Narod! Gušianj te klicel V nedeljo dne 9. junija t. 1. pričakuje te ves narodni Guštanj, da skupno proslavimo desetletnico osvobojenja, da se skupno spominjamo junakov, sinov našega na roda, ki so močili s svojo krvjo zemljo Korotancev, da se skupno klanjamo materam, katere so dale našemu narodu toliko junakov mučenikov in da se zahvalimo Njemu za svobodo našo in prosimo Njegove zaščitc za našega kra Ija in naš dom! Ąsi veroiaeiielji v Sloveniji se pozivajo, da vložijo posebej prijave za nagrade veroucnih ur in potnine samo za mesec marec 1929 neposredno račun skemu odseku prosvctnih oddclkov ljubljanske in mariborske oblasti v Ljubljani, Bleivveisova cesta. Kraij bcssr 12. siau. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah bo prihodnjo nedeljo 2. junija redka slovosnost. Pred par meseci se je mizarskemu mojstru in malemu posestniku Jakobu Ekselenskiju rodi! 12. sin. Ekselenski je potom okraj noga glavarja zaprosil kralja za botra. Pred tednom dni je prtšlo iz kraljeve kabinetnc pisarne telegrafično obvestilo da je kvalj Aleksander sprcjel zaprošeno kumstvo in da ga bo pri krstu nadomeščal gospod major Mičič od 45. pešpolka v Mariboru. Slovesnost se bo izvršila pred pozno božjo službo. — V Slovenskih goricah je menda to prvi slučaj da je kralj bil kakemu otroku boter pri krstu. E desetletnicl Glasbene Matice v Ma, riboru. Na izjavo hvaležnosti in vdanosti, ki jo je podal predsednik Glasbene Matice dr. Josip Tominšek pri sla vnostnem zborovanju in brzojavno Nj. Vel. kralju, je dospel od ministra dvora sledeči odgovor: »Prejemši z zado- voljstvom izraze vdanosti s proslave desetletnice Glasbene Matice v Mariboru, je Nj. Vel. kralj blagovolil mi naročiti, da udeležnikom te proslave izjavim Njegovo toplo zahvalnost.« Pozor prcd sleparskimi agsnti! Na kmetih in v hribovitih občinah se ljudje pritožujejo, da mrgoli vse polno tujih agentov, ki ljudem vsiljujejo razne 6rečke nekih židovskih tujih tvrdk. Obljubljajo jim vsemogoče srečonosne dobitke in so tako vsiljivi, da si kmet ali kmetica niti pomagati ne moreta. Obiskujejo ti sumljivi Ijudje najraje kmete visoko v hribih, kakor je Pohorje, Kozjak itd. Pri piscu teh vrst se je oglasila te dni kmetica, ki je milo jokala, ker jo je brezvestni neznanec spravil ob zadnje prihranke 1500 Din. Po izpovedbi kmetice je dotični tujec rekel, da je poslan iz Beograda in Zagreba in da mora vsak posestnik vzeti te srečke, sicer pa bo pri davkih več plačal. Isto kmetico je dotični tuji agent hotel tudi prisiliti, da se še visoko zavaruje proti požaru, čeravno ima kmetica zavarovanje že dobro urejeno. Ker prihajajo take pritožbe od vseh strani, svetujemo Ijudem, da v slučaju, ako se pojavi kak sumljiv tujcc v kakem kraju, takoj prijavijo ljudje dotič nika bližnji žandarmeriji ali pa županu, kateri naj vse potrebno ukrene, da brezvestni tujci ne bodo izvabljali na goljufiv način iz naših ljudi denar in jih poleg tega še spravljali v tožbe in stroške. Še enkrat opozarjamo naše lju di, da naj bodo zelo oprezni v občevanju z neznanci. Oblak se je utrgal. Velika škoda. — V soboto dne 25. maja popoldne okoli 4. ure se je na meji med žup'nijami Sv. Jakob v Slov. goricah, Št. Ilj, Marija Snežna, Jarenina nenadoma utrgal oblak in voda je tekla z neba, kakor.bi ie škafa lival. V trenutku so bile doline polne vode in zemlje, ki so jo valovi od našali s hribov. Najhuje je divjal vihar z nepopisno težkim nalivom na Hlapju Zgornjem in Malem dolu, Počeniku in Srebotju v župniji Sv. Jakoba. Naliv je odnesel s strmin ponekod vso zemljo z njiv in vrtov s posevki vred. Travniki v dolinah, ki vodijo od severa proti Sv. Jakobu s krasno travo, so vsi debelo obloženi z zemljo, tako da je letošnje seno popolnoma uničeno. Celo kronapir z zrahljano prstjo vred je naliv odnesel z mnogih njiv, ravno tako tudi koruzo in druge posevke. — Velika je škoda tudi na ozimnem žitu, posebno na rži. Med nalivom, ki je trajal skoro eno uro, je padala tudi debela toča, ki je ponekod zbila v tla posebno rž in je napravila v vinogradih veliko škode. Največja pa je vsekako škoda na travnikih in njivah. Zemlje in druge prinešene robe leži v dolinah na travnikih tako debelo, da bo treba več dni dela, če hočejo posestniki spraviti te stvari iz travnikov in da bo mogla vsaj otava malo rasti. — Občine so se takoj obrnile na sresko glavarstvo, velikega župana, na davčno upravo in oblastni od bor s prošnjo, da se škoda preceni in potrebno ukrene v pomoč prizadetim posestnikom. Tudi Pesnica je izstopila in poblatila travnike. — Zgodaj je letos narava začela z neurji. Škoda je za našega kmeta tem hujša, ker letos ni pričakovati v vinogradih vsled zimske pozebe skoro nobenih dohodkov, ali pa vsaj malo. Poleg tega letos tudi ne bo sadja, tako da ni izgleda na kake dohodke. Če uniči neurje še seno in poBevke, kaj si naj ubogi kmet in viničar začne?! Tihotapstvo. Kljub smrtnim žrtvam, neprilikam in dolgoletnemu zaporu in globi se udajajo ljudje tihotapstvu z vsim mogočim. V petek dne 24. majnika se je razvila med tihotapci in finančno stražo ob severni meji pri Sv. Križu nad Mariborom prava bitka. Tihotapci so hoteli pri Sv. Križu prekoračiti z razno nedovoljeno robo mejo in finančna straža jih je izsledila. Nekateri so se spustili v beg proti Zgornji Sv. Kungoti in financarji so otvorili ogenj nanje, kateremu so odgovorili tihotapci iz revolverjev. Padlo je v celem 15— 20 strelov, a k sreči ni bil nikdo zadet. Finančna straža je ulovila dva tihotap ca in jih pripeljala v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Velika nesreča. Iz Vrat nad Muto po fočajo: Na binkoštno nedeljo proti večeru se je nad našimi kraji pooblačilo nebo in se začela pripravljati huda ura z nevihto. Za bliskom in gromom se je še usula toča s prav hudim nalivom. S hribov so se udrli navzdol hudourniki, ki so valili seboj zemljo, nasade koruze in krompirja. V Veljki, občina Ojstrica pri Dravogradu, je gnala pastarica z višje ležečega pašnika pri pojavu nevihte živino ter ovce in koze proti domu k Potočniku. Živina je brzela pred hudo uro kar vsa skupaj in postala radi silnega naliva pod košato ter visoko'smreko. Kar naenkrat bliskne, strahovito zagrmi in strela trešči v to smreko. Trenutno je bilo smrtno zadetih: 6 glav govedi, 16 ovac ter 2 kozi. Ubogi in vsega pomilovanja vredni kmet je bil prej nego v eni sekundi ob celo živinsko premoženje. ki mu je itak y sedanjih hudih časih edini denarni izkupiček. Vlomi pri Ljutomeru. Te dni so vdrli neznani svedrovci skozi okno v trgovino Štefana Rajha v Cezanjevcih filizu Ljutomera. Tatovi so odnesli iz ome njene trgovine 15 m ševijota, 20 m klota, 20 m karirane sive svile, nad 6 m ru javega blaga za moško obleko, 9 m črtastega moškega blaga in nekaj drugih malenkosti. Iste noči je bilo vlomljeno v shrambo Ivana Rudolfa v Cezanjevcih, iz katere so pokradli storilci 20 kg suhega mesa, 5 kg zabele fn nekaj pijače. Skušali pa so vlomiti tudi v trgovino Franca Vrbanjaka v Branoslavcih in v trgovino Ignaca Lavrenčiča v Borecih, kjer pa so bili prepodeni. Opisanih tatvin so osumljeni štirje nepoznani moški, stari po 30 let, ki so se pri klatili v okolico Ljutomera najbrže iz Hrvatske. Vlomilci so oškodovali okradene posestnike za okroglo 6000 Din vrednosti. Nesreča v Zibiki. Posestnik Jurij Škorjanc iz Tinskega je dne 21. maja ob enih popoldne utonil v tinskem potoku. Vračal se je z gostije domov v družbi ženina in neveste. Nekaj minut pred domom se loči od tovarišije, zavije prek brvi, spodrsne na mokrem brunu ter pade v naraslo vodo; potegnejo ga takoj na suho, a bil je že mrtev. Zadela ga je bržčas kap. Bog mu bodi milostljiv! Razprava proti Puniši Račiču. V pon deljek dne 27. maja je pričela v Beogra du razprava proti Puniši Račiču in biv šema poslancema Jovanoviču Luni in Tomi Popoviču. Prijavljenih je 30 zagovornikov, ki so porazdeljeni tako-le: skupina Puniše Račiča, ki šteje 21 odvetnikov, za Popoviča 4, za Jovanoviča pa 6. Državno pravdništvo zastopa Dobrivoj Nikolič. Zanimivo je, da se je prijavil od slovenskih odvetnikov v Be ogradu dr. Zorec za Punišo Račiča. Pri zagovornikih nima Puniša Račič iz Hr vatske nobenega zagovornika. Državni pravdnik Nikolič navaja v obtožnici 5 zločinov: 1. Puniša Račič in JovanovičLuna sta obtožena, da sta izvršila poskus umora na Pernarju. 2. Puniša Račič je obtožen umora dr. Basaričeka. 3. Puniša Račič je obtožen poskusa uboja Ivana Grandže. 4. Puniša RačiP in Toma Popovič je obtožen umora Štjepana Radiča. 5. Puniša Račič je obtožen umora Pavla Radiča. Državni prav nik z.ahteva za vse tri smrtno obsodbo. Večina prič in zagovornikov je iz Beograda. V Somboru je bil obešen zločinec. V Somboru je bil obešen 23. maja zjutraj Žarko Brankov, ki je s svojimi pomagači umoril in oropal dva kmeta in zagrešil še več drugih zločinov. Obešanje je bilo za mesto Sombor in okolico nekaj prav posebnega, ker že ni bila tamkaj izvršena smrtna obsodba celih 50 let. Na tlsoče Ijudi iz mesta in okolice je prisostvovalo usmrtitvi. Zločinec je sprejel po naznanilu izvršitve smrtne obsodbe duhovnika, se izpovedal in lepo spravil z Bogom. Pri obešanju je bil obsojenec Brankov miren. Naša mornarica na otoku Malta. Kakor smo že poročali, je deset edinic naše mornarice na potovaniu do Sredo- zemskem morju. Mornarica se je naj. poprej ustavila na otoku Krfu, kjer j« bila svečano sprejeta od Grčije. Naša vojna mornarica se je pod vodstvon^ admirala Price podala iz Krfa na otok Malta, kjer je bil svečani sprejem od angleške mornarice. Naši pomorski oficirji so bili povabljeni na angleško admiralsko ladjo, kjer jim je bila prirejena velika svečanost. Zračna ladja »Zeppelin« zopet v svojem pristanišču. »Zeppelin«, ki se je hotel v drugič podati v Ameriko, se ja moral vrniti že izpred Gibraltarja in je pristal med najhujšim viharjem na francoskem vojaškem letališču v Toulonu. Tukaj so zrakoplov toliko popravili, da je nastopil dne 23. maja ob 8. uri zvečer povratek v svoje pristanišče v Friedrichshafen ob Bodenskem jezeru. Povratka se je udeležilo 57 oseb in sicer: 30 mož posadke, 13 potnikov, 3 inženerji iz Friedrichshafena in 11 francoskih oficirjev in inženerjev, katere je povabil seboj poveljnik dr. Ecke ner. Zrakoplov je vozil s pomočjo novih 4 motorjev 112 km na uro ih pristal ob Bodenskem jezeru po osemurni mir. ni vožnji ob 5. uri zjutraj. »Zeppeliua« bodo sedaj pridno popravljali in pred sredino junija ni niti misliti na zopetno ameriško vožnjo. Največja zbirka gosel prodana. Neki bogataš Mark v Budimpešti je posedal doslej na celem svetu največjo zbirko zgodovinsko znamenitih in najboljšift gosel 200 po številu. Godala so bila dela najbolj priznanih italijanskih izdelovateljev gosel kakor: Stradivari, Gnaneri, Amati itd. Pol stoletja je rabif Mark, da je znosil to zbirko skupaj iz vseh delov sveta. Pred vojno so bile ta osli cenjene na 1 jtnilijon zlatih mark. lesar ljubitelj godalnil znamenitostl ni mogel storiti pred vojno, je storil sedaj in inštrumenti se bodo zopet raztepli po svetu. Cela mestna nprava pod ključem! Dne 23. majnika so vtaknili pod kljufi celotno upravo staropoljskega mesta Sierpe. Zaprto je celotno uradništvo od župana do zadnjega sluge. Štiri leta so mestni uslužbenci tako goljufali! mestno blagajno, da so ustvarili lastni denarni zavod in izposojevali iz tega mestu za elektrifikacijo večje denarn« svote po 40% obresti. Največja razstava cvetlic. V. Chelsea (predmestje Londona) so otvorili ta dni razstavo svežih cvetlic, ki je doslej največja in najbolj dragocena na celem svetu. Da so došle cvetlice na svoja me sta čim bolj sveže, so jih dovažali na letalih. Moderna obsodba. Johe McCabe iz Brooklyna v Ameriki se je te dni moral pred sodiščem zagovarjati, ker je pre« tepal svojo ženo. Sodnik Eilperin, ki Ima pravi dar Salomonove modrosti, je izrekel sodbo, naj kruti mož izvoll eno izmed dvojne kazni: za šest mesecev v prisilno delavnico, ali pa da bo skozi šest mesecev vsako jutro prav. gorko poljubil svojo ženo. Mož se je odločil za drugo kazen in je kazen prvegq dne moral izvršiti vpričo sodnika tet obljubiti, da žene ne bo več pretepal. Kulturne slike iz sovjetske Rusije. Pred kratkim je objavilo časopisje ti-le flve sliki, ki nam kažejo stiemljenja povjetov: zatreti vsako vorsko udejstvovanje. Javni nameščenci na Ruskem ge niti drzniti ne smejo, da bi izpovedali: kristjani smo. V septembru lanekega leta se je mudil pisec teh žalostnih slik v mestu Orel. Ker je čakal od enega vlaka na drugega, je pogledal v cerkev. V hramu božjem v nedeljo ni bilo nikogar. Pogrebci so prinesli umrlega otroka. V sredini med pogrebci sta bila otrokova mati in oče v uniformi sovjetskega vojaka. Vojak je molil v cerkvi pred sveto podobo, dokler ni pričela služba božja. Ko se je začela cerkev polruti z verniki, je pošepnil vojak ženi: »Prosi ti duhovnika za sprem stvo na pokopališče, jaz se moram odstraniti, ker sicer bom imel neprilike.« Oče se je pokrižal ter odbrzel in se udeležil pogreba lastnega otroka s pogledi od daleč. Oče se ne upa udeležiti otrokovega pogreba! V vasi Dvoriče pri Minsku biva posestnik Beišer, ki je bil ovaden, da je naklonjen katoliški duhovščini. Naenkrat so ga obiskali trije menihi, ki so se sklicevali na priporoCilo duhovščine v Moskvi in ga prosili, naj jim pokaže pot preko meje. V noči pred prekoračenjem meje so se prele,vili menihi v ruske policiste in so areiirali vse one, ki so jim kazali prej naklonjenost. V Minsku je bil Beišer obSojen na pet let, njegova sinova Adolf in Ivan vsak na tri leta groznega bivanja na sovjetskem kazenskem otoku Solovki. Iz življenja pajkov. Pajki oe ne veselijo priljubljenosti pri človeku. Pajek Ije po zunanjosti grd, navadno več ali manj strupen in radi tega ga človeška roka pokončava. Koristna je ta žuželka radi tega, ker uničuje škodljivi mrčes. Občuduje človeštvo pajka kot umetnika v predenju. V zgodnjih jutranjih urah tekom tričetrt ure sprede pajek svojo mrežo, v katero lovi vsakdanjo hrano. Pajkova nitka je osemkrat tanj ša od one, katero naprede sviloprejka Jn stokrat nežnejša od finega ženskega lasa. Iz pajčevine so že izgotovili trpežne rokavice, nogavice in poročno objleko za neko Nemko, ki je stala 1500 mark v predvojnem času. Naravoslovci posebno povdarjajo materino ljubezen, katero kaže samica. Jajčeca nosi dva meseca na hrbtu v posebni kroglici. Ob lepem vremenu vzame z nogami zibelko s hrbta in jo drži po cele ure proti solncu, da pospeši izvalitev mladičev. Ena samica spravi iz ene kroglice po 300 mladičev, katere prenaša žiive dokaj časa na svojem hrbtu. Po bolj toplejših krajih živijo veliki pajki, ki so seve strupeni in se lotijo celo ptičev. Ob Kaspiškem morju živi takozvani karakurt pajek, ki je posebno škodljiv ln nevaren. Je maniši kot pri nas znapi križni pajek, a zamore ugrizniti In zastrupiti Cloveka, da celo kamelo. Ob spodnji ruski reki Volga je poginilo eno leto 7000 govedi na posledicah pika karakurt pajka. Pastirski narod azijatskih Kirgizov takoj zapusti s čre'dami najbolj rodovitne stepe, ako zapazi pojav nevarnega pajka. Vseh razjtiih vrst pajka, ki je razploden po celem svetu, je nad 1000. Zagrizen suhač pred sodnljo radl pi- janosti. Suhaški agent Martin Fitzpatrick v Čikagi v Severni Ameriki, ki je eden najbolj zagrizenih privržencev za preganjanje kršilcev prepovedi alkohola, se je moral te dni zagovarjati na sodniji v Čikagu pri sodniku J. Burke, ker je vozil avtomobil v pijanem stanju i'n je poškodoval dve osebi. Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela naslednje podpore: Ratej Franc, posestnik, Holmec, 50 Din; dr. Franc Ivanšek, notar v Rogatcu, poravnina 500 Din; dr. Stanko Štor, odvetnik, poravnina 400 Din; Hranilnica in po sojilnica v Šmarju 100 Din; Josip Mlakar, posestnik in gostilničar v Dramljah, nabral na Kozarjevi gostiji 50 Din; okrajni zastop v Vu hredu 300 Din; okrajni zastop v S!ov. Bistrici 250 Din; okrajni zastop v Gornjemgradu 200 Din; Antonija Perc v Radvanju 100 Din; Josip Černelč, minorit na Dunaju, 30 Din; Anton Tkavc, župnik pri Sv. Petru, 100 Din; Janez Trs, posestnik v Št. Janžu, 70 Din; Amalija Straus, trafikantinja, 40 Din; dr. Juro Jan, odvetnik, 20 Din; dr. Janko Kotnik, profesor, 20 Din; dr. Rudolf Ravnik, odvetnik, 100 Din; dr. Vinko Rapotec, odvetnik, poravnina 100 Din; Alojz Neudauer, trgovec v Gornji Radgoni, nabral na Topolnikovi gostiji 94.6 Din; dr. Alojz Klemenčič, odvetnik, poravnina 200 Eftn; I. Baron, evang. župnik, 20 Din; Josip Weixl, dekan v ICriževcih, nabral na Bezjakovi gostiji 100 Din. — Vsem darovalcem izreka najtoplejšo zahvalo — odbor. Nekaj Izvanrednega Vam nudi nakup birmanskih daril v trgovini ur in zlatnine M. Ilger in sin v Mariboru, Gosposka ulica 15. Samo prvovrstni proizvodi po čudovito nizkih cenah, kar jamči ogromna izbira. Tudi na obroke brez poviška cen. 580 mtmm m. Od prevrata do danes je nekdaj mogočno in neizmerno razsežno kitajsko cesarstvo torišče neprestanih: uporov, bojev ter grozot. Z neprestanim menjavanjem vladarskih mogočnjakov ginevajo od leta do leta kitajske zgodovinske znamenitosti. Celemu kulturnemu svetu znana posebnost je takozvani kitajski zid, ki je prešel v pregovor. Časopisje razglaša, da bodo zid porušili in meje nove Kitajske odprli na vse strani. Stari kitajski zid spada med najbolj čudovite in najstarejše utrdbe na svetu, ker pre sega glede obsega in načina zidave vse stavbe na svetu. Dolžina zidu znaša 3 tisoč km. Preračunali so, da bi materijal ki je v tem zidovju, zadostoval za dvojni zid krog sredine zemlje in bi bil lahko visok 1.95 m in širok pol m. Početki ogromnega ldtajskega zidovja segajo v dobo med 446 do 608 po K. Zidali so v sedmih dobah in je bilo zaposlenih 3,380.000 zidarjev. Obzidje, ki se imenuje danes kitajski zid, je iz 15. in 16. stoletja po Kristusu. O zidu ni znala Evropa pred srednjim vekom prav nič. Evropejcem so odkrili obrambno stavbeno znamenitost ježuitl, ki so začeli z misijonskimi naselbinami po Kitajskem v 16. stoletju. Znanstveno razpravo o zidu je napisal ruski duhovnik Hyacint, ki je bil predstojnik ruskih kitajskih misijonov od leta 1809 do 1821. Po njegovih ugotovitvah je zgradil cesar Si-Huang-Ti leta 214 po Kr. obmejne utrdbe, ki niso bile v obsegu današnjega zidu in so obstojale predvsem iz ilovice. Od konca 6. stoletja do 15. stoletja ne vsebuje kitajska zgodovina nobenih zapiskov o zidu. Šele zgodovina kitajske vladarske rodbine Ming poroča obširno o današnjih utrdbah. Nikjer ni omenjeno, da bi bili tedaj staro zidovje popravljali, ampak so zidali na novo. Iz teh poročil sledi, da je današnje ogromno zidovje v celoti delo Ming vladarjev in se je do tedaj ohranila iz starejše dobe le ideja obzidja, ali pa so §e bili ohra- njeni ostanki nekdanjih ilovnatih u» trdb. Pri današnjem kitajskem zidu je temelj iz granitnih kock in širok 6 m. Na fundamentu se dvigata dva zida iz žgane opeke. Prostor med obema zidoma je izpolnjen z ilovico, kamenjem, kosi opeke in na vrhu pokrit z debelo žgano opeko. Obzidje je visoko 6—8 m. in vsaka stran je zavarovana s strelnimi linami. V neenakih razdaljah so pozidani višji in "še posebno utrjeni obrambni stolpi. Svetovno znano kitajsko obzidje j» pomenjalo že v starodavnih časih mejo med pokrajinami kulture in divjaške pustinje. Razni divji narodi so ime li strah pred obzidjem. V vojaškem oziru je pomenil kitajski zid le neznaten zadržek napram upadom raznih podivjanih mongolskih narodov. Stavba ima danes le še zgodovinskl pomen- a še tega bodo zabrisali poznej šemu Cloveštvu, ker nameravajo obzidje popolnoma podreti ter do tal porušiti. Ntilboli znani Ifu^ožrd. Severno od Avstralije se razprostira velik otok: Nova Guineja. Otok je radl bujnega rastlinstva ter obče rodovitosti pravi paradiž. Notranjost še do danes ni raziskana in to predvsem zaradJ popolne divjosti ondotnih domačinov, ki so še danes ljudožrci. Raziskano in najbolj znano človeško pleme Nove Gu ineje so takozvani Papuanci, katerim je tudi najbolj imenitna in najslajša jed — meso belega človeka. Papuanci prebivajo po vaseh, kojih bivališča so zgrajena na kolih iz bambusa. Ogromne vasi so ena od druge oddaljene 15 do 20 km. Kolibe postavijo moški. Je to prav lahko delo, ker je po Novi Guineji vse polno bambusa in raznih dreves z ogromnim listjem. V eni koči prebiva tudi več družin in večkrat po par sto oseb. Vsaka vas ima še posebno posvetovalnico, a samo za odrasle moške. Te stavbe so dolge do 120 m in visoke 20 metrov. Hranijo v njih razna orožja, maske prednikov in predvsem posušene glave ubitih sovražnikov. Navadna papuanska koliba je opremljena popolnoma enostavno. Za poBtelj služi ležišče iz dračja in le moški imajo še iz lesa oporo za glavo ter pleča. Najti je še par glinastih vrčev in to je vse. Papuanec je lenuh in ga preživlja žena, ki obdeluje polje in sploh skrbi ea prehrano cele družine. Nevesto si ženin kupi od staršev z gotovim številom: školjk, nosnih ter ušesnih okraskov, kož divjih svinj itd. Ko se poda v Biiubitev, se posebno prazniCno napravi, namaže ter po celem telesu pobarva. Ko si je kupil ženo, mu je sužnja, ki trpi in gara, da je joj. Pri Papuan kah so v največjih čislih možje, ki malo jedo, ker s tem prihranijo ženskemu Bpolu veliko trudapolnega dela. Ako iimrje Papuanki mož, potem je še le pvava reva. Koj po smrti si mora po prastari šegi odsekati na roki v znak zalosti del prsta ter lase pomazati s saJami. Hoditi mora pod odejo po vseh Stirih vsaki dan od stanovanjske koli•e do groba mok. In to tako dolgo, dofcler jej to naročijo moževi sorodniki. Po nekaterih vaseh morajo nositi vdovice krog vratu glavo umrlega moža. Umrle polagajo zunaj vasi na visoko podstavljena nosala, da osuši ln sežge pekoče solnce meso do belih kosti. Med feolj divjaškimi papuanskimi roSovi v neprodirni notranjosti Nove Guin^je so pojedine človeškega mesa med posebnimi obredi na dnevnem redu. V bojih ujeti so navadno žrtve groz nega ljudožrstva. Bolehno in slabotno deco zavržejo koj po rojstvu. Od dvojčkov obdržijo le krepkejšega. Stare ljudi, ki so že oslabeli, pobijejo. Plesu je udan Papuanec pri vseh pri likah od otroških let do smrti. Ko se plesalci utrudijo pri tem poslu, prično pojedine. Očividci opisujejo, da ^pojedo plesalci neverjetno velike množine sadja, človeškega mesa in raznih močnatih zmesi. Kakor vsi divjaki, so tudi Papuanci prasmoverni in so njili verski običaji prepleteni s čarovništvom. Glavni gospodar in duševni vladar posameznih družin, vasi in celih naselbin je čarovnik. Papuanec se ne loti nobenega posla, ne da bi uprašal poprej za nasvet čarovnika. Poleg plesa, bojevanja, gradbe bivališč je delo moškega še vožnja v čolnih. Papuanci se lotijo na mojstrsko izdolbenih čolnih izredno dolgih trgovinskih voženj med sosedi. Krščanstvo po zelo razsežni Novi Gu ineji napreduje le počasi. Papuancu se godi radi rodovitnosti zelo dobro, je rojen lenuh in misli, ker skrbi zanj žena, le na ples, boj, požrešnost in na prijetni izlet v čolnu. Oblel:a je pri Papuancu enostavna ln mu jo da drevo v lubju ter Hstju. Moški nosijo kratke obveze krog ledenj, ženske daljša krila. Neveste in ženini si barvajo oblačila s kričečimi drevesnimi soki, okrašajo nosove tcr ušesa s školjkami, iglami tcr obročki. Radi vednega poletja je Papuancc v vseh letnih časih enako oblsč-en. Crne ftoze. Časopisje prinaša dan na dan žalostna poročila o nastopanju bude bolezni črnih koz na: Angleškem, po Belgiji in Grčiji. Množijo se tudi zelo smrtni slučaji. Zdravniki razglašajo, da je pojav črnih koz povsem razumljiv, ker so bila zadnja cepljenja proti tej bolezni 1. 1915 in od tedaj naprej pa vlada v tem oziru malomarnost. Prvi pojav črnih koz v Evropi beleži zgodovina v 6. stoletju po Kr. Tedaj so zanesli bolezen v naše kraje iz Kitajske ter Indije, kjer je morila že nekaj stoletij poprej. Začetkom so opazovali obolenja koz v bolj južnih krajih Evrope in šele v 15. stoletju severno in to predvsem v Nemčiji.Takoj po odkritju Amerike je romala nalezljivka tudi v novi svet, kjer je bila poprej tujka. Umrljivost na kozah obolelih oseb je bila v prvih časih pojava tako velika, da je n. pr. umrlo na kozah v 18. stoletju na Pruskcm letno 25 tisoč, v Franciji 30 tisoč in po drugih državah še veliko več. Bolezen črnih koz so omejili, ko so dognali s časom, da je nalezIjiva, a malddane zatrlo in odpravilo jo je šele cepljcnje. Okuženje po kozah se dogaja na ta način, ker pravi povzročitelj «e do danes ni znan, da človek udiha bacile koz in se ti razlezejo po telesu potom dihalnih organov. Zdravljenje koz potom cepljenja je znašel dne 14. maja 1796 neki Jenner. Cepilo dobivajo še danes od pet tednov starih in popolnoma zdravih telet. Živali cepijo in sicer jirn ubrizgnejo bolezen. Kakor znano, se izpustijo pri kozah po celem telesu gnojni mehureki. Ako vzameš vsebino gnojnega mehurčka in jo preneseš v drugo zdravo telo, se ga prime bolezen. — Poprej zdrava teleta obolijo po ubrizganju na kozah in dobijo gnojne izpušcaje. Gnoj no vsebino mehurčkov uporabljajo kot zdravilno cepivo proti kozam na ljudeh. Na mestu, kjer je bil otrok ali odrasli cepljen, se pokaže po par dneh znak obolenja koz, ki se pa posuši, odpade in zapusti le brazgotino. Odporna sila pri cepljenju traja 10 let. Pred cepljenjem je odpadlo na celem svetu po vseh deželah ter krajih in od vseh bolezni 7 do 12 procentov smrlnih slučajev na črne koze. Pred vojno je pa bila ta nevarna bolezen že domala iztrebljena in Ie prav redek pojav. Nemški raziskovalec srednjeafriških džungl, pustinj, planjav in pokrajin je obelodanil te dnl' ta le doživljaj: »Po z visoko travo poraščenih srednjeafriških stepah in džunglah se podi bojevito pastirsko pleme — takozvani Massai. Glede jezika, krvi, orožja in na5ina življenja se ti ljudje ne dajo primerjati z afrikanskimi zamorci, kojim so bili nekdaj strah in groza. Jft to lep človcški rod, nag in gibčen. Preživljajo se le z mesom, krvjo ter mlekom in radi tega' so tudi izredno odporni. Ne poznajo štrahu. Zavarovani so v bo ijh na levici s ščitom. ki ie creoble^en z volovsko kožo, napadalno orožje jim je sulica v desnici. Nekdaj so bili Massai na živini bogat narod, prosluli pa pri vseh sosedih kot živinski roparji, Grozna goveja kuga, ki je razsajala po Afriki več let, jim je uničila črede in ostalo Je v njih srcih le še hrepenenj« po govedi. Vsaka Se tako nevarna zverjad s« boji skraja človeka in beži pred njim« V bojazni pred človekom ni niti kral| živali — lev — izjema. Kakor hitro ja pa enkrat živalski poglavar puščava spoznal, da posameznega človeka lažje ukroti nego večjo žival, napada le ljudi in postane šiba božja celih okolišev. Že od nekdaj so Massai navajeni, da so se lotili levov, ki so napadali posameznike in domačo živino, s sulico« Lov na leve jim je Se danes najljubša zabava, ker nudi priliko, da se odlikujejo v hrabrosti. Levi, ki so napadali mirne ljudi, so se naselili v bližini Wadšaga naselbl* ne. Vsako drugo ali tretjo noč je izginil kak zamorec ali govedo v levjem žre* lu. Wadšaga pleme je prebojazljivo, dai bi se upalo nad leva in radi tega je zaprosilo Massai za odpomoč. 70 vojščakov od Massai rodu se je podalo na iz« sleditev levjega gnezda in jaz sem jili spremljal kot očividec na nevarnem: pogonu s puško. Bilo je nekako krog poldne, ko smo dospeli v razsežno dolino. Po sredini je raslo bičje, od treh strani je bila do^ lina poraščena z visoko travo in posameznimi trnjevimi drevesi. Tukaj ja bilo stalno levje bivališče. Dolino so Massai lovci zajeli v krogu, ki se je vedno bolj ožil. Naenkrat je bilo slišatl iz sredine tulenje. Star lev s košato grivo se je plazil divje renčeč po travi. Lovci so ga zmotili pri obedu, ker ja bil po gobcu še ves krvav od raztrgavanja antilope. Ko je zapazila razjarjena zverjad preganjalce od vseh strani, se je skrila med bičje. Ni ga bilo videti, le krUlenje je razodevalo, kje da čaka. Massai so vedno bolj strnjevali krog, se bližali zverini in ščitili telo s ščitora. Ko je izprevidel lev, da je obkrožon, ja skočil po koncu, griva se mu je naježila na glavi ter po vratu, z repom je zamahnil in odprl v togoti žrelo, da so sa dobro videli grozni zobje. V teh napetili in odločilnih trenutkib. so zagnali lovci na povelje krik in naskočili 8 suli« cami na skok pripravljeno zverjad. —¦ Prvi je pognal sulico, ki je zadela, poveljnik. Ranjeni lev je skočil in se pognal z vso silo v prvega lovca. Napadeni je zasadil globoko v zver sulico« Kljub smrtonosni rani se je dvignili kralj pustinje na zadnjih nogah, iztr^ gal s prednjo taco napadalcu ščit in sl ga privoščil za en trenutek s krempljf ter zobmi. Od vseh strani so priletele •% zv^rjad sulice in jo prisilile v smrti na tla. Ko se.je tresel orjaški lev v zad^; njih izdihljajih, so J^agnali dlvjaki po?? novni gromoviti krik veselja ter nay«i dušenja in vsak je Se skušal umirajo* čega prebosti s težkim orožjem. Od tedaj, ko se je pripravil lev za na$ skok, do usmrtitve je preteklo ne 80 s# kund. a te so bile polne najveCJ« napt* tosti in prezira smrtne nevarnosti. Kakor že omenjeno, je enega lovca zver precej obgrizla ter razpraskala, a kljub bolečinam ni kremžil obraza in ni stokal pri obvezovanju. Drugl dan sem jaz (Nemec) z lahko- to ustrelil levinjo. Oba mladiča sta pobegnila neznano kam. Wadšaga pleme je nagradilo neustrašne lovce z 10 kravami, katere so odgnali proti svoji naselbini med radostnim krikanjem.« l\ralM o ccslariilB in ccstnlli m&mnuUtti. Gradbeni minister Savkovič je izdal na podlagi člena 26 cestnega zakona uredbo o cestarjih in cestnih nadzornikih. S to uredbo so podrobno določene 'dolžnosti cestarjev in nadzornikov cest.  Nova in važna določba je, da cestarje ne imenuje več ministrstvo, temveč čefi gradbenih sekcij. Na ta način se pe naredilo konec stari praksi, da so bili imenovani za cestarje neuporabni ljudje, ker bodo gradbene sekcije pač dobro poznale ljudi, pa bodo tudi mogle vršiti kontrolo nad delom cestarjev. Ta kontrola je odslej tudi njih dolžnost ln gradbene sekcije imajo pravico, da slabe in nemarne cestarje odpuste brez vsake formalnosti. Za cestarje bodo imenovani mladi ljudje, v starosti od 23 do 30 let. Prednost imajo oni, ki so dovoršili cestni tečaj, ki so bili železniški čuvaji, nadalje zidarji in oni, ki so služili pri inženjerskih četah v vojski. Začetna plača za cestarje znaša 500 Din mesečno in se zviša potem na največ 900 Din. Vsi cestarji bodo zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev in po 30 letih dobijo dosmrtno podporo v znesku 50% njih zadnje mesečne plače. Vsakemu cestarju bo dodeljeno do 8 km ceste, kar je odvisno od terena, na katerem je cesta. Cestarji morajo vsak dan izvršiti potrebna popravila na njim prideljenem odseku ceste. Kontrolo nad cestarji vrši cestni nad zornik in šef gradbene sekcije s svojim osobjem. Cestni nadzorniki so v 3. kategoriji državnih uradnikov ali v skupini zvaničnikov. Kvalifikacijo za 3. kategorijo da obrtna šola ali njim podobne šole. Poleg tega morajo kandidati zadostiti tudi ostalim pogojem, ki jih zahteva zakon o uradnikih in drž. nameščencih. Tudi cestni nadzorniki dobijo svoj določen okoliš, ki v dolžini potov ne sme presegati 80 km. Da bo delo cestnih nadzornikov tem uspešnejše, bodo dobivali nadzorniki posebno terensko nagrado v znesku 360 Din mesečno. Poleg stalnega nadzorstva nad cestarji morajo svoj okoliš prehoditi vsaj dvakrat na mesec.