List 41.
Gospodarske stvari.
0 reji in strežbi domače živine.
Ker je prišel čas, da se začno pitati prešiči, naj gospodarjem in gospodinjam našim damo nekoliko poduka o reji in strežbi njihovi.
Prasci ostanejo 6 do 8 tednov pri materi, in se počasi odstavljajo po tem, ko so se navadili jesti. Mleko, kruh, močnik itd. so njih prva jed; in že odstavljeni tudi nekaj časa take reči večkrat na dan dobivajo, da bolj rastejo, potlej pa zelenjavo in trje reči.
Gorkota je prascem posebno potrebna, ker še od-raščeni mraz težko trpe; toraj morajo dobro nastlano posteljo imeti, kjer se vkup vležejo, da se grejejo. To jim je pred odstavo še bolj potrebno.
Kakor vsaka žival, najbolj pa mlada, dobrega zraka potrebuje, tako tudi prasci. Toraj je treba, da je snažno v hlevu in v koritu, ker prasci za ležišče suh in snažen kraj ljubijo in v mokrem ne zaspe. Tudi sprehoda in zunanje pase jim je treba, da zdravi ostanejo in rastejo.
Odstavljeni prasci potrebujejo, kakor vse mlade živali, večkratne in boljše paše mimo starih, da brž in bolj rastejo. Bolj odraščeni pa se rede, kakor stari, ali doma ali pa zunaj na paši, ali pa na obojem. Dokler jih ne pitamo, je dosti, če jih tako redimo, da ne shujšajo, ker so silno požrešni, jedo, kar je, in jih je lahko rediti. 5. del piče v primeri z njih živo težo jim je takrat zadosti.
Pri svinjski reji pa je treba sledeča vodila pred očmijmeti:
Ce svinje domd redimo, ne smejo biti vedno zaprte v svinjaku, ampak pri hlevu bodi ograjen prostor, da se včasih sprehajajo. Tudi je dobro, ako se včasih kopljejo.
Odstavljeni prasci naj imajo poseben hlev, naj so ločeni od matere, da jo pozabijo.
Hlev in korita naj so snažna, in ves hlev bodi en-malo zvikšan od tal, in tako narejen, da se mokrota oceja, da ne bode živina v mlaki. Toraj naj se tudi vsaki dan nastilja, najboljše z listjem, da leže na suhem in na gorkem. Snažnost je tudi prešičem silno potrebna.
D& se jim jesti siratke, mleka v pomijih z otrobi in obrezki, in vmes kakošno korenstvo itd. To se jim daje vsaki dan zjutraj, opoldne in zvečer, vmes pa tudi še kaka zelenjava, salata, detelja itd. Ravno tako se jim daje trikrat jesti, če tudi na pašo gred6, in opoldne in zvečer domii pridejo.
Ce se jim gorka jed daje, ne sme nikoli vroča biti, ker bi jim zelo škodovala.
v*
Ce so svinje v gozdih v žiru ali na planinah, ali sicer po velicih dobrih spašnjah tako, da več mesecev domii ne pridejo, dobro je skrbeti, da se zvečer v ka-košno ograjo zapr6, da se ne zgub6/ in če je moč, da v listji in na suhem lež6.
Ker so svinje grozno požrešne, se ne smejo doma nikoli spred oči pustiti, da v škodo ne zaidejo, ali pa v hišo ne pridejo in morebiti kakega majhnega otroka ne ogrizejo, kar se je že večkrat zgodilo.
Pozimi naj bodo hlevi s kakošno rečjo, slamo, sir-kovno, koruzovno, trstovino itd. zapaženi, da sever in burja hleva ne premrazita, kar svinjem hudo dene; ampak da so na gorkera, in dajo se jim po trikrat na dan pomije s siratko, olupki, in kaka repa ali drugo ko-renstvo vmes. Žita pa rej enim svinjam dajati je potrata in zguba.
Da presice, ktere so breje in proti koncu zime ali v začetku pomladi mlade imajo, več in krepkejšega živeža potrebujejo, nas pamet uči.
Koliko svinj naj redi gospodar? Toliko, kolikor jih prerediti more, in za kolikor mu dobiček kaže. Veliki posestniki morejo več živali rediti; majhni posestniki naj je toliko rede, kolikor jim je brez škode mogoče.^ Dobiček je zadnji in pravi namen živinoreji.
Ce imamo majhne prasce in se dobro plača jih že od matere prodati, prodajmo jih. Tri, štiri tedne stari so dojjri za mizo.    Take je mati vpitala.
Ce hočemo pa odraščene s svojim prizadevanjem spitati, dobro je prej presoditi: koliko popolnoma vpi-tanih za boh potrebujemo in jih vpitati zamoremo; potlej pa preumeti, kaj se lože in bolj prodd; boh ali na pol vpitano svinje? Včasi je gotoviši dobiček, svinje na pol vpitati, ker na pol pitanje trpi najmanj tretji del manj časa in je toraj manj nevarnosti, in navadno hitrejša in goto viša prodaja.
Vse zdrave svinje mlade in stare se dajo na pol ali popolnoma vpitati. Lišpave svinje niso zdrave in se ne dajo dobro vpitati. Vendar navadno mladiče^ le na pol pitajo, stare pa popolnoma ali „na boh." Cez tri leta staro svinje ima trje mes6 in ni več dobro na pol vpitano.
Mrjasca in presico je treba prej kopiti (rezati), predno se pitata, ker se sicer ne dasta prav vpitati, in mrjasec ima neprijetno, smrdljivo mes6 in boh.
Ce se svinje na dobri paši v gozdih, v žiru ali kjer bodi pasejo, večidel se že na pol vpitajo ali pa še bolj, in se za peršute precej lahko iz paše prodajo; če jih pa hočemo za boh obrniti, treba jih je domd z žitom ali drugo dobro rejo dognati.
Kadar svinje domd pitati začnemo, jih v hlev zapremo in bolj poredkim iz hleva izpuščamo. Po enega ali dva v en hlev denemo. Dobro nastlano in malo mračno bodi v hlevu, da rajši ležijo in se bolj debelijo.
-----330   ------
Od začetka dobe pitanci bolj redko in slabejšo jed; počasi pa gostejšo, in proti zadnjemu najboljšo, ter zrnje, koruzo ali kaj druzega. Ce se jim korenstvo daje, mora obloda bolj moknata biti, in dovolj je morajo dobivati. Petkrat na dan jim pokladati, imajo dosti.
Prvih šest ali sedem tednov zelo in veliko jed6, potlej pa manj , in na zadnje cel6 malo. Na pol se vpitajo v 8 do 12 tednih, popolnoma v 15 do 18 tednih.
Nekteri s sirovim pitajo, nekteri pa s kuhanim. Kuhano je tečniše in taka j6d bolj v mes6 in mast gre. Zrnje pa se prej kak dan namoči, da je tečniše. Vroča kuha je svinjem škodljiva.
Če bi se primerilo, da bi se z nerodnostjo kako svinje zapitalo, ga je treba en dan ali še več postiti.
Pitati se dajo svinje vsaki čas leta; vendar je od sv. Mihela najbolji čas za to, ker imamo tačas že več zrelih reči, ki jih najlože in z največim dobičkom za pitanje porabimo, in pa ker tudi mi imamo od takrat že več časa.
Prve tedne se pitanje svinjem najbolj poznd; takrat rastejo in se širijo, pozneje gre to bolj počasi.
Če hočemo vedeti, koliko dobička se pripita, je treba svinje pred pitanjem stehtati, in spet potlej, ko je dopitano, in se bo preumelo, koliko da je zdaj teže, in koliko je vredno, kar se je za pitanje porabilo, in koliko da pravi dobiček znese.