da ti zelo malo prispevajo. Domenili so se, da bodo šli vsako nedeljo na prostovoljno delo in da bodo prispevali z denarjem, s katerim bodo plačani stalni delavci, ki bod0 delali na zadružnem domu. Kampolino' Nekaj raztresenih hiš na hribu proti Maliji, ki so obrnjene proti Sv. Luciji, imenujejmo Kampolini, Simi-njar.o in Binzano. Ti trije n selki imajo svojo bazo SIAU v Krrnpoli-no. Pred kratkim so imeli dva pred-volivna sestanka. Kljub temu da so hiše raztresene in je zaradi . ga težko zbrati se, je sestanke akokrat obiskalo nad 100 ljudi, t. j. skoraj iz vsake hiše eden. V teh zaselkih prebiva okrog 120 kmetov, ki . so zapuščeni sami,,,sebi. MalokM.ij pride do njih aktivist. Tajnik i i predsednik baze SIAU tov. Dar jo Viktor in Burletto delata vse, ! kor znata in megfia,'.. -Do njih ne ' ride nihče, še pisiWnola ‘ ne.' Za' vsafto stvar' morajo v S-v, Lucjjo. Potemtakem ni .čudno, če. o;.,pj!h manj čmjeino hot o prebivalstvu drugih krajev-: Tudi ti : ljudje bi brez. dvoma marsikaj napravili, če bi se zanje v Kopru Raj: zmenili. Zato predlagamo, da bi aktivisti iz Kopra; in njihovega KLO Sv. -Lucija pomagal,! tem ljudem, da bodo tudi oni nekaj delali za svojo dobrobit; Lep sobotni jesenski popoldan je našel Sv. Antončane veselo razpoložene. V dosedanjem ljudskem domu so pripravljali svečanost. Kaj bodo pravzaprav slavili, nisem, točno vedel, dokler mi ni mlad fant krepke rasti — ves vesel pripovedoval, da bodo imeli «likof», ker so danes pokrili del svojega zadružnega doma. Seveda je potemtakem to velika delovna zmaga požrtvovalnih Sv. An-tončanov in prav nič ni čudno, da so- jo slavili. Upravičeno so lahko po-iftisnf nanjo. Zidovi bodečega zadružnega doma pri Sv. Antonu niso zrastli kar tja v en dan, niti pokriti del tega ni padel z neba, ampak so morali Sv. An-tončani leto dni, to je, od kar so kopali prve temelje in od kar je vaški ded «Barba Bepi» dejal, ko je pro-stovo'jcem pomagal kopatk «Ne verjamem, da bom videl njegovo streho!» — skupno garati in dajati svoje moči: Pri tem jim. ni manjkalo težav. Teda njih odločna volja in medsebojno sodelovanje sta premagala tudi te. gprva, ko je bil še delovodja De-berr.i' di iz Gažona, ni šlo in ni šlo . . . Namesto da bi delal, se je sestajal z nekaterimi špekulanti kmeti, kakor je pri Sv. Antonu Ivan Muženič ih še dva ali trije njemu podobni, govoril, da ne bo stega nič in vrag si ga vedi še kaj je vse blebe- tal.Razumljivo je, da je na ta način delo zaostajalo. Saj je že skoraj u-gotovljeno, da tudi ni uspehov, kjer ni vodstva. Sv. Antončani pa so bili vseskozi gelavni na tem gradilišču sestavili kandidatne liste - - ciji, pa še manj v vodstvu, takih članov, raje jih bodo izločili in delali sami. Prav na teh volitvah si bodo izvolili svoje najboljše tovariše, ki jih poznajo kot delovne in požrtvovalne in ki jim tudi zaupajo. Te dni so si že v več krajih postavili kondi-datno listo. Sv. Antončani so jo n. pi. sestavili iz teh članov: Skergat Karmel, Muženič Ernest, Kavalič Roman, Benčina Renato, Kodarin Karmela, Kodarin Elvira, Kodarin Ernesta, Kavrečič Nihazij, K rečič Bogomil, Kotrle Esperij, Turk Marija, Kavrečič Žarko, Babič Roman, Jakamin Cvetko, Radela Alojzij, Hrevatin Ne- v.ija, Jakomin Roman, Tripar Emil, Cah Avgust, Gregorič. Ivan in Suhin Ivan. Za delegate v okrajno skupščino pa so zbrali sledeče tovariše: Ser-gat Karmel, Kodarin Radko, Turk Viljem, Cah Viljem, Hrevatin Drago in Cunja Viljem. Prav tako so si postavili žekandidatno listo tudi frontovci iz Dekanov, Cetar in Potoka. Zato pohitimo s pripravami za volitve, tkmujmo, da bomo pravočasno izpolnili naš plan, utrjujmo naše organizacije SIAU! Ponovno dokažimo našim sovražnikom, da hočemo živeti v miru, da hočemo graditi dom blagostanja delovnih ljudi — dom resničnega socializma! in so dajali vse iz sebe, da bi čim prej dogradili dom. Vedo, da, ko bodo imeli zadružni dom v vasi, bo v njem žarišče vsega napredka. Saj so pred gradiliščem doma z velikimi črkami napisali: MI GRADIMO DOM, DOM BO GRADIL NAS. Toda bistra um Sv. Antončanov, njih daljna vidnost in zavest so kaj kmalu zavohali namere r jih bivšega delovodja. Enostavno so ga odstranili, in prav so storili Namesto njega je prišel nov in uspehi niso zaostajali. Tedaj pa so hoteli preprečiti njih odločnost številne druge težave. Pomanjkanje gradbenega materiala je bilo na dnevnem redu. Nemara je bila t0 krivda nekaterih razdeljevalcev v Kopru, ki so dejali, da ga nimajo, čeprav so one dni prispeli v koprsko pristanišče kar tri ladje cementa. S čim preprečiti gnitje gradbenega lesa zaradi deževja, ki sc ga imeli na gradbišču, je bilo zadnje dni prav tako njih največja skrb. K temu pa je priskočila na pomoč vaška frontna delovna brigada, ki so jo tiste dni ustanovili. Oprli so se na lastna sredstva in moči. Kmetu Alojzu Rodela gredo pri tem velike zasluge, ker je dal poleg prostovoljnega dela tudi dve vreči cementa, tako da je bil preprečen zastoj na gradbišču. Teden pred to veliko delovno zmago So se Sv. Antončani še bplj strnili in na svojih množičnih sestankih sklenili, da mora biti dvorana zadružnega doma pred dvanajstim novembrom pod streho, še. krepkeje Pretekli teden so pripeljale barke v Izolo pesek. Rabili sm0 ga za vodnjak, toda nismo mogli dobiti kamiona, ki bi nam pesek pripeljal v Ce-tare. Prvi dan nam je sicer »Adria« pomagala, toda potem smo morali več dni tekati okoli, a nismo nič dobili. Sli smo tudi v Izolo in vprašali tajnika Kmetnaproze, če nam da kamion na razpolago; odgovoril nam je, da ga da raje v garažo, kot bi ga nam posodil. Takoj drugi dan smo videli, kako je vozil tropine privatnikom, nam pa ni hotel pomagati in tako smo zgubili 7 kub. m peska, ki je padel v morje. Drugič nam je pripeljala barka 30 kub. m peska in posrečilo se nam je, da smo pripeljali v Cetare 12 kub. m, kazalo pa je, da bo drugih 18 kub!"m doživelo isto usodo kot onih 7 kub. m. Obrnili smo se na tajnika kmetnaproze v Kortah, ki je kamion obljubil in mi smo že poslali prostovoljce v Izolo, toda kamion jo je odkuril '~v Koper po meso, kar pa bi Kortežani lahko napravili kot po navadi z vozom. Ko smo to videli, smo šli do tajnika in se pritožili zaradi napačnega in škodljivega odnosa, ki ga je imel do vseh na- šo napeli svoje mišice in vsi z enim in istim ciljem zavihali rokave ter še trdneje zgrabili za delo. Kavaliča-ni so rekli: «Pojdemo vsi, da bomo dvorano pravočasno pokrili!» In šli so. Vsak dan je bilo gradilišče polno prostovoljcev. Zidarji so naglo dvigali zidove, tesarji so že postavili prve strešne trame, ko je ded «barba Bepo» spet dejal: «Ne verjamem, da sem to dočakal». Cas je hitro mineval ir, preden je bilo v soboto poldne so Sv. Antočani polni zadovoljstva in zmage dejali: «Dvorana zadružnega doma je po enem letu napornega dela pod streho. Čaka pa nas še drugi del doma, ki upamo, da bo tudi v kratkem dograjen». Med zidarji, tesarji, kovači in težaki ki so vsi domačini, je ta trenutek zavladalo zadovoljsvto in zadoščenje zaradi te pomembne delovne zmage, ki jih bo še krepkeje utrdila v nadaljni borbi za dograditev doma. Brata Gregorič Josip in Avgust, najpožrtvovalnejša delavca na tem gradilišču, ki delata na njem že od začetka, sta dejala: »Nadaljevala bova vse dotlej, da bo naš zadružni dom dograjen«! Verjetno je, da ni daleč tisti dan, ko bodo Sv. Antončani slavili dokončno delovno zmago pri gradnji svojega zadružnega doma. Obljubo, ¡ki so jo sami dali, so tudi uresničili. V očeh jima je sijal žar veselja in zadovoljstva. Polni vere v nadaljnje zmage se Sv. Antončani med seboj pogovarjajo in se sprašujejo, kako bo takrat y njihovi vasi, ko bo zasve,- ših vaščanov. Posmehljivo nam je dejal, da se lahko obrnemo tudi na kontrolno komisijo, češ da je njim vseeno. Seveda so se Ceaarani, ko so t0 izvedeli, globoko užalili in godrnjali, češ kakšne tajnike imamo. Vodnjak smo začeli delati že avgusta meseca in smo v enem mesecu izkopali s prostovoljnim delom 230 kub. metrov zemlje in kamenja, kar tudi zadostuje, da se v vodnjaku nabere dovolj vode za eno leto. Zato se moramo zgražati, če v glavah nekaterih tajnikov ne najdemo razumevanja za naš trud. Mnenja smo, da kvari tak . odnos do dela našo skupnost! -a GRINTOVEC Zasvetila nam bo električna luč »Na Grintovcu so podivjali zadnje tedne,« pravijo v Sergašah. Saj jih vidijo vsak dan, kako kopljejo jame za »teleferke«, gor po hribu. Nekdaj so molčali in se celo prepirali, ali bodo napeljali luč ali ne, pa jih je zato naša »agencija« malce prijela in so se znašli. Začeli so delati in še danes delajo. Takoj so začeli razširjati cesto in Iso dela kmalu končali. Tudi gramoz so že izvozili. Zadnje dneve pa so dela na cesti prekinili in so začeli napeljevati luč v vas. Od Križišča do Grintovca So morali skopati 30 skoraj dva metra globokih lukenj. Domenili šo se, da bo vsaka družina izkopala eno luknjo. V nedeljo so jim priskočili na pomoč mladi električarji, amaterji iz Kopra in napeljali v vse domove začasne instalacije. Bilo jih je. 26. Nekateri so delali .še celo vse popoldne. Uverjeni so, da ho v, nedeM°. v yaw le zasvetila luč, zato so' pripravili... mladinske volitve in prireditev. Ce bo šlo.vse prav, bo luč ‘zasvetila. Imeli bodo. sestanek SIAU in se bodo menili tudi o volitvah ter gospodarkih zadevah vasi. Grintovčani so se močno začudili koprskemu radiu, ki je oddajal poročilo, kako oni delajo in je namesto pravilnega imena njiw vasi povedal: »Santa Maria di Monte«. Zato pa naj se , poročevalci pri koprskem radiu naučijo izgovarjati pravilno ime njih vasi, ki je Grintovec in nič drugače. Grintovčani si mislijo te dni: Kako bodo gledali Sergašani pod nami, ko bo nam zasvetila luč, katero imajo oni že mesec dni v vasi, po hišah pa ne. No, glej, kako smo jih nabrisali. Prej smo gledali v Sergaše, kako jim je svetila luč. zdaj pa eni obračajo oči gori k nam KROG Tudi prebivalci Kroga so se začeli gibati in se pripravljat! na volitve v odbore SIAU. Do sedaj je vpisanih v SIAU že nad 80% volivnih upravičencev. Članarino so plačali že vsi člani. OBVESTILO Opozarjamo vsa podjetja in ustanove, ki spadajo pod okraj Koper, da nakazila za drva in premog se izdajajo samo v torkih in petkih od 9 — 12 h. v sobi št. 2. . V navedenih dneh se ne sprejema po gornjih vprašanjih. I Okrajni LO-pov. za trgovino Koper tila. tudi električna luč. Prav gotovo ni niti do tega dne daleč, kajti za drogove so že poskrbeli. Viljem Turk je dejal: »Zgrabiti moramo še trdneje in odločneje, z lastnimi momčmi, da bodo Muženič in njegovi somišljeniki zopet videli, kako se vsi trudimo za našo dobrobit — za socia« listično izgradnjo,« 0 &£ vtd sesidtm Novi vasiftflm&uU ? i Pomianski frontovci delajo vaški vodnjak — ctdm fay piCíS" so n a p i s a I r[S v e toa n to n ča n i !na steno svojega zadružnega doma Uspehi volilev v odbore ZAM RESOLUCIJA IV. [O k r o ž s? ©2 konference ^SIŽZ Z utrditvijo svojo organizacije bo našaEmladinalmnožila ■j** Nedavno je Okrožni Odbor mladine razpisal volitve v osnovne odbore svoje organizacije. Dosedanji uspehi volitev, kjer so že bile, so povsod dokaj zadovoljivi. Skoraj povsod je mladina volila stoodstotno. V bujskem1 okraju je volilo 15 vaških mladinskih aktivov, od katerih je 13 doseglo stoodstotno udeležbo, medtem ko sta dosegla dva 98%. Prav tako ne zaostajajo v koprskem okraju. Povsod, kjer šo že bile volitve, so pokazale pravlepe uspehe. — V drugih krajih, kakor: v Krkavčah, Oppu, Gažonu, Sergašah in na Grintovcu, ki bodo z jutrišnjim dnem stopali na volišča, se te dni uspešno pripravljajo. Omeniti pa moramo, da naletimo tu pa tam tudi na posameznike, ki ne' pokažejo nobenega zanimanja in se zaradi tega vzdrže glasovanja. Toda mladinske organizacije se na take člane v bodoče ne bodo ozirale, raje jih bodo izločile iz svoje srede in delale brez njih. Vsekakor moremo reči, da je mladina na splošno dokaj delovna, le da v posameznih primerih nima pravega vodstva, ki bi jo usmerjalo k nadalj-njim uspehom in vsestranskemu izobraževanju. Taka je n. pr. mladina v Sičjolah, ki že delj časa nima nobenih posvetovanj, sestankov itd. Popolnoma razumljivo je, da takšna mladina ne dela, kakor bi lahko. Potrebno je, da nudi tudi Okrajno vodstvo več pomoči takim aktivom. Mladini so potrebni izobraževalni tečaji, telesna in fizična razgibanost ter zabava, za kar pa se je do sedaj malo storilo. Pri tem pa nastaja vprašanje, v čem naj bi obstajala ta zabava. Do sedaj je bil za' mladino edino razvedrilo ples, ki prav gotovo ni nikomur v korist, ampak zgolj v škodo. Zato bodo morali novi odbori krepkeje prijeti za delo, gledati na to, da združijo zabavo z' ostalim organizacijskim delom mladine. Saj so ji dani vsi pogoji in sredstva, zakaj bi jih potem ne izrabila? Star slovenski pregovor pravi: »Kar je zamujeno, se nikdar več ne povrne!« — In*to tudi drži! Ce pa pogledamo našo mladino, bomo videli, da je veliko zamudila. Po-največkrat je bila tega kriva sama ODREDBA Okrožnega ljudskega [odbora Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. novembra 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov, in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora • I ODRE D.B O I o podaljšanju veljavnosti oa gospodarsko leto 1950-51 ter o spremembi od'r redbe o predelavi oljk in odkupa oljčnega olja v gospodarskem letu 1949-50. L 1. člen Veljavnost odredbe o predelavi oljk in odkupu oljčnega olja v gospodari' skeem letu 1949-50 z dne 2. novembra 1949 (Uradni list št. 6-54-49) ter odredr be o zakolu prašičev In prodaji maščob v gospodarskem letu 1949-50 z dne> 23. novembra 1949 (Uradni list št. 6-57-4’) se podaljša za gospodarsko leto 1950-51. 2, člen ( 6. člen odredbe o zakolu prašičev in prodaji maščob v gospodarskem letu 1949-50 se spreminja in se glasi: \ ■Urad za cene Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi vezane in. komercialne odkupne cene za maščobe. Pridelovalec ima izbiro, da proda maščobe po vezanih ali po komercial-nib cenah.» . r 3. člen 7. člen odredbe o zakolu prašičev in prodaji maščob v gospodarskem letu 1949-50 se razveljavlja. . I 4. člen Drugi stavek drugega odstavka in drugi odstavek 6. člena odredbe o: predelavi oljk in odkupu oljčnega olja v gospodarskem letu 1949-50 se razr veljavita. 5. člen 9. člen odredbe o predelavi oljk in odkupu oljčnega olja v gospodarskem letu 1949-50 se spreminja in glasi: i ■Urad za cene Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi vezane in komercialne odkupne cene za oljčno olje. j j Pridelovalec ima izbiro, da proda oljčno olje po vezanih ali po komercialnih cenah.» ® , 6. člen I Ta odredba stopi takoj v veljavo. 1 Koper, dne 22. novembra 1950. 'i V. d. tajnik: Predsednik: (Kolenc Črtomir) i (Beltram Julij) blagostanje.našega ljudstva] uprava, kakor smo že omenili, ki ni znala najti poti za rešitev tega ali onega vprašanja in je zaradi tega zgubilo vodstvo svoje organizacije. Po naših vaseh so te napake mladinskih voditeljev najbolj vidne. Ko u-gotavljamo, zakaj >se vaška mladina v našem okraju ne bavi s športom, vidimo po drugi strani, da si v bujskem okraju vaški mladinski aktivi napovedujejo tekmovanje o vseh panogah, zlasti, kar je najbolj razveseljivo, v športu, ki ga je ta mladina že osvojila kot za zabavo in razvedrilo. Nogomettna srečanja so postala zanje pomembnejša kot ples. Vendar moramo podčrtati še to, da so se zadnje čase pogoji za okrepitev mladinskih aktivov nekoliko spremenili. Razvoj kmečkih delavnih zadrug je v našem okraju v velikem razmahu,, in glede na ta bi bilo dobro po naših vaseh, kjer imajo kmečke delovne zadruge, da ustanovijo dvojne mladinske aktive, ki bosta v delu in drugod v najtesnejših itn neposrednih stikih. Ti aktivi naj bi na svojih študijskih sestankih obravavali vprašanja o večjem odnosu, boljši delovni disciplini! ter delovnem učinku itd. S tem bomo nedvomno okrepili in razširili mladinsko organizacijo, ki bo še v nadalje prvoborka za socialistično izgradnjo pri nas ter doprinašala svoje deleže za blagostanje vsega "a-šega ljudstva. Izgubil je osebno izkaznico Delise Giliante iz Izole je pred nekaj tedni izgubil na cesti od bloka Rižana do Izole osebno izkaznico. Vljudno prosi najditelja, da mu jo pošlje po pošti ali jo izroči uredništvu »Istrskega tednika«. IV. Okrožna konferenca ASIŽZ za Istrsko Okrožje je 19. XI. 1950. v imenu vseh demokratičnih žena v Istrskem Okrožju ponovno manifestirala neomajno zaupanje v našo KP, SIAU in ljudsko oblast ter potrdila pripravljenost žena, da še pomnožijo svoje napore za uresničenje socializma pri nas. Pri tem se opiramo na FLRJ in pozdravljamo uspehe jugoslovanskih narodov v graditvi socializma,, kakor tudi zunanjo politiko vodstva FLRJ, ker brani enakopravnost med narodi in mir v svetu proti vsakemu napa4! dalcu. , Da poveča učinkovitost ASIŽZ pri vključevanju najširših ženskih množic v aktivnost na vseh področjih našega družbenega življenja, postavlja konferenca naslednjo NALOGO: 1. Kot sestavni del SIAU naj vsi osnovni odbori ASIZZ na svojih terenih sodelujejo pri vključevanju v SIAU vseh tistih žena, ki so že ob drugih priložnostih — n. pr, ob volitvah v Okrajne ljudske odbore aB ob volitvah v ASIZZ — dokazale pripadnost fronti našega delovnega ljudstva. Na volitvah v SlAu 10. XII. t. 1. smejo manjkati samo zagrizene reakcionarke in sovražnice naše ljudske oblasti. 2. Stalna in osnovna naloga ASIZZ ostane vključevanje vseh poštenih žena v vse vrste aktivriosti našega družbenega življenja. Žene naj z aktivno udeležbo nažbdrih volivcev, na sestankih SIAU sodelujejo v borbi proti kršenju principov ljudske demokracije, proti brezdušnemu birokratizmu v izvrševanju javnih poslov, proti neodgovornemu odnosa d0 ljudskega premoženja, proti vsakemu poskusu razbijanja enotnosti našega delovnega ljudstva. Tiste žene, ki so neposredno vključene v naše gospodarstvo, upravo, šolstvo, zdravstvo itd. pa naj dajo vzgled z vestnim izpolnjevanjem svojih nalog v okviru Enoletnega gospodarskega plana. 3. V skladu z vstopom ASIZZ v celoti v SIAU moramo pohiteti z odpravljanjem tistih metod v našem delu, ki so preživele in ovirajo razmahi organizaciji. Zato je treba dosledno vezati odbore ASIZZ na vzporedno odbore SIAU pri čemer okrajni in okrožni odbor ASIZZ obdržijo naloge splošnega usmerjevalnega dela med ženami v okviru odborov SIAU. Odbori ASIŽZ naj razvijajo nove oblike dela, upoštevajoč pri tern v prvi vrsti dejanske prilike na bazah. 4. Posebno mora ASIŽZ razširiti aktivno udeležbo žena pri reševanju: vseh vprašanj v zvezi z varstvom matere in otroka. Ljudska oblast ustvarja vse pogoje za zdrav razvoj in napredno vzgojo novega rodu in pri tem jo ASIZZ v celoti podpira. Toda kulturna zaostalost in neznanje so mnogokrat vzrok, da se matere ne poslužujejo pomoči in pravic, ki jim jih daje ljudska oblast. Zato je naloga ASIZZ širjenje splošne in še posebej zdravstvene prosvete, borba proti nepismenosti iri vsem drugim oblikam zaostalosti, ki so nam ostale kot dediščin* fašizma. S tem, da bo ASIZZ vztrajno dvigala iz zaostalosti na pot znanja, aktivnosti in samozavesti, bo uresničevala princip enakopravnosti žena, bs poglabljala slovensko-italijansko bratstvo, utrjevala socialistično zavest in s tem prispevala k čim hitrejšim uspehom na polju socialistične graditve pri nas ter utrditvi miru v svetu. ŠERGAŠE Do kdaj bojmof morali prenašati špekulacijo? ^Predčrobrim tednom smo pisali, kako si dovoljujejo nekateri ljudje pri podjetju »Vino« izdajati točilna dovoljenja za tržaške trgovce pri privatnikih. Mislili smo, da bo to podjetje nehalo s takim ravnanjem, toda pred dnevi so bili prekupčevalci zopet v Sergašah in »glihali«. Seveda so bolj oprezni in so spremenili taktiko, toda kljub vsemu temu vseeno izkoriščajo vse ljudstvo in navržejo par tisoč metrolir nekaterim ometom, da jim pripeljejo vino. k Ban-delju v državno klet. Toda to vino ne gre v klet, ampak gre direktno na kamione. Zakaj to? Zato, ker so v bandeljski kleti in v Kopru pri podjetju »Vino« taki ljudje, ki si pustijo stisniti v roke nekaj »soldi boni« na škodo delovnega ljudstva. Pred dnevi so vozili z Baredov kmetje vino direktno v Bandelje, kjer jih je čakal kamion in so vino enostavno vrgli gor. Trgovci imajo še to korist, da si pri kmetih kupujejo kokoši poceni in se lepo najedo, bogati kmetje ¡pa špekulirajo z valuto ina ralčun revnih. Naj bo konec tega prekupčevanja, ker so ga pošteni! ljudje siti! Z Babičev Poteklo je že več tednov kar smo zadnjič pisali o Babičih. S tem ni rečeno, da tam nič ne delajo. Zadnji dve nedelji so biliBabiči in Rojci prav delovni. Prizadevajo si, da bi goveji hlev kmečko obdelovalne zadruge čim prej končali. Pravijo, da mora biti že letos v hlevu 50 glav živine. V teh zadnjih dveh nedeljah so člani SIAU iz Rojcev in Babičev' napravili 224 prostovoijn h ur. Poleg tega je delalo še nad 10 mladincev in mladink pri urejevanju igrišča za odbojko. Pri vsem cem moramo omeniti, da se nekateri čiar.i SIAU zei« dobro izkažejo pri vsakem delu. N* drugi strani so pa takšm ljudje, ki spominjajo na preteklost. Takšen je v Babičih Stefan Bržan, ki bi hotel pobasati vse v svoj žep. Zadnjo soboto zvečer je bil v Babičih množični sestanek, na katerem je bilo nekaj nad 60 ljudi. Lahko rečemo, da je bil iz vsake hiše eden Pri tem moramo reči, da žene iz Babičev premalo obiskujejo množične sestanke. Ko. je tajnik KLO razjasnil pomen daljnosežnega načrta novih nasadih trt, sadja in o nagradah, ki so za t® razpisane, so se kmetje že na sestanku prijavili za nakup oljčnih sadik. Zelo so bili zadovoljni in so zatrjevali, da bodo letos mnogo sadili. Veliko veselje je bilo med ljudstvom, ko so slišali, da je Bržan Josip dobil denarno nagrado od ljudske oblasti, kot priznanje -ker je v tem letp obdeloval zemljo najboljše in največ pridelal med kmeti v Babičih in Rojcih. BRANKO BABIC 0, bistvenih vzrokih spora v tržaškem demokratičnem ianjii “ dov"" poiF enot n imsf‘vodslvoih. Vse , , tp, KPI vsega tega ni dovolj upoštevala in je s takšno politiko formalno buržuazne demokracije vedno bolj zapuščala revolucionarna pozicijze in omogočala vodstva buržuaznih partij in drugim protiljudskim silam — namesto, da bi jih razkrinkala v ' konkretni borbi kot izdajalske in proti-ljudske! — da so se pred italijanskim ljudstvom igrale demokratske in antifašiste, dejansko pa skrbele za to, da bi italijanski imperializem izšel iz tega poraza čim bolj ohranjen. Zato bi moralo biti KPI jasno, da bodo krščanske partije takšen CLN takoj razbile, ko ga ne bodo več potrebovale. To se je tudi zgodilo. Zal pa ni, ostalo samo pri tem. Italijanska buržua-zija je šla s pomočjo anglo-ameriških imperialistov v borbo proti KPI in ko se je dovolj okrepila, je izločila KPI tudi iz vlade. Poglejmo, kaj pravi Kardelj na prvem zasedanju informbiroja na Poljskem o tem vprašanju v zvezi z na-rodno-osvobodilno borbo Jugoslovanskih narodov: ». . . . Narodno-osvobodilna fronta je zahtevala od vsake politične skupine, ki se je vključila vanjo, in od vsakega svojega člana, da tako ali drugače aktivno pomaga v narodno-osvo-bodilni vojni. Posebno v začetku so bili razni politiki na jeziku pripravljeni spoznati splošno) politično platformo narodno-osvobodilne fronte, ne pa oborožene vstaje in partizanske vojne. Bilo je tudi mnogo takih, ki so se na jeziku izdajali za demokrate vojne. Bilo je tudi mnogo takih, ki so se na jeziku izdajali za demokrate in patrijote, dejansko paT’so tr-, dili, da je treba z vstajo počakati do konca vojne, ko nas bodo osvobodili zavezniki. Ti ljudje in politične skupine so zahtevali, naj bi narodnoosvobodilna fronta ne bila borbena organizacija, temveč organizacija, izdajajoča samo splošne deklaracije, ker so hoteli najti v njej zgolj zator čišče, dokler ne bi sile reakcije v prihodnosti spet vzpostavile svoje vodilne vloge. KPJ ne le da ni soglašala s tem, da bi take politične ljudi in skupine sprejemali v narodnoosvobodilno fronto, temveč jih je razkrinkala pred množicami s tem, da je kazala mnenje kot na rezervo okupatorjev, kot na prikrito oporo okupatorjev. Taka politika komunistične partije in narodno-osvobodilne fronte je dala fronti izredno borbeno silo, hkrati pa je razkrinkala vse izdajalske manevre tako ¡imenovane »de« mokratične sredine«, ki je 'Po eni strani razglašala psevdo-osvobodilna in psevdo-demokratična gesla, po drugi pa napadala Kompartijo in na-rodno-osvobodilno fronto, češ, da to jugoslovanske narode pelje v avanturo, v nepotrebne žrtve, namesto, da bi čakali, da bi nas osvobodili zavezniki. Narodno-osvobodilni fronti so se pridružili vsi tisti, ki so bili resnični demokrati in pristni patrioti. V bistvu je bila razvojna pot narodno-osvobodilne fronte hkrati po izolaciji italijanske reakcije od množic; s tem so se delovno ljudstvo in vsi patrio-tični in demokratični elementi združili pod vodstvom delavskega razreda. Taki politični vsebini je ustrezal organizacijski razvoj Narodno-osvobodilne fronte ali ljudske fronte, kakor se je prej imenovala fronta po osvoboditvi Jugoslavije. Velika osvobodilna borba je zahtevala enotnost naro- je vodilo k strnitvi vodstva Narodnoosvobodilne fronte in vseh njčriitf1'Organizacij. Glavno vlogo je" odigrala v tem pogledu enotnost nižjih organizacij, ki so popolnoma paralizirale aktivnost v različnih skupinah starih reakcionarnih strank. Na ta način je postala Ljudska fronta enotna borbena organizacija ljudstva, ki ni delovala in ne deluje na osnovi koalicij ali na osnovi enotnih nižjih množičnih organizacij Fronte. Tak razvoj Ljudske fronte kot posebne, toda e-notne množične organizacije vseh resničnih ljudskih, demokratičnih, patri-jotičnih sil naše dežele pod vodstvom delavskega razreda, je odigral odločilno vlogo pri mobilizaciji množic v osvobodilni vojni proti okupatorjem in izdajalski reakciji, ki je bila v njihovi službi., Tudi st tem se je takrat informbiro strinjal. Danes pa hočejo z istega mesta vse to zanikati — linija KPJ o vprašanju Ljudske fronte! naenkrat ni več pravilna, da vodi do vtapljanja -— l Partije v ljudskih množicah, kjer da se izgublja njena vodilna vloga itd. Tako za tem pa trdijo, da je KPJ sektaška in birokratična. Zares, le kako je mogoče spraviti v sklad vse to z gornjo analizo Ljudske fronte ali vodilne vloge Partije v njej? Toda pustimo sedaj to vprašanje! Kakor smo videli, KPI ni šla po tej potu Ona ni vodila revolucionarne borbe, ampak politiko sporazumevanja z meščanskimi strankami na strankarskem principu formalne buržuazne demokracije, s parlamentarno perspektivo. Parole splošne vstaje — »ko bo prišel čas« in borbe za socializem, spričo take politične linije niso mogle imeti stvarne vsebine. Nasprotno, o-pušča-ie so celo,, da so buržuazne partije organizirale svoje oborožene enote »Osoppovih« brigad, »Fiamma ver-de« in podobnih, ki se s fašističnim sovražnikom niso nikdar borile, ampak so bile dejansko čuvarji buržuaz-. nega reda. Zato so bile za te oborožene formacije glavni sovražniki garibaldinske čete. Tako pomenijo tudi danes »Osoppovci« v Furlaniji in v Benečiji oboroženo pest novega De. Gasperijevega klerofašizma, zato je povsem razumljivo, da so junaška dejanja garibaldincev ostala res samo — junaška dejanja. (nadaij.) IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE Naloge sindikalnih organizacij •za wdna pu&Ma delavcm iia ie po z Za vprašanje preskrbe delavcev se vse sindikalne organizacije v Jugoslaviji vedno bolj zanimajo. Zmanjšanje poljskih pridelkov zaradi slabe letine postavlja pred sindikalne organizacije dve nalogi: prvič, da se z vsemi silami in sredstvi borijo za pravilno razdelitev potrošniških artiklov, za izboljšanje splošne preskrbe in drugič, da objasnjujejo delavcem posledice nastalih težav tol da jih mobilizirajo na vztrajno borbo za izpolnitev nalog petletnega plana. Na kakšen način morajo delovati Sindikati, da izboljšajo prehrano delavcev? Načinov je mnogo. Na primer: sindikalne organizacije v Beogradu, v Osjeku, v Novem Sadu, Pančevu itd. morajo skrbeti, da bo pri njih razvit ribolov, za kar imajo odlične pogoje,1 čeprav ga v teh mestih sedaj sploh ne poznajo. Nadalje imajo ugodne pogoje za gojenje povrtnin, s katerimi lahko zagotovijo vse potrebe mesta. Z nadziranjem del na eko- Nova ležišča svinca in cinka v vzhodni Bosni V vzhodnem delu Bosne, južno od Zvornika, so začeli z obsežnimi deli za izkoriščanje nahajališča svinčeno-cinkove rude. To rudno področje je bilo znano že v srednjem veku, ko so na tem mestu kopali rudo Sakson-ci. Novejša raziskovanja na tem področju pa so pokazala ne le veliko obsežnost plasti svinčeno-cinkove rude, temveč tudi veliko bogastvo. Odkrili so nova nahajališča, ki bodo dala štirikrat več| svinca in cinka kakor ruda inajvečjega jugoslovanskega rudnika v Trebči. Za eno milijardo več orodnih strojev kot lani nomijah, prehrambenih ustanovah itd., bodo sindikati prav tako dosegli znatne uspehe pri izboljšanju splošne preskrbe delavcev. Poleg tega morajo ljudski inšpektorji po podjetjih bdeti nad razdeljevanjem živil, to je, nazorneje opravljati svoje dolžnosti. A za rešitev vprašanj prehrane širšega značaja, predvsem vprašanj splošne preskrbe, morajo sindikati pq posredovanju svojih predstavnikov dajati oblasti’ svoje predloge. Ce bi hoteli pokazati po zemljevidu, kje ima Jugoslavija ležišča aluminijeve rude, bi sprevideli, da bok sitno področje zavzema skoraj tretjino Jugoslavije. 26 samo po boksitu se uvršča med dežele z največjimi naravnimi zakladi. Na Srečo pa ima' Jugoslavija tudi dovolj virov električne energije in premoga, tako da se mora razviti močna industrija a-luminija. Ležišča boksita poslej ne bodo več le mrtvi zakladi; začenjajo jih podrobneje raziskovati, ocenjeva- ti, pa tudi dvigati. Aluminij bo dobil v gospodarstvu Jugoslavije največji pomen. Pomembnost aluminija med današnjih razvojem tehnike še vfcdno narašča'. Nobena kovina ni imela tako naglega razvoja glede tehnološkega procesa proizvodnje in uporabe kot aluminij. Strokovnjaki pa napovedujejo, da bo aluminij v prihodnosti dobil še mnogo večji pomeri. Naglo prodiranje aluminija na področju tehnike in industrije razlagajo predvsem z razvojem letalstva v našem stoletju. Cim večji pomen je dobivalo letalstvo, tem bolj so cenili aluminij in njegovo rudo, iz a-luminija izdelujejo letalske motorje — od najmanjših do največjih. Ze pred vojno leta 1936 so v Franciji, kjer je bila najbolj razvita industrija aluminija, uporabljali za letalstvo 20 % te kovine. Toda aluminij se je uveljavil tudi v številnih drugih strokah: v avtomobilski industriji so ga porabili na 17 % skupne proizvodnje, v elektrotehniki 16 %, za izdelavo kuhinjske posode 17.5 %, v kemični industriji 7%, v industriji vagonov ...................... —------------- Novo pristanišče vVukovaru Novo pomembno redno pristanišče na Savi bodo do konca tega meseca izročili prometu v Vukovaru. Kako velik pomen bo imelo to pristanišče za rečno plovbo, je razvidno iz tega, V tovarni zdravil «Pliva» v Zagrebu so izdelali domači strokovnjaki velik aparat za kristalizacijo ki ga vidite na sliki in lokomotiv 3 %, za proizvodnjo a-luminijskega »papirja« 7 v ladje-delniški industriji 2 % itd., med tem se je uporaba aluminija še razvila. Shiminijevo rudo so imenovali tudi po Bohinju Zdaj je aluminijeva ruda znanai pod imenom boksit po francoskem Jeraju Le Raux, kjer jo je leta 1821 prvi našel in raziskal francoski kemik Berthijer. Pozneje pa so odkrili podobno rudb tudi pri Bohinjski Bistrici, zato s6 jo nekaj časa ime-hovaltnovali (po nemškem imenu Bohinja). Eno najstareše ime za aluminijevo rudo je tudi kjakit; leta 1847 so v Kljeku, v okolici Dr niše (nedaleč od Šibenika) odkrili aluminijevo rudo in jo imenovali po najdišču, Ni naključje, da je aluminijeva ruda dobila ime tudi po krajih v Jugoslaviji. Zakaj v Jugoslaviji se razprostirajo ležišča boksita od Bohinja do Ulcinja, do konca Jugoslovanske obale. r-rjagBaOWifj*a« if1«« i ■r-i rt f UMtomaiMhMBa——a——n«— Proizvodnja aluminija se bo povečala za sedemkrat Jugosdavija je pred vojno izvažala 93 % svoje proizvodnje boksita. Do leta 1937 sploh ni izvažala aluminija. Tudi proizvodnja glinice (v kemični tovarni v Mostah, Ljubljana) je bila majhna. Leta 1937 je začelo obratovanje aluminija v Lozovcu pri da bo' v njem mogoče na dan naložiti * Šibeniku. Prvo leto je proizvodnja znašala 264 ton. Leta 1939 pa je narasla na 1776. Kljub tako- majhni in razložiti okrog 300 vagonov blaga. ate NA SLOVENSKIH REKAH V primeri z lanskim letom je Jugoslavija v prvih desetih mesecih tega leta proizvedla za eno miliardo več industrijskih orodnih strojev kakor lansko leto. Industrija te ,- vrste je dobila nalog- naj proizvede čim več strojev, ki so potrebni, za nadaljnji razvoj težke industrije. V Tuzli odpirajo rudnih kamene soli Prihodnje leto bo začel obratovati prvi novi rudnik kamene soli v Tuzli. Zdaj kopljejo in betonirajo izvozni jašek, ki bo 140 m globok. Z jaškom bodo prodrli do bogatih ležišč soli, ki' jih cenijo na 24 milijonov ton. Jašek kopljejo že v globini 200 metrov. Slovenija je silno bogata vodnih moči. Drava daje s svojimi velikanskimi množinami vode neizčrpen vir električne energije. 2e večkrat so jo zajezili, toda še vedno jo je mogoče ujeti in prisiliti k delu. V. bližini Maribora je zrasla po osvoboditvi velika hidrocentrala Mariborski otok. En agregat v tej hidrocentrali že obratuje; toda delalo bo še več agregatov in dajalo električni tok predvsem tovarni aluminija - Strnišču pri Ptuju. Daljnovodi so že napeljani in po njih že teče tok iz mariborske hidrocentrale. Nekoliko višje na Dravi, pri Vuzenici, raste sredi reke velik jez za novo centralo. Na deroči Savi jé v načrtu kar cel sistem modernih hidrocentral. Hidrocentrala Savica že dela s polno' paro; V ozki Kotanji v Mostah pri 2irov-hici že tretje let0 gradijo novo hi- V osnovnih, srednjh in strokovnih šolah v Sloveniji r se vzrg&jsTčetrt milijona mladih ljudi 16. oktobra je bil na Bledu znali na pamet tisoče citatov iz kongres pedagoških delavcev Slovenije, ki je doslej prvi v Sloveniji in Jugoslaviji. Kor.gersa so se udeležili predsedniki oblasti in množičnih organizacij ter nad 300 učiteljev osnovnih šol, nižjih in višjih gimnazij, nižjih in višjih strokovnih Stol, univerzitetnih profesorjev irt vzgojiteljev predšolskih otrok. Pr'-t vi dan je govoril minister pa prosveto Ivan Regent, ki je v svojem govoru podal izčrpen pregled Jita-nja šol, učencev in učiteljev v Sloveniji. V Sloveniji, ki ne šteje niti poldrag milijon prebivalstva, se danes vzgaja in izobražuje v svojih šolah1 skoraj. 250 tisoč mladih ljudi, neu-števši tistih, ki se učijo v višjih šolah ter v nižjih stokovnih šolah v, gospodarstvu; »Ne maramo stare šole«, je naglasil minister Regent, »šola, ki je vzgajala hlapce za vse, pokorne sluge in ponižne podanike! Pa tudi take ne, ki bi iz njih dobili komunistične zdresirane ljudi, komunistične bahače in površneže, ki dasi bi marksitičnih knjig, bi bili naši družbi le v nadlego. Naša šola, vseh stopenj, tja do višje gimnazije, mora nuditi naši mladini kolikor mogoče največ resne, trdno splošne izobrazbe, kolikor mogoče največ trdnega splošnega znanja. ™m .................. i m— drocentralo. Ni bilo lahko zgraditi 50 m visoki jez na reki, kakor je Sava. Z velikanskimi napori so delavci podjetja «Gradis», ukrotili divjo reko. Za jezom bo nastalo veliko umetno jezero, iz katerega bo že koncem letošnjega leta zbrlela ukročena SaVa po kilometer dolgi dovodni cevi in se v velikem padcu'spustila na turbine, ki so jih izdelali v «Litostroju». Pred dvema letoma so jih že naročili v ruski okupacijski coni Avstrije, toda sovjetski «prijatelji» so jih zadnji hip poslali v svojo deželo namesto v Jugoslavijo. Zato so jih morali izdelati sami. Tudi tlačne cevi premera 2.20 m so izdelali delavci livarne «Franc Leskovšek» v Mariboru. Skozi te cevi bo drla voda s pritiskom 5 atmosfer in bo padala na1 lopatice treh velikih turbin. Globoko pod zemljo je zgrajena pravcata palača za novo strojnico. V njej so tudi že- zgrajeni trije- veliki podstavki- za 3 turbogeneratorje, za četrtega pa ga bodo dogradili v kratkem. «Litostroj» v Ljubljani se veča in rase iz leta v leto. Zato potrebuje vedno več 1 električne energije. Da bi omogočili nemoten razvoj in obratovanje tega industrijskega velikana, so začeli graditi novo hidro-centralo v Medvodah, nekaj kilometrov 'od Ljubljane. Veliko gradbišče hidrocentrale je popolnoma mehanizirano. Večino del opravijo stroji. V novi delavnici za beton, v kateii proizvajajo 15 kub':kov betona na uro opravijo vse delo 3 delavci. Se letos bodo na' prvem turbinskem stebru/ montirali veliko Kaplanovo turbino, ki bo imela 12.700 konjskih Sil. Druga turbina pa bo še mnogo močnejša. Ze prihodnje leto bo nova hidrccen-trala začela obratovati in bo dajala letno 95 milijonov kilovatnih ur električne energije. Ce pomislimo, da so pred' vojno vse slovenske hidrocentrale dajale samo 360 mflijohov kilovatnih ur, vidimo moč nove centrale. Toda- hidrocentrala v Medvodah še ni zadnja. Zgradili bodo še več novih central. Po petletnem planu bodo slovenske hidrocentrale dajale 1,300 tisoč kilovatnih ur električne energije. is bo že stasi s barajsn mesili V študentskem mestu, ki ga gradijo v Novem Beogradu, sta bila. do konca oktobra popolnoma dograjena iti pripravljena za vselitev prva stanovanjska bloka, v katera se bo vselilo nad 2000 slušateljev beograjske univerze in visokih šol. BEOGRAD — V mestu Kragujevac, v Srbiji, so odkrili ostanke neke velike prazgodovinske naselbine. Pri iz-Jcopavinah So našli izdelke keramike, lovsko orodje, okostja jelenov ter drug material. Moderno opremljeni vodogradbeni laboratorij v ljubljani, v katerem številni strokovnjaki raziskujejo moč rek in izdelujejo načrte za nove hidrocentrale — Na sliki vidite modele novih hidrocentral v turboinštitutu i y Ljubljani proizvodnji aluminija je Jugoslavija izvažala okrog tisoč ton pomembne kovine na leto. Zato se ni mogla razviti domača predelovalna industrija. Po petletnem planu se bo proizvodnja aluminija v FLRJ povečala na 13.002 ton na leto, glinice pa od 7675 ton leta 1939 na 56.000 ton. Proizvod- • nja aluminija bo torej 7.3 krat večja kot pred vojno. Toda proizvodnja bo potem še naraščala. Zgradili bodo še eno veliko tovarno aluminija pri Mostaru; tam je v bližini dovoli' premoga, električno energijo pa bo dajala mogočna Jablaniška elektrarna, ki bd začela obratovati čez nekaj let. Jugoslavija ima po svojih velikih vodnih silah vse pogoje, da se uvrsti med najbolj elektrificirane dežele na svetu, tako da se bo mogla razviti tudi njena industrija aluminija do najvišje stopnje. V Jugoslaviji so vodne sile kot vir električne •energije tako mogočne, da — preračunano z električno energijo — odpade 60 kilovatov na kvadratni kilometer; v Sovjetski Zvezi pride le 13 kilovatov na kvadratni kilometer, v ZDA pa 23. Prva industrijska pekarna v Splitu V Splitu je začela obratovati prva industrijska pekarna, v kateri bodo izdelali 1.200 kg kruha na uro. V tovarni je vise delo mehanizirano. V hleber in štruce oblikovano testo se ;na idvojnem ¡tekočem traku počasi pomika skozi peč, ki je dolga 17 metrov. Ko trak zapusti peč, je kruh pečen. Podobne tovarne gradijo v Titogradu in v Livi za rudarsko naselje Titovih- rudnikov v Samovičih. ŠTIRIKRAT več kakor lani vtem letnem času so posejali v Vojvodini Dež, ki je v oktobru zelo zmočil zemljo, je v Jugoslaviji' omogočil pospeševanje setve. Tako so v Vojvodini, ki je žitnica Jugoslavije, posejali na dam okrog 35.000 oralov zemlje. .„Posejan® je štirikrat več površine kakor lani v tem letnem času. V mnogih krajih so do konca oktobra setev, že zaključili. TUDI V ČRNI GORI ODPRAVLJENA FERED2A " * Na podlagi odredbe, ki jo je odobrila Ljudska skupščina LR Crnegore, so tudi na področju -te republike u-vedli zakon,- ki- prepoveduje nošnjo feredže, kakršnega je nedavno odobrila Ljudska skupščina LR Bosne-Hercegovine. S trail S .......................................................IlllUllllllllilll........IIIIIIIIIIII SEDEM DNI PO SVETU Delo organov Bener. skupščine OZN Sprejet Trygve Liev predlog o 20-letnem programu miru. - Jugoslavija je pokazala največ dobre volje pri reševanju perečih vprašanj ■KiiiiiiiitiiffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii Čeravno so glavna politična vprašanja miru in mednarodne obrambe — v glavnem že razmotala ir, da se je trenutno pažnja vseh delegacij osredotočila na dogodke v zvezi z posegom kitajskih sil v Korejsko vojno, ni bilo opaziti v. raznin organih generalne skupščine v tem tednu no-dila o Trygve Lievem 20-letnem programu miru, po vprašanju formulacije Nurberških načel, kateri obsojajo agresivno vojno, po vprašanju položaja Indijcev v Južno Afriški uniji, po vprašanju Somalije in odloku o človečanskih pravicah. Ne pretiravamo, če rečeirso, da je bila jugoslovanska delegacija po vseh teh vprašanjih ena izmed najaktivnejših. Se manj pa pretiravamo, če trdimo, da delegati sovjetskega bloka in kolonialnih sil ne samo, da so pokazale malo dobre volje za rešitev teh vprašanj, temveč s° na razne načine več ali manj odkrito ovirali pri delu. Trygve Liev program so podprli tudi francoski in britanski delegat ter predstavniki Izraela. Stališče Jugoslavije je razložil Vladimir Simič, ki je dejal, da je jugoslovanska delegacija skupno z delegacijami Kanade, Cileja, Kolumbije, Heitija, Libancna, Pakistana, Filipinov in Švedske med predlagatedji resolucije, v kateri je Italiianska delovno liadstva v borbi za iztnliSante življenjsl razmer Z začetkom jesenskih dni je italijanski delavski razred pospešil svojo borbo za Izboljšanje gospodarskih razmer. V pozivu, naslovljenem vsem delavcem italijiiffske Delavske zveze se poudarja, da je treba Strniti vrste in pokreniti potrebno, da se zagotovi Italijanskemu delovnemu ljudstvu življenjski obstoj. Isti poziv prinaša tudi statistiko, iz katere je razvidno, da je v Italiji nad tri milijone in pol državljanov vpisa* n ih v seznam ubožnrh. Poleg tega je mnogo1 starcev, onemoglih upokojencev in drugih, ki dobivajo le borno podporo, v znesku nekaj sto lir mesečno, kar ne zadostuje niti za poselnih, ki vsled odpuščanja’ iz dela z vsakim dnem raste, — pravi statistika, — moramo dodati še poljedelske delavce, ki delajo kvečjemu sto do 150 dr>i v letu. Nove varnostne mere v ZDA Ameriško pravosodno ministrstvo je obvestilo vse lnozem.ce, ki prebivajo v Združenih državah 'Amerike, da morajo sporočiti vsako leto enkrat svoj naslov uradu za naseljevanje. izrečna pohvala pobudi Trygve Lia. V glasovanju je glavna skupščina z 51-imi glasovi proti petim (sovjetski blok) in enimvzdržanim, (Kuo-mintengov delegat) odobrila Trygve Liev 20-letni program miru. Zavrnila pa je sovjetski predlog. Včeraj je dospela v Lake Success delegacija ljudske republike Kitajske, ki bo navzoča pri razpravi o vprašanju Formose. Njen prihod je povzročil veliko zanimanje zaradi štirih perečih vprašanj, ki so povezana s Kitajsko: Kitajsko predstavništvo v Organizaciji združenih narodov, Far-moza,. Koreja in Tibet. Jugoslovanska delegacija se največ tfudi, da se odobri formulacija po vprašanju Numberških načel, ki jo je predližila komisija za medna- Naši sonarodnjaki v Ameriki za svojo domovino Američani jugoslovanskega porekla so pozvali Vse svoje sonarodnjake v Chicagu, naj nudijo Jugoslaviji, ki je največ prispevala za uničenje fašizma in ki se sedaj bori za ralr v svetu, čimvečjo pomoč, da bi bila ¡kos novemu težkemu prehranbene,'-imu položaju, ki je ndst.al zaradi prevelike suše. Jugoslovanski sonarodnjaki v Chicagu so v ta namen že ustanovili razne odbore, ki zbirajo pomoč v živežu in drugem materialu za Jugoslavijo. KAIRO — V Egiptu so ponovno u-vedli bičanje trgovcev, ki bi kršili carinske odredbe o izdelkih široke potrošnje. PARIZ —' Zaradi velikih poplav, ki so nastale vzdolž reke Rodah, seje 3.000 oseb- moralo umakniti iz svojih bivališč in oditi v više ležeče pokrajine. rodn0 pravo. Sovjetska grupa je tem vprašanju zavzela nasprotno stališče. V socialnem komiteju je Jugoslovanska delegacija predložila,’da se mednarodnemu sporazumu človečanskih pravicah dodajo še ekonomske, socialne in kulturne pravice. Komltet je v glavnem razpfavljai samo o tem predlogu, in ogromna večina je glasovala za njegovo odobritev. Ravno tako je Jugoslovanska delegacija pokazala svojo miroljubno in konstruktivno iniciativo v specialno političnem komitetu pri razpravljanju o položaju Indijancev v Južno Afriški uniji, katere predstavnik je zastonj hotel dokazati, da Se mu gre tu za nekatera notranja vprašanja Južno Afriške uni-je. Tudi po tem vprašanju so delegacije sovjetskega bloka pokazale zelo malo zanimanja, Jugoslovanski - delegat pa je dokazal točko po točki, da se ne gre tukaj za neka notranja Južno Afriška vprašanja in je v zvezi s tem vprašanjem vložil mnogo truda, da se- zainteresirane Strani Indija-, Pakistan in Južno Afriška unija sporazumejo in zajamčijo Indijancem v Južni Afriki iste pravice kakor ostalim državljanom te zeihlje. MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Od Sovjetske zveze zrežirani sestanek partizanov miru, ki smo ga omenili v zadnjem tedenskem pregledu ni imel mnogo sreče, dasi so ga prenesli iz Anglije v Varšavo. ¡Enotnost je kalil ameriški delega^ Rogge, ki je dejal, da resolucija In-formbiroja naprarn jugoslovanski KP ni bila niti umestna niti upravičena in da je Jugoslavija, čeprav je prireditelji niso povabili na kongres,-, ravnotako dober pristaš miru, kot prisotni zborovalci. Ko je nato še pristavil, da bi kongres miru mnogo lažje dosegel svoje smotre, ako bi se otresel vardštva Sovjetske zveze in prenehal biti orodje rilskega imperializma, je med prisotnimi poslušalci Kominforma nastal pravi poplah. Na Koreji sot ameriške čete dospele preko zasnežene pokrajine do obal reke Jalu, ki tvori mejo- z Mandžurijo. Kitajske in severno korejske čete tudi ta teden niso nudile pravega odpora, tako da še vedno ni rešertsL. uganka, zakaj se po nepotrebnem umikajo. Pač pa so na drugem bregu reke ugotovljene močne kitajske čete, ki pa doslej, še niso o- Velike skrbi imajo . . . Zgodba začenja julija meseca, ko je bilo še vroče in se je gospa Toussant krepčala v neki gostilni ob Tiberi. Prijetna družba in- rujno Vince sta napravila, da je bilo še bolj vroče in zato je lepa gospa smatrala za pametno, da sname del obleke z gornjega telesa in pokaže za sabo sedečim trem demokristjanskim poslancem svoja slikovita ramena. Toda; zmotila se je, če je mislila, da bo razkazovanje nj'enlh skritih čarov vzbudilo pri svetih očetih zanimanje, marveč ravno nasprotno. Kot bi jih —JM.JM—««Il II II III« I---J I H, Ena od najbolj živahnih Ilire Shanghaja pičila osa, so vsi trije planili pokonci in odbrerikali neprevidni oboževalki kulturne golosti pridigo o morali in spddobnerii vedenju. Bili so tako prežeti gorečnosti, ki jo daje lahko samo čisto apostolstvo, da se niso prav nič ozirali na pomirjevalni nastop okolice niti niso preveč pazili na svoje besede. Gospa Toussant je pri sodnikih in zopet se je zmotila. Predstavniki ljudske vpije so nedotakljivi in s svojo novo neprevidnostjo je gospa Toussant dosegla le, da se je.spet dala ljudem v zobe. Sedaj smo pa že v drami. Oče nesrečne Toussaintove potegne sabljo in priskoči na pomoč svoji hčeri. Ob izlivu takega junaštva skoči vmes še mož, ki je letalski častnik nekje na severu in izjavi, da bo on prelival kri namesto tasta. Nastal bi skoraj spor v familji, če ne bi zadeve rešili gospodje poslanci, rekoč, da jim sveta vera prepoveduje take krvoločne in poganske običaje. Gotovo bodo oni z molitvami skušali doseči, da bo ljubi bog spreobrnil mlado Pu-tifarko, dâ ne bi ponovno s svojimi rameni zapeljevala koga mlajšega kot okorele rimske svetnike. Pa récite, ali nimajo v rimskem parlamentu res čas, da se bavijo z globokimi problemi ljudstva. tone v preteklost --- - na njegovo mesto stopa nova tvarina ORLON Katera izmed žena danes ne pozna nylon nogavic, ki se ji zdijo kot neobhoden predmet, lep in elegante», a tudi zelo praktičen. Njihova največja vrednost je brez dvoma v tem, ker jih ni treba šivati. Kako prav so prišle uradnicam, gospodinjam, ki so obložene z gospodinjstvom in otroki, da se res ne utegne ukvarjati s šivanjem. Tako je nylon nogavice marsikatera med njimi sprejela z odprtimi rakarhi, saj je vsem njihova trpežnosf in trdnost prihranila marsikatero uro šivanja. Iz nylon tvarine so sčasoma začeli izdelovati tudi druge hajraznovrstnej-še predmete: perilo, moške nogavice, »obne‘ ščetRe, glavnike itd., itd. Iz-gledalo je, da bo ta tvarina nenadomestljiva in da bo lep- čas ostala na svetovnem tržišču kot najbolj praktična. Toda izkazalo se je, da so iznašli novo snov, ki bo boljša in mnogo bolj praktična od nylona, to je orlon. Orion je novo tekstilno vlak no, ki bo morda popolnoma Izpodrinilo nylon, saj njegova proizvodnja presenetljivo hitro raste. Doslej se je že popolnoma pokazalo, da ima ta snov precej prednosti pred nylo-nom. Dobiva se z vbrizganjem tekočine prav tako kot umetna svila in nylon. Sestoji iz ogljika, hidrogena in in-trogena. Snov vbrizgajo skozi drobne luknice, nato pa se ta zgošča v vlakna. Za pridobivanje orlona upo-ravljajo premog, apnenec, nafto, prl-rodni plin, vodo in zrak, skratka; snovi, ki v veliki meri vsebujejo; elemente, kateri so potrebni za proizvodno nylona. Pri orlonu so se pokazale lastnosti, ki mu dajejo kot smo že zgoraj omenili, prednost pfed nylonom. Tako so proizvodnjo orlona mnogo odpornejši proti soncu, dimu, vlagi, raznim kislinam in plinu. Kadar je nylon vlažen, je lepljiv in hladen, medtem ko ostane orlon topel. V letošnjem letu uporabljajo večji-del Orionovih vlaken v industrijske namene, toda vse kaže, da bodo iz orlona v najkrajšem času začeli izdelovati zaveze, ki se ne mečkajo, dežnike, dežne plašče in mnogo drugih predmetov, ki bodo vsi imeli prednost pred nylonom, o katerem’ smo dosedaj komaj mogli sanjati. Te predmete pa danes že preizkušajo, da bi ugotovili njihovo resnično tr-pežnošt in kakovost. Tako je ameriška tvrdka »Dupont« med svoje potujoče agente razdelila srajce iz orlona, da bi, preden bi začeli proizvajati blago za široko potrošnjo, preizkusili njihovo trdnost in kakovost. Tako so ti Ugotovili, da je zvečer oprana srajca, že z'zgodnjem jutru popolnoma' suha in izgleda zlikana, četudi je ni nihče likal. Z izdelki iz orlon tvarine bodo zlasti gospodinje mnogo pridobile, ker ne bo treba likati perila. Z večkratnim pranjem so prišli do zaklučka, da lahko moško srajco operejo tudi večkrat ne da bi pri'tem kaj izgubila na lepoti in trpežnosti. Izdelki iz orlona tudi ne zagorijo tako hitro kot nylon, temveč le polagoma trijo. Odpornost orlona svile, nylona, la- nu, bombaža in umetne svile so hoteli preizkusiti, zato so jih izpostavili soncu in padavinam. Po enem letu in pol je bil orlon- edini, ki je obdržal 77 % svoje trpežnosti. Prav ta način preizkušnje orlona je pokazal, da so izdelki iz orlon materiala kot nalašč za predmete, ki so v vsakodnevni rabi močno izpostavljeni uničujočim sončnim žarkom ini, vlagi. To so predvsem zavese, šotori, jadra za čolne, in mornariške vrvi. Poleg tega bodo orlon lahko z velikim uspehom uporabljali tudi v avtomobilski industriji. Kljdb temu, da se je orlon izkazal za boljši material od nylona, v prihodnosti zaenkrat ne bodo izdelovali ženskih nogavic, ker so se nylon nogavice zelo obnesle, izdelovali pa bodo druge predmete. Tako n. pr. kopalne obleke, ki se osušijo presenetljivo hitro, perilo itd. Tisti, ki že nosijo obleke in plašče iz orlona, vedo povedati, da je kakovost orlona sorodna kakovosti volnenih izdelkov, t. j„ da so izdelki iz orlona topli, suhi in imajo veliko toplotno izolacijo. Najvažnejše pri Orionovih izdelkih pa je to, da se tedaj, ko so mokri sploh ne mečkajo, ko se pa posušijo, se sami od sebe izravnajo. ZADNJEGA TEDNA tvorile topovskega ognja, kar bi pokazalo, da nimajo napadalnih namenov. Sicer naj bi se tam nahajale tudi ruske čete, vendar te vesti niso potrjene. Syngman Ree predsednik južne Koreje si zaman prizadeva, da bo dosegel upravo tudi nad severno Korejo, ki jo sedaj vladajo uradniki OZN. Tudi ni uspel, da bi se v o-svobojenih krajih odpravila agrarna reforma, ki jo je tam izvedla bivša severna vlada, ker se boje vojaški krogi, da ne bi vrnitev zemlje feu-dalni gosposki odbila revnega korejskega kmeta. Medtem je pa napota v New York delegacija LR Kitajske, da bi tam razložila svoje stališče do Formoze. Verjetno pa bo prišlo ob tej priliki do razgovorov o celotnem položaju na Daljnem Vzhodu, čeprav pekinška vlada še vedno zavzema napram nastopu OZN zelo nepopustljivo, ako ne celo bojevito stališče. V teh dneh je bilo cesto Slišati iz Anglije glasove, da bi bilo dobro o-tresti se malo ameriškega varuštva in iti samostojnejša pota, tako na-političnem kakor tudi na gospodarskem polju,ker so podpore Marshallovega načrta skoraj čisto privezale vez. Poleg tega so se pokazale ta teden za Anglijo nepričakovane težave v njeni bivši koloniji Egiptu, ki je pa v zadnjih letih dosegel skoraj popolno samostojnost. Edini poseg Anglije v egiptovsko neodvisnost predstavlja danes še vzdrževanje britanskih Čet ob Sueškem prekopu, ki tvbri glavno promento žilo imperija. Od kar je egiptovski kralj Fuad toliko potrošil za razne gostije, kartanja in vesele družbe r.a izletu po Evropi, da je skušal svojo prazno blagajno napolniti z dodatnim davkom na prevoz petroleja skozi Sueški kanal in mu tega rušo odobrili, ne vlada posebno dobro razmerje med njim in Angleži. Zato je sedaj tako hud na angleške vojake, ki v Egiptu bdijo nad varnostjo imperija, obenem bi si pa za nameček rad dobil še Sudan, ki ga pa Angleži smatrajo za čisto svojega. - V Nemčiji so ta teden opravili o-blastne volitve, ki pa niso izpadle tako, kot so sl želeli zapadni varuhi, .kateri so svojo naklonjenost poverili Adenauerjevi klerikalni stranki. Namesto tej se je pa zmaga nasmehnila socialistom. Poznavalci razmer, pripisujejo ta preokret socialističnemu nasprotovanju ponovni oborožitvi Nemčije, docim s0 klerikalci pristaši čim hitrejše in čim močnejše oborožitve. Vse kaže, da so se celo Nemci, ki uživajo sloves najbolj prete-paškega naroda na svetu, končno le naveličali te zabave, kar daje upanje, da bo bojevitost tudi pri drugih polagoma popustila. Rimski vladi pa delajo skrbi fašisti. O teh pravijo, da postajajo tako močni, da bi znali postati nevarni nič manj fašistični De Gasperijevl vladi. ■ Dokaz zato je, da študentje v Rimu vedno pogosteje pretepajo svoje protivnike v samotnih ulicah, a nedavno so postavili tudi peklenske stroje v sedež republikanske in socialistične stranke. Čeprav ni bilo človeških žrtev, je vendar pohištvi# zletelo skozi okno. Zato Sj sedaj vi Rimu sklenili, da bodo razpustili stranko takozvanega socialnega gibanja, ki po svojem imenu tako sumljivo diši po neslavni Mussolinijevi socialni republiki. Venda: se KPg zdi ta velika vnema z razpuščanjeg# stranice misinov malo sumljiva, kCg so klerikalci istočasno kot po miši-mih udrihali tudi po komunistih, t®? jih metali v isto vrečo. Fravijo, Otvoritev razstave slovenske knjige, ki jih priredijo prosvetna društva. — V Kopru slovesna otvoritev prve slovenske knjižne razstave ob 16. nri. SOBOTA 25. NOVEMBRA: Ob 20. uri v Koprskem gledališču «Večer slovenske besede». Sode1-lujejo dramska družina PD «Jadran», iz Dekanov z Ingoijčevo enodejanko «Lavorjev venec». Dramska družina PD «Branik» iz Šmarij z Brechtovo enodejanko «Puške gospe Carrar». Recitacije in literani odlomki — kulturno prosvetni večer pa priredita PD «Jadranska zarja» iz Semedele in PD «Igo Gruden» v Pučah. NEDELJA 26. NOVEMBRA: PD «Primorje) v Vanganelu uprizori doma Linhartovo dvodejanko. «županova Micka». — V Šmarjah gostovanje dramske družine iz Sv. Križa s Standekarjey0 trodejanko «Prevar#». V Kopru gostovanje SNG iz Trsta z Božičevo dramo «Umik». ‘‘ PONEDELJEK 27. NOVEMBRA: V Kopru uprizoritev Ribičičeve otroške igre «V kraljestvu palčkov». TOREK 28. NOVEMBRA: S sodelovanjem množičnih organizacij priredijo prosvetna društva akademije v čast obletnice ustanovitve Nove Jugoslavije. SREDA 29. NOVEMBRA: I V Kopru ob 16 uri koncert godb na pihala na Titovem trgu in oh 19. uri v koprskem gledališču «Večer slovenske pesmi» kot zaključna prireditev tedna slovenske kulture. j V preteklosti so imeli v Šmarjah zelo gorečega duhovnika, ki je oznanjal bratstvo in ljubezen, ter poudarjaj, dal si morajo ljudje ob stiski pomagati, ker je bog storil ljudi, da se ljubijo in si pomagajo kot bratje. Bilo je morda pred, 100 leti, vendar je ostal pregovor še danes: ko je šmarski fajmošter pridigal vernim vaščanom o vseh svetih resnicah, je rekel: »Bog je dejal svojim zvestim podložnikom, da.morajo pomagati sosedu prav tako, kakor pomagajo svojemu lastnemu bratu. Ce je gol, ga morajo obleči, če je lačen* ga morajo nasititi, kajti le tako bodo uzrli kraljestvo božje!« Naslonjen ob cerkvena vrata je stal zvit vaščan in poslušal pridigo, slišal je vse svete rečenice in sklenil, da bo šel zvečer k duhovniku na večerjo, da ■ ga preizkusi. Res je še,l pred farovž in zavohal, da nekaj dobrega kuha, a doma se je ravno prej najedel polente in zelja. Zato je mislil, da bi ne bilo» slabo, če bi še kaj dobrega pojedel, saj mu ne bi zato trebuh počil. Potrkal je na vrata ter poprosil, če bi ga sprejeli. Dekla mu je odprla in ga ■peljala do gospoda. Lačni imu je razložil, kako je ves solzan poslušal njegovo pridigo, da ga mora lačnega nasititi kot lastnega brata. Poprosil je popa, če bi ga sprezjel na večerjo kot brata. Ali tudi pop je bil prebrisan in mu je tako odgovoril: »Po božje postave smo brate, ma samo ne v pi-jate.« A& jugoslovanske cone Trsta Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00, (ob nedeljah ob 7.3«), 13.00, 19.30 in 23.05. Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45. Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen nedelje) ob 14.45. Politične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo, četrtek in petek ob 17.30. Jutranja glasba vsak dan ob 6.39 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in 8.4 ). ZA NAŠE PIONIRJE Nekaj nad vse važnega bi povedali pionirjem v tem tednu. Prav za prav jih bomo pokarali, ker so neusmiljeni z živaliGami, predvsem s ptiči. Videl' sem jih na Križišču v Gažo-nu in celo v daljnem Topolovcu, kako lovijo nedolžna bitja — ptiče, ki toliko pomagajo človeku. Napravijo kletke in »viščade« ter gredo v kak samoten kraj, najraje na kakšno čistino, kjer je malo drevja in čakajo, da priletijo ptiči, ki se usedejo na njih vabljive »viščade« in ostanejo tam, dokler jih ne prime kruta otroška roka in/ jih odnese v kletko. Včasih jih celo oslepijo, češ, da bolj lepo pojejo? Seveda, bolj čivkajo, a ne od veselja, ampak zaradi trpljenja. Radoveden sem, kaj bi taki mladi ju-nakj, ki lovijo ptiče, narednln, če bi nje oslepili! Ne bi videli' matere in tovarišev. Tudi ptiči si želijo žavlje-nja in prostosti, tudi oni morajo delati kot človek, d» se preživljajo. Samo ¡pomislimo, .koliko koristi naredijo človeku. Lovijo mrčes v zraku, črve v zemlji . in na njej. Včasih nekateri mislijo, da brskajo ptič: za semenom, kadar se orje, pa ni res! Iščejo črvičke, ki šo prišli na površino in se z njimi hranijo. — Pionirji, vedite, da ptiči koristijo človeku in tudi vam, najmlajšim! Kaj bi bilo, če bi mrčes na polju uničil ves pridelek? Se bolj neusmiljeni pa so tisti pionirji in otroci, ki delajo »labrce«. Pride ptič, pa ti ostane mrtev pod »škrlo«, ki se je prevrnila nanj. Ali ni tako ravnanje neusmiljeno? Seveda je. Zato naj oni pionirji, ki ljubijo male človekove prijatelje, razbijejo take »labrce« in pobirajo »viščade« ter povedo prenazetežem, da iso neusmiljeni in niso vredni biti pionirji. SITNA VPRAŠANJA L Ga puste da dežuje. 2. Koper se nahaja na zemljepisni širini 450 32’ 56” in dolžini 00 54’56”. KDO JE KAJ UGANIL? Križanko je rešilo več pionirjev, med njimi tudi Prinčič Arnaldo iz Ajdovščine, a nagrado bo dobil Uršič Franc iz Sušida št. 1 — Kobarid. Za pravilno rešeno nalogo bomo nagradili Babič Eldo iz Marezig, sitno vprašanje pa je rešil Jelamd Dobri-nja iz Portoroža. Sobota 25. 11. 50: 12.00 Iz opernega sveta; 13.50 pevski koncert Anice Ščuke; 13.45 Kulturni pregled (ital.); 17.30 Gospodarski pregled (ital.); 17.45 Italijanski operni zbori; 18.00 Pionirska ura (it.); 19.45 Partizanske pesmi; 20.00 Hrvat-ski kulturni pregled (hrv;); 20.30 Hr-vatske melodije; 20.45 Politični pregled (slov.); 21.00 Veder sobotni večer (slov.); 22.00 Človeštvo na pohodu (ital.); 22.15 Večerni koncert. Nedelja, 26. 11; 50: 8.30 Kmetijska ura (slov.); 9.00 Odlomki iz simfoničnih suit; 9.30 Kmetijska ura (ital.); 10.00 Folklorna glasba; 10.45 Odd?,ja za Bujščlno; 11.15 Slavni solisti pred mikrofonom; 11.45 Našim ženam (slov.); 12.00 Glasba po željah (?iov.); 13.30 Pionirska ura: Podnebje na zemlji postaja toplejše (slov.); k4.00 Glasba po željah (ital.); 17.00 Oddaja za podeželje Nastopi tamburaški zbor prosvetnega društva »Ivan Cankar« iz Trsta; Ingolič: ¡Žeja« (slušna igra); Reportaža: Pred volitvami SIAU (slov.); 19.00 Kaj smo vam pripravili (ital.); 19.45 Narodne pesmi; 20.00 Glazunov: Pie,, letnih časov — suita op. 67; 20.45 Politični pregled (ital.); 21.00 Iz opernega sveta; 22.00 Športni pregled (ital.); 22.10 Pestra večerna glasba. Rešitve Uganki 1. Bela nožiča, zelena devica, glavo je sklonila, lase razpustila. 2. Deklica rdeča, pod zemljo se skrila, žunaj šopek pustila. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. Kp; 3. jok; 7. oko; 8. LL; 9. po; 10. kup; 11, bana; 12. lopa. Navpično; 1. klopi; 2. piko; 3. ja; 4. Kolpa; 5. lina; 6. no; 8. luna; 10. kap; 11. bo. ODGOVORI N NALOGE L Peter ima 1504 din. 2. Peter ima 15 let. 4. Sredi Atlantskega oceana med Azori in Autili ter med 20 in 40 stopinjo severne širine , je v'tropski tišini neverjetna množina plavajočih morskih alg; te pokrivajo okoli 16 milijonov kvadratnih kilometrov oceana, kar je več kot dvajsetkratna površina Jugoslavije. Ta predel Atlantskega oceana imenujemo zaradi sarga-ških alg, Safgaško morje. siTsm VPRAŠANJA 1. Kaj je »po poklicu in kdaj se je rodil Trofirn Delisovič Lisenko? 2. Kako bi odgovoril na vprašanje, če bi te vprašali, kakšna energija premika vlak? Ba Uiaiek los Križanka r 12 22 14 24t 20 Vodoravno: 2. Je spisal županovo Micko (krat.); 3. podnebje; 6. kazalni zaimek; 7. mrežasta tkani- U* (tishe. glave na; 8. napaka; 10. obdobje; 11. denarna enota; 12. začetek učitelja; 1:. preprosta barka; 16. zraven, tik*; 17. Eva, sredina) in konec; 18. upanje; 19. najbolj priljubljena pijača; 21. italijansko mesto; 23. nepravi oče; 24. pritrdilnica. Navpično: 1. jug. šahovski velemojster; 2. glej 2. vodoravno; 3. Kmečko-obdelovalna zadruga; 4. mladi jugoslovanski šahovski mojster; 5. raza — brez začetka; 9. gosta in sladka pijača; 13. risarska potrebščina, tudi bosanski pisatelj; 15. industrijska rastlina; 18. da vemo za točen čas, pogledamo na . . . ; 20. hvalnica; 22. osebni zaimek. NALOGA Neko veliko posodo polnita dve cevi in ena cev pa vodo odvaja. Prva cev napolni posodo v štirih urah in pol, a druga v šestih urah. Odvodna cev pa ja izprazni v poldrugi uri. Ce se odpre prva polnilna cev ob dvanajstih in druga ob trinajstih, a odvodna ob štirinajstih, kdaj bo posoda spet prazna?