Gerkvene zadeve. Pridiga, katero so govorili premilostljivi knez in škof lavanlinski dr. Mihael Napotnik v začasni eerkvici oo. frančiškanov o priliki blagoslovljenja peterik novih zvonov za novo farno cerkev blažene Device Marije, matere milosti, v Mariboru na devetnajsto pobinkoštno nedeljo, 13. oktobra 1895. II. Preljubi v Gospodu! Doslej smo govorili o pomenu svetih obredov ali ceremonij pri posvečevanju novih zvonov; sedaj si že v koristen poduk oglejmo razna opravila posvečenih zvonov. Pač mnogovrstnl so nauki, katere oznanjuje kristijanom zvon, nosi kakor poslanec z nebeških višav daleč tje med verno Ijudstvo. Kakor so popevali angelji nad Betlehemom o rojstvu Izveličarjevem: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje, podobno pojč tudi zvonovi čast Bogu na višavah in mir svetovoljnim ljudem na zemlji. Gloria et gratiae Deo in excelsis! Čast in hvalo Bogu dajati, vabijo najprvo zvonovi katoliške kristijane. Že pred solnčnim vzhodom zapoje zvon in te, ljubi kristijan, opomni, da mora biti tvoja prva misel, ko napoči dan, Bog, tvoj stvarnik. Svetuje ti, da začneš dan z Bogom in se pred vsem bvaležno spomniš Jezusa, ki je pregnal noč greha in temoto hudega duha. Zatorej kadar slišiš zgodaj v jutro glas njegov, ne otrpni v svojem srcu! — In kadar opoldne veličastno solnce najviše na nebo priplava, oglasi se zopet z line zvon ter te opomni, da povzdigneš srce k Bogu, katerega tako lahko pozabiš med vsakdanjimi skrbmi in posli. Vabi in kliče le, da počastiš in moliš božjega Sina, ki je po svojem vclovečenju z nebes prinesel mir ljudem, ki so svete volje. — In ko na večer ljubo solnco za gore zajde, oglasi se ti večerni zvon, opozarjajoč te prijazno, naj bode kakor prva tako tudi zadnja misel tvoja — vsemogočni in vsedobri Bog. — Tako kliče zvon neprenekljivo: kristijan moli! Pač mnogekrati bi opustili svoje raolitve in pobožnosti, ko bi nas ne svaril zvon in ne vabil vedno. Zvon nas kliče k službi božji, on nas svari pred lenobo v tej zadevi. Res, zvonov mili glas, k molitvi vabi nas. Da, ti zvonovi Vas bodo klicali in vabili v cerkev k sv. maši, k pridigi, h krščanskemu nauku, k spovedi, k mizi Gospodovi, k procesijam in drugim pobožnostim, kakor hlapci in služabniki, katere je po današnjem sv. evangelju porazposlal kralj na steze in ulice, vabit gostov k pripravljeni gostiji. Glejte, da bote zvesto poslušali njikov klic in da bote v svatovskem oblačilu, s čistim srcem hiteli na svatbo. (Mat. 22, 1—14). Zatorej preljubi, kadar slišite njihov glas, ne otrpnite v svojih srcib! Toda zvon ne poje le hvale in slave Bogu, on poje tudi mir ljudem, ki so blage volje. Sveti mir pa vlada in kraljuje tam, kjer prebiva krščanska čistost. Čista mora biti ruda, iz katere vlijejo zvon, čista celo tistib pen, ki se navadno zbirajo na površju stopljenih rud. Le od čiste kovine dobiva zvon čist in čedno vbran glas. Čim čistejša ko je ruda, tem jasnejši je glas zvona. In čisti glas zvonov je kakor glas z nebeških viSav, je kakor klic iz onega sveta, kjer je vse čisto, sveto in popolno. Jasni glas zvona doni in odmeva daleč tje v biše faranov ter opominja te, nai biva tudi pri njik čistost in nedolžnost. Ali ne, kristijani predragi, ali ne iznenadi prijetno obiskovalca kiša, ki je vsa čista in snažna, ki je v najlepšem redu ? Toda mnogo več je vredna hiša, katere prebivalci iraajo čista srca, nedolžne duše. Hišni gospodar, poštenjak od nog do glave, je vsem domačim svetla luč, ki jik greje in razsvetljuje. Hišna mati posnema vzglednega moža v čednostih in ga kmalu še preseže; zakaj kakor slaba žena v kratkem prekosi slabega moža, tako doseže in preseže v kratkem čednostna gospodinja krepostnega gospodarja. In taka blaga dva zakonska imata tudi nedolžne, pobožne in bogaboječe otročiče, ki so najdraži zaklad, so največe bogastvo za poštene stariše, kakor so nasprotno poredni, malopridni, razposajeni olroci najhujša šiba in nesreča za vsaktero hišo. Pogorelo kišo znovič postaviš, po toči stolčeno njivo zboljšaš zopet, namesto okužene črede kupiš zdravo, vendar 6e srca tvojih otrok -\splamene v strastih, če so njihove duše kakor puščave, v katerih ne poganjajo čednosti, ako jih okužijo nečisli grehi, izgubljeni so, in s to izgubo se zanese tudi starišev sreča v grob za vselej. Da odvrnete loliko nesrečo od sebe, preljubi farani, poslušajte zvesto mogočni glas zvonov, ki Vam bodo klicali skozi duri in okna: Gisto in sveto bodi življenje krščanskih družin, to jim daje dober glas in jim pripravlja sladek mir in veselo složnost. Zatorcj kadar slišite njihov glas, ne vtrpnite v svojih srcik! Zvonov glas pa mora nadalje tudi dobro vbran biti, da se vjema in zlaga z drugimi zvonovi, kar daje potem prijetno, mikavno soglasje. Cvelica, še tako krasna, malo dopada sama za se; ali vplcti jo v venec, prideni jo drugim cveticam, kako vesel jo bodeš gledal. Posamezna piščalka orgelj je preenoglasna, pa v zvezi z ostalimi piščalkami kako blagoglasno ti doni. In zvonovi složno ubrani, lepši so od godbe, petja in orgelj; njihova glasba je kakor čarobno, skrivnostno petje nebeških korov. In tako oznanjujejo skladno ubrani zvonovi sladko složnost. Ko slopita ženin in nevesta pred altar, da si izprosita blagoslova in božje pomoči za težavni svoj stan, opominja ju ubrano pojoč zvon, naj živita v krščanski ljubezni, spravljivosti in složnosti. Kar podira zakonskim njihovo srečo, to je nemir in prepir. Zato krščanski možje in krščanske žene, proč s temi nesrečnimi prepiri in spori, ko slišite zvonove peti o miru, o spravi in • vzajemnosti! (Konec prih.)