DRAGOTIN HUMEK: Izpit za raeščanske šole iz tretje skupine. (Ualje.) Izvrstna metodična kujiga je: Fr. Suher »Das Zeichen in der Volksschule« — Praga, A. Haase, ki pa obsega sedai šel prvi zvezek, a veadar kaže, da imaino tudi Slovenci v tej stroki pridne delavce. Za spoznanje raznih slogov imamo vse polno večjih in manjših del, ki pa navadno nudijo tako obilico gradiva, da si začetnik ne more izlepa ustvariti jasne slike. Prav primerna se mi pa zdi v tem oziru knjižica: Ii. S. Schniid »Kunststiiunterscheidung^ - Miinchen, Herm. Lnkaschik. S preprosto risbo in besedo je podan tu pregled posameznih slogov glede stavbarstva, pohištva, umetniSke drobnjavi, okraskov, pisav in obleke. Kako obravaavamo v šoli stilizacijo piirodnih oblik, posebao rastLinskih listov ia cvetov, nam pove in pokaie knjiga: I. I. Filipi »Plošna stylisace dle pfirody« —praga, Ded. Koaienskeho. Delo je tako ..atnoniklo in slovansko, da se na prvi pogled razlikuje od podobaih del drugih pisateljev. Predaleč bi zašel, ko bi našieval vsa dobra dela, ki je v njih govor o pouku v •isaaju in umetniški vzgoji. Onienim naj le še dve deli, ki obravnavata risanje na šolski tabli. Prvo: E. Weber, »Die Teclimik ties Tafelzeichnens« — Berlin, B. G. Teubner, obsega knjižico z besedilom in veliko število prilog, ki so deloiaa izvedeae v barvali. Drugo kajigo: A. Miklas, »Sehreiben uad Zeichnea an der Schuitaiel« — Duaaj, h. Kirseli, pripuročam posebno _e radi lepopisja, ki je tudi predniet tretje stroke. Ker smu baš pri lepopisju, aaj oiaeniin še uekatere knjige za ta predmet. VsaKeiau učitelju su gutovo znaae 1. Le.včeve »Lepopisne vaje,« ki su v metodiinein oziru vredue upošcevaaja. Prav tako je _c vedao uporabljiva: i. Ainbros »Mcliiodik des Selneibunterrielites« — DuiiaJ, A. Piclilers W. u. S., ker iaia dobre zgouovinske pudaike ia pa ker pusebno poudarja. vrediigst stuječe pisave, ki se žal le premaiu upošieva v šoli. Moredni knjigi pa sta: E. Sack »Uer Schrefbuaterržclit aaeli der Forderungen der Gegenwart« • — Lelpzig, Diirr in 1. Pindur »Schreibunterriclit und LeUrerbilduag« — OpaM, ttuchholz u. DiebeL Kdor se posebno zanixaa za ornameatalno pisavu, ki ju lahku upoiabljaaio pri popisavanju risb, za plakate, naslove itd., ta naj si nabavi knjigo; Larisch »Uuterricht in der oraamentaler Schrift- — Dunaj, Lehrmittelbiiro fiir gewerbl. Unterrichtsanstalten. Končujem za sedaj in ponovno pozivam vse one, ki čutijo v sebi moč, voijo in dar, naj se z vnemo popriiaejo dela, plačilo za trud ne izostane, zakaj ne sanio uniazana papirnata krona aiapak tudi zavest, da smo se z lastno silo dvignili, nas bogato nagradi za vse trpljenje.