Poštnina plačana v gotovini.
Leto IX., št* 1
IV 44510
( „JUTRO" XVII., št. 4 a. )
Ljubljana, torek, 7« januarja 1936
IV

T
Mm^ s
Cena 2 Dir
w a • i.uiv« L-JUUI jrtiitt, txotuijeva ulica ó. — reieron št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul — Tel. 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru' 61. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v biši dr. Baum-eartnpiia.
Poitedeljska Izdaja
„življenje in svet'1
Uredništvo:
LJubljana: Knanjeva ulica 5. Teletoh ét. 3122. 3123, 3124, 3125 tn 312% vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošt) prejemana Din 4.-, po raznašaJ-cih dostavi iena Din 5.- mesečno
Ponedeljska Irdaja »Jutra« izhajb
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440.
Celje: Strossmayer jeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt ta rifu.
©WS
fall Ifalii?
Ki ili, 6. januarja, r. Rimski dopisnik »Berliner Tageblatta« poroča svojemu listu, da je poslal vrhovni poveljnik ita i-janskiii čet v vzhcdni Afriki litusjo.iniju obširno poročilo o vojaškem položaju na abesinskih frontah. To pc rot ilo ,e bi:o pre<lmet scbotnega zasedanja vrhovnega sveta za narodno obrambo, kjer so o tem podrobno razpravljali. Po 'reformacijah omenjenega dopisnika je položaj za Ila-lijo vedno bolj resen. Maršal 3ad>g.io ja Mussoliniju sporočil, da ni r.iii misliti na kako uspešno italijansko ofenzivo, ako mu takoj nc pošljejo večjega stevi'a novih čet. Če se to ne zgodi v najkrajšem času, tudi ne bo mogel držati seda-jih italijanskih postojank in se bo moral na vsej fronti umakniti.
Italija ima sedaj v vzhodni Afriki okrog 2Ü0.ÖC0 mož poleg divizij, ki so sestavljene iz afriških domačinov. Od teh je bilo glasom statistike uprave Sueškega prekopa poslanih nazaj v domovino 35.000 ranjencev in bolnikov, okrog 20.000 ranjencev in bolnik av pa je razmeščenih po raznih vojnih bolnicah v Eritreji in Somaliji. Ena divizija je bila iz vzhodne Afrike odposiana v Libijo. Maršal Badoglio ima tore j sedaj iia razpolago še ok-og 200.000 evropskih vojakov in več divizij domačinov, tako ila
bsilnäjl ita mèi
razpolaga skupno še z okrog 280.000 mož. S to armado si maršal Badoglio ne upa doseči nikakih novih uspehov ler .so Abesinc' ne samo v veliki številčni nad-moči, marveč so se od početka vojne pa do sedaj tudi že zelo izvežba'i v uporabi modernega orožja. Tudi letalski akcija, na katero je itali jansko vrhovno vodstvo polagalo najvežjo važnost ni dosegla pričakovanega uspeha. Abesinci so se sedaj napadom iz zraka že navadi'i in se zaajo spretno skrivati.
če torej želi Mussolini z uspehom končati abesinsko podjetje, mom poslati maršalu Badogiiu v najkrajšem času še 103 do 150 tisoč mož. To je bil g'avni predmet razprav v zasedanju vrhovnega sveta za državno obrambo. Mussolini bi se za vsako ceno rad izogri* nadaljnji mobilizaciji, boječ se, da bi to izzvalo velike težave doma, ker bi moral s tem nehote priznati, da so bile vse dosedanje žrtve v vzhodni Afriki zaman. Vsekakor pa je v zvezi s tem pričakovati v na "kra jšem času novih ukrepov. Vse kaže, ca se ho Mussolini vendarle rd*očil za novo mobilizacijo ter da bo skušal za vsako ceno doseči vojaške usieh? v Atesini ji, da bi mogel nato z boljšimi I^Iedi pristati na mirovna poga k
Namesto novih uspehov je zašel v brezupen pcHožaj in se mora obupno bsnti, da aie doživi popolnega poraza
Pariz, 6. januarja, o- Francoski vojaški | nejša akcija nemogoča ter je bil na kon-
strokovnjak, ki se mudi v Abesiniji, je poslal agenciji Radio daljše, poročilo o sedanjem položaju italijansko — abesin-ske voine. V svojem poročilu predvsem ugotavlja, da je maršal Badoglio kot vrhovni poveljnik italijanskih čet odpovedal in ni v uresničil nad, ki so jih stavili nanj, ko je prevzel vrhovno poveljstvo nad italijansko armado v vzhodni Afriki. Sprva so mislili, da bo mladi maršal pospešil vojaško akcijo in naglo dosegel
cu prisiljen oprijeti se taktike svojega prednika. Odreči se je moral vsaki ofenzivni akciji in ostati samo v defen-zivi.
Kar se tiče Abesincev, je francoski vojaški strokovnjak mnenja, da so dosegli sicer zavidljive uspehe, da pa jih ne znajo izkoristiti. Svoje operacije so izvršili s prav neznatnimi četami. Prodor pri Adi Abi je izvršilo komaj 5.C00 vojakov. če bi vrgli Abesinci tukaj v boj
uspehe. To pričakovanje bi bilo tembolj j vsaj 15.0C0 mož, bi bili dosegli vse z enim
upravičeno, ker je maršal Badoglio po svojem inšpekcijskem potovanju na obeh abesinskih frontah poslal v Kim poročilo, v katerem je estro kritiziral taktiko svojega prednika maršala De Bona. Predvsem mu je očital, da je bil v svojih operacijah mnogo prepočasen ter ni znal izkoristiti prve dobe, ko Abesinci še splch niso bili oboroženi. Očital je dalje maršalu De Bonu, da je polagal vse preveliko važnost na čiščenj? v zaledju in na taktiko pridobivanja posameznih plemenskih poglavarjev, čim pa je Badoglio prevzel vrhovno poveljstvo, je takoj prenehal s to politiko ter usedel strog rc-ž ni. Večino plemenskih poglavarjev aretiral, nekatere med njimi pa obsodil na smrt. Med aretiranimi je tudi ras Guksa, ki ga je maršal De Bono postavil za guvernerja Tigrc j ' i ii ga na ze'o svečan način ustoličil. Badoglio pa je mnenja, da so vsi ti plemenski poglavarji z risom Guksom na čelu špijoni. ki bi v ugodnem trenutku izdali Italijane in nastop Ii proti njim. Maršal Badoglio pa se je moral kaj kmalu prepričati, da je vsaka inpeš-
udarcem. Tako pa so jih mogli Italijani kmalu zaustaviti. Slišno je bilo tudi pri predoru ob rski Takazs. Tu so vrgli v boj samo konjenico, ki je z velikimi žrtvami dosegla nepričakovane ü nehe, toda izkoristiti jih ni mogla, ker so ostale čete daleč za njo.
Maršal Badoglio se mera sedaj omejiti zgcij na obrambo zavzetih postojank. Sedaj ima 100 C00 evropskih vojakov in več divizij domačinsk-h čet, dočim je na abesinski strani 400.000 pretežno dobro oboroženih in že dokaj izv. žbanih vojakov. Abesinija zaostaja za italijansko vojsko sanjo v pogledu letalstva. Ital janske pozicije r.a severni fronti so zel > o ,!ab'jene, ker je moral maršal Badoglio poslati več divizij na južno fronto v pomoč generalu Grazianiju.
Če bo prišlo do neve italijanske ofenzive, bo to samo na južni fronti. Neto so pripravljajo tudi Abesinci in tako izgleda, da bo tu prišlo najbrže v okolici Dola do odločilne bitke Tudi abesinr.ki cosar je odgc-dil svo :e potovanje na severno fronto
Prvi pričefki pliusla v&$m
Addis Abeba, 6. januarja. r. Po poročilih abesinskega vrhovnega poveljstva so se začeli Italijani zadnje dni na vseh frontah pri svoi'h le-tal.sk ih dikcijah posluževati tudi b"-mb 5 strupenimi plini. Abesinci še nc vedo. kake vrste p'in"v uporabljajo Italijani, lnozen-.sk; vojaški opazovalci pa so mnenja, da se poslužujejo
Italijani za enkrat pred vsem p ,a.,v za ealzenje in raznih C"T> lljivih p'i nov*, ki nimajo za posledice smrtii. pač pa širijo str«.1! in bojazen ter tako denigrali/ira jo «besinsiks čete. V celo*.: so ItaMjani d :se-cT.a j vrgli na abcs:nske postojank« okrog 3.0(50 p'inskih bomb. Pr; t .a je b-!o s?mo 10 Abesincev ubitih. 15 pa ranjenih.
Italija m so izvršili ponovne napade na bolnice Rdešega križa — Zalite va po mednarodni preiskavi
Kairo, fi. januarja, o. Vsi egiptski listi so zelo ogorčeni zaradi b( mbardir-nija bolnice egiptskega Rdečega polum-seca v bližini Daga burja. Listi objavljajo d besedno poročiilo predsednika ekspedicije egiptskega rdečega polumeseca princa Ismai'a Daumonda. ki zatrjuje, da so Ital;janj namenoma bombardirali to bolnico in da so vsi italijanski izgovori, da so bili v bliž:-nj bolnice abesinski voiaki. pcp^'nOT^a ne-resničn'. cinica i« biia daieč od abesin-skejsa taborišča in zel^ vidno ozn?fsna z mednarodno priznanim znakom Rdečega
polumeseca. Italijani so vrgli na bolnico sedem težkih bemb, ki so povzruti'e strahovito razdejanje. Bo'nica je popolnoma uničena. Ker so že računali i z bombardiranjem. ko &o videli, da se spuščajo italijanska letala zelo nizko nad bolnico, so v zadnjem trenutiku okro? 30 hudo ranjenci prenesli iz šotorov bolnice v b'ižnje grmovje. Ita'ij.ani so po bombardiranju bolnico š" obstreljevali s strojnicami.
F,?'p'ska vkda ie no spreietir t?i»a pirofila sk'enila plc?i*> rrctesf rri Dni. štvu narodov in zahtevati mednarodno
se fendei mo-
lafeniti
prei'kavo proti It' i i ztradi bombaruira-nja bolnic, ki je F-f s*a'<> že cb'cajno.
Kakor zrano šo Ita djani b: mbairckralii najprvo bolnico a leriškega R'eéega krila. nato švedvko bolnico, sedli bo'nico egiptsikega Rdcčcc-i po*inmes:ca in pa naj-T've'Süi vesteh ztret bolnico amer'Skeßa R^e'e^a kri-ž.a na i'j'r.em boj Š3u. Vodja ame-': skega c^d-ik m cd narodnega Rdečega križa dr. l.r»nbie je mslal o tem bom-baird':ranju obširno poroè'lo v Ženevo.
§0 'Avtev Itall^aKskega
Addis Abeba, "6. januarja. AA. Ilmiter poroča: I'oillee!o jo še 20 Abesincev. ranjon'h pri obstreljevali ju švedske bolnišnice pri Dc!n. število žrtev jc tako do-eglo 50.
Proü5taii]iis?ske demon* straeije v Egsptia
Lenden. 6. j.anua-ja AA. Rculer poroča iz Kaira: Glede na vesti o ob^treij -vanju egipt.sk : bo ';iš: ice v Abesiniji je prišlo danes do protiitalij-.nskih demen-st-acij v Asonu pri Kairu.
aprcSfa v Angliji
London, G. januarja, o. v znak protesta proti bombardiranju bolnic je angleški našdkof canterburvj-.ki stopil r.a čelo nabiralne akcije, ki r.aj zbere sredstva za organizacijo nove misije angleškega Rdečega križa za Abe.sinijo. V svojem preglasu poudarja nadškof, da ves svet obsoja napade na bolnice in da je zato najboljši odgovor ta. da se organizira še bolje opremljena misija, ki bo priskočila na pomo; abesinskim ranjencem, ki morajo brez zdravniške pcmoči umirati na bojnih poljanah.
Italijanske obtožbe
pr^ti Abesincem
Asinara, G. januarja. AA. Agencija Stefani poroča o novih zlorabah Rdečega križa, ki so jih opaziili 4. januarja. Ta dan so italijanska letala pri izvidnih poletih opazila v okolici Kvorania veliko razpeto platno z znakom Rdečega kn'ža, pri tem pa fo opaz li za tem i 'atnom cifcoro?.ene Abcs'nce. Naša letaVi so fotografirala vse eborežene Abesince. ki so bili skriti zn flainom- To je ja^en dokaz, »k i'aìijTiti-'k.'i le'ai a ne moreV» razilò'vcva'ii pravih znaikov Hdečej? križa ob tolikih laž-rnh in k rvih znakih. Prav tako smo
i!'", ria je v Desiai, kjer j-1 ?lavno p^velj-slvo abc^n^kih čet. zelo innovo zn>:kov R le-čega križa.
Komunike št. 89
R:m, 6. januarja. AA. Agencija Stefani priobči!je tole poročilo št. S^:
X rr-m jš;h bojih med r>a.š:mi potro'ami in sovražnimi če'ami v Tembijenu se jc pi.r.'.r' sovrržr:!c imrkniti zlasti blizu re1-e Gabade in Gove Na naš: strani so pedV štirje vo;"k:, ranjeni so pa en častnik in tri ie vrojak;
Xa soTvOskern boj'Jeu so naši oddelki /avze'i zadnje dni ,Amino ob doriiskem prekopu v pok-ayini Koti. Naši oddelki co s pod.ro-o ck'opv:h avtomobilov dospeli 1. knnarja do AvreHia ob dorifsk^m nrekonu i»-» nara^.M e.ScS'^nske m>stoja"kc ter ji.S t>o o'^èenih b^iih zavzeM. So_ vražn:k jc pust i na boi;š;u 150 mrtvih in raryenih. na n-^ši strani ie ni 5 voja'ko.v m-tv:h in l' ranjenih Letalstvo ie hi'o na vson bojišču /c'o živahno.
izgube pc uradni statistiki
Berlin. G. januarja. AA. DNB poioča iz Rima: Po uradni stai'.isliki je padlo misera deeeiiib.a v vzhodni Afriki Vi òrslnikov in 03 podčastnikov m vojakov. Od oktobra, lo je od začetka vojne do 31. decembra, je padi]o vsega skupaj 8G IaLifanov. 14 jih pa I grešajo. Za boleznijo in od nesreč je meseca decembra umrio G časnikov in GS poti-častnikov Ln '\ioja,kov, od začetlca vojne pa vsega 390 mož.
Po drugem uradnom poroSälu je wlaj v Eritreji m Somaliji ?>0.()00 itaP/rinskih dHav-cev- Vsega .so lani pojùal'i j® Italije v vzhodno. Afriko Gl.000 delavcev, po več'n>i v Eri-' reijo. Od njih se jih je vrnilo v domo i:<na 11.338 dVavcev. umrlo jih je pa v vab odi: i i Afriki 250.
Maüsvri amerišks vojne mamarice
Pariz, G. januarja. AA. Havai? poeoči iz Nevvyorka: Pred San Pedrcim, glavnem oporiščem ameriške pacifiške mornarice, je zbranih nad 150 vojnrh kd.ij vseh liinov in okoli 400 vodnih Ie'al. Pcne= se z.anno veliki manevri nacifi^ke moanairice. Trajal1 b->do tri dni. Vod'! jih bo adnv:.ral Riv^». O po-(V-r>Hno-!ih teli ninne v'«v. ne bo'H. k°ko_ VSp kaže. daip'ii n'kfkih oo"<nsi 1 lWijvu. Obi'v ii n's»o ni,li osnovne naloge in namena teli manevrov.
Znaki razkroja?
V vrhovih fašizma se pefavlja vedno večji odpor proti Mussolinijevi abesinski politiki
Pariz, 6. januarja, d. Tukajšnji listi, med njimi tudi oficiozni »Temps« poročajo, da v vodilnih krogih Italije ni več one sloge, ki jo je bilo opažati ob začetku italijansko-abesiiiske vojne. Najnovejša poročila maršala Badoglia so izzvala celo v krogih velikega fašističnega sveta resne pomisleke pioti nadxìiava-njn sedanje itaMjanske politike. To je prišlo do iziaza ludi na z^dn'i seji velikega fašističnega svela, na kateri so ne-Iialeri govorniki opozarjali na nrdoglcd-ne peslediee, ki bi mög e nastati, čc izide ita!ija por?žena iz abc:,ir^ke voj ;e. Velike pcmisle!:^ vzbujajo tüdi zahteve marcala Badogìia, naj mu poš5jcjo ge 150.000 mož, za kar bi bì'a potrebna nova mobilizacija. Spričo dejstva pa. da
je v zadnjem času že ponovno prišlo do upora oddelkov, ki so bili namenjeni v Afriko, se boje, da bi moglo to izzvati nemire večjega obsega. Zlasti nekateri vojaški .krogi se zavzemajo za to, dì se abesinska ekspedici a čimnrej likvidira. Mussolini sam in njegova cžju okolici pa je odločno proti vsakemu popuščan»u, kar js izzvalo v nekaterih krogih veliko nerazpoloženje. Listi o tem seveda ne smejo ničesar poročati, pač pa so lucrali objaviti demanti, v katerem se zatrjuje, da vlada v velikem fašističnem svetu )>o-polno soglasje, član! ve'ik"ga fašislič-nega sveta so mor?"i naknadno podpisati zapisnik, v katerem se navaja tudi sklep, da se ir.ora vojaška akcija proti Ah4^!-niji o<l!očno nadaljevati.
Anglija je začela bojkotirati madžarski izvez — Prepozno spoznanje
Budimpešta, 6. januarja, o. V madžarskih gospodarskih krogih je zavladalo veliko zadovoljstvo spričo dejstva, da je Anglija dovolila Jugoslaviji zna tre ugodnosti za uvoz raznega jugaeä»venskega blaga na račun odškodnine za izjubo, ki jo trpi Jugoslavija zaradi izvajanja sankcij. Priznanje teh ugodnosti Jugoslaviji se zelc neprijetno občuti na Madžarskem. Angleži so začeli sistematično ovirati madžarski uvoz zlasti perutnine in jaic. Angleška vlada je v zvezi s tem intervenirala v Londonu in se sklicevala na obstoječo trgovinsko pogodbo, češ da ji gredo po tej pogodbi enake ugodnosti, kakor jih uživa Jugoslavija. Angleška vlada pa je madžarsko pritožbo zavrnila in opozorila madžarsko vlado na to, da gredo te ugodnosti Jugoslaviji po sklepu Društva narodov. Madžarska na sliine ugodnosti nima prav nikake pravice, ker je ko cianica Drusuva naiuuu» cak:oi.ila sodelovanje pri izvajanju sankcij proti Italiji in mora sedaj pač nositi tudi vse posledice.
Preorientacija Avstrije in Madžarske ?
Budimpešta, 6. januarja, o. V zvezi s prihodom zunanjega ministra v B ldimpc-što pišejo današnji listi, da gre za važna posvetovanja, ki bodo od'oèilni za novo smer poitike Avstrije in Mad7oirske. Lietii
pri tem opozarjajo na to. da je poslanica predsednika ameriških Zedinjen'h držav Rcesevelta ustvarila docela nov položaj, ki zahteva tudi nov« orientacijo avstrijske in madžarske zur.anjc politike. V poučenih kregih zatrjujejo, da ni izključeno, da bosta Avstrija in Mardžarska opustila svojo dcsedan'o politiko brezpogojnega podpiranja Itr ije, ker uv idevata. da postaja položaj za Italijo vedno bal j nevzdržen. Ker se tudi Nemčija pripravlja na popolino preorijentacijo, bi ostali Avstrija in Madžsir 'ca doccia o-am-'j eni, vrhu tega pa izp stavljeni vedno večjemu pritisku iz Londona in Var'za, k: se že sedaj skrajno neprijetno občuti.
zunanji minister zepet na „lovu"
Rim, 6. januarja. AA. Agencija Stefani poroča i7 Budimpešte: Politični krogi pripisujejo velik pomen pripravljajoč emu òe ob'sku avstrijske«." zunanjega nrinist«* v Budimpešti. Madižarski in avstrijski zunanji m'nister bosta pri tej prilike razpravljala o sik up ni orientaciji obeh držav v vprašanju evropske politike. (Po uradni ob a vi bo priei:! avstrijski zunamii minister saono na »krv«. Vse pa kaže, da bo to »lov« za novimi zavezniki in podporniki, ker so se ra zadnjem »lovu« sklenjeni rimski protokoli kaj skbo izkazali . . . Zna-ci'no je. da potuje avstrijski zvezni kaa-celar v kratkem v Prego.)
-O-
Zavemik Bssai'sspfcüli msriicev aretiran
v Avstrlp?
Dunaj, 6. januarja g. Scnn-uad Montag-Zeitung« poroča, da so v Ilaribergu aretirali 29-Ietnega Slovcnca Marijana Bajerja. Bajer, ki je rojen leta 1906. v Ljubljani in pristojen v Kranj, se jc na Silvestrov večer znašel v neki kavarni in in pripovedoval, da je bil v zvezah s pobeglimi jugoslovanskimi politiki, ki imajo na vesti razna teroristična dejanja. Pravil je dalje, da je bil v zvezi tuli z mar-sejskimi merilci, in bil udeležem pri važnih pripravah za ta atentat. Zatrjeval jo, da so ga še med pripravami aretirali in obfotl'li na 15 let jedo iz katere pa se mu je posreč lo pobegniti. Bežal je prsko
Nemčije v Avstrijo, od ted pa je nameraval oditi dalje na Madžarsko. Okoli 3. zjutraj je Bajer potegnil iz žepa prašek, ga stresel v kozarec vina in izpil. Bajerja so pripeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki reš'li življenje. V soboto je bil iz bolnice odpuščen in takoj aretiran. Med njegovo prtljago so našli ostro brušen nož in razne zmedene zapiske v slovenskem j°ziku. Policija je med tem ugotovila, da jc bil Bajer leta 1927 izgran iz Avstrije. Zadevne spise so zdaj odstopili dunajskim obiastvom, ki boe'o stopila v stik z jagosiovenekimi.
Möc Sckölstva na češkoslovaškem
Praga, 6. januarja, d. SokoLsiki ko'e-dar za leto 1936. objavlja podrobno statistiko o moči sekotske organizacije na Češkoslovaškem. V začetku 1935. je b lo češkceJovaško Soko'sò.o v 52 župzih s 3.203 društvi in 74G.700 priprdnikL Odraslih članov je štelo Soko'stvo 385.000, med njimi 117.000 članic. Naraščaj, moškega in ženskega, je bilo 78.000, dece pa 283.000.
Sokolstvo je imelo 3.100 telovadnic, med njimi 1.100 testnih. Lastnih letnih te'ovadisc so iir.cla soko'ska društva 1.700, v najemu pa okroT 1.000.
Če?ik"?1ova^k^ er>"'r;!i?tična telovadna
zveza je štela lani 139.000 pripadnikov, orlovska zveza 142.000, komunistična te'ovaiia z'veza nekaj nad 100.000, nemški Turnverband okrog 180.CC0 i d. Te številke kažejo, da je bilo v Soko'u na Češkosloaiankom organiziranih več pripadnikov kakor v vseh ostalih telovadnih organizacijah skupaj.
Kriza in vžigalice
V lanskem letu je producirala češko-slovi?iška vžiggfična industrija 412 milijonov škatlic vžiga.1 ic. Pred štirimi leti je znašala produkcija. 742 milijonov ška.tlic. Pod 'vplivom kriz?, je torej produkcija naizadws'a rk rr.j na polovico.
Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljice v Bukarešti
Bukarešta, 6. januarja. AA. 9. t. m. za rojstni dan Nj. Vel. jugoslovanske kraljice M a rt ije priredi jugoslovanski poslanik v Bukarešti svečan sprejem, ki bodo nanj pova.b'jeni vai člani rumunske vlade, člani diplomatskega zbora in voditelji političnih strank, vsu' ravnatelji buikrireških listov in druge ugledre osebnosti. Ta da>n prirej deveti konjeniški polk kraljice Marije v Konstanci kakor vs.ako 'eto svečanost v cerkvi;, revijo čet. vojaške dirke in druge vojaške prireditve. Ob 17. bo pa
svečan sprejem v častniškem domu v Konstanci.
Novi še£ zavoda za pospeševanje zunanje trgovine
Beograd. 6. januarja, o. Trgovinski minister je imenoval šefa za kontrolo izvoza živine dr M'Üjutina Petroviča za vršilca dolžnosti šefa zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
V Dubrovniku se solnčijo
Dubrovnik, 6. januarja, o. Tu je bi| rk-nes izredno len. topel in sohičen dan. Kopališča so bi'a polna kop?f'cev. ki so se ves dan solnčili na pesku in kopali v morju.
OCrcnißa dveh pravni Gc v
Ljubljana, 6. januarja.
Pa sla spet za nami dva praznika i.n taiko smo v glavnem opravili z božičem. Vreme je bilo ugodno za izlete, nedelja je bila zelo sončna. Precej živo je bilo v&e naokrog, pri tem pa vendar ni trpel obisk gledališč in kinematografov. V januarju ee razmahne pred pust na sezona in tako sta si preteklo nedeljo izbrali tudi dve naši organizaciji za veselo rajanje. V Kazini je bil ples Društva jugoslovenskih obntnikov, a na Taboru so se zabavali policijski nameščenci, ki inraijo velik krog <svojih prijateljev. V Kazini je bilo • rra prijetno in razigrano, zbrala se je tam
velika obrtniška družina in se zavrtela po poskočnih takt h Negodetovega jaaaa. Sicer je bilo pa tud): drugaòe imenitno, saj je bil i z vratni bifé založen z vsemi dobrotami, a v koji öv. Bonifacija so točiii »san vos ta neki bratje« izvrstno kapljico, ki je vsakemu ■vžgala kri. Spet je pokazala prireditev, da je res že ukoreninjena v Ljubljani in upamo, da je bil tudi gmoten prebitek prav lep. Kajpa tudi na Taboru niso zaostajali. Obisk je bil res zadovoljiv, postrežba dobra, za veselo razpoloženje pa je do »policijske« ure skrbela marljiva godba »Sloga
Dr. Fran Tekavčič t
Po daljšem bolehanju jc umrl v nedcljo popoldne v 74. letu starosti eden na .si h najuglednejših odvetnikov g. dr. Fran Tekavčič. Spominjali smo se zaslužnega molla v »Jutru«, ko jc praznoval 70-letnico.
Po rodu je bil iz Mokronoga (2. oktobra 1^62). Gimnazijo je študiral v Ljubljani, pravne študije pa je dovršil na Dunaju. V imenik odvetnikov je bil vpisan 14. no_ venbra 1893. s se ležem v Ljublja13!.
Od vf.ejvt početka je kazal veliko • zani-
manje za dela v odvetniški zbornici, kjer je bil dolga leta odbornik, a leta 1898. je bil izvoljen za člana disci.plinskega sveta, v marcu 1901 pa za zborničnega pravdni-ka in je to službo opravljaj do marca 1929, torej nad 28 let. Takrat je bil tudi izvoljen za člana disciplinskega sveta pri Stolu sedtporice v Zagrebu.
Vse njegovo življenje jP bilo posvečeno delu v korist odvetniškega stanu, bil je vedno požrtvovalen, vesten in točen vzct-niik tovarišev. Več let je bil tudi član komisije za odvetniški in sodni izpit, pa tudi za judicielni izpit na ljubljanski univerzi. Prav posebno poglavje v naši kulturni zgodovini pa je njegovo dolgoletno delovanje v Dramatičnem društvu. Potoval jc mnogo po svetu in študiral umetnost, v katero se je teme.jito poglobil. Poznal je duševnost gledaliških članov poznal tehniko predstav in svojedobni dramski in operni repertoar kakor le malokdo v Ljubljani. Kot odbornik Dramatičnega društva je delovai od prvih let novega ljubljanskega gledališ-a do par let pred nastopom svetovne vo'ne, b'1 je več let sam upravitelj in obenem dramaturg, ogromno časa in truda je žrtvoval gledališču in zgodovina gotovo ne do mogla nikdar pozabiti njegovih zaslug za razvoj naše opere in drame, za katero je b:l on strokovna kaoac'teta. Za svoje plodno lo je b;l počaščen z redom sv. Save 111. — Pogreb uglednega ^okom-ka bo danes, v torek ob p^l 16. s Kongresnega trga 15. Časten mu bodi	žaJn
Badnfak
Ka'<or v drugih naših garnizijah, je tudi v Ljubljani naša vrla narodna vojaka naj_ zvestejša nositeijica in čuvarica častitljivega običaja: pohoda po badnjalk. Poleg pravcsiavr.oii vernikov se sleherno leto priključi sprevodu tudi množica Ljubljančanov drujc veroizpovedi in tako £e na prav pri-:-";n način manifestira harmonično sožitje n j roda z vojsko.
Danes ob 13. je krenila izpred komanda dravske divizije v vojašnici vojvode Mišiča vojaško povorka s komandantom badnjaka in njegovim štabem ter godbo 40 pešpolka na čelu skozi me-sto v Tivoli, kjer so vojaki po starem običaju nasekali badnjake. Živahni, razigrani povor. ki oficirjev in vojakov se je priključilo tudi mnogo Ljubljančanov na konjih. Ko so vojaki posekali badnjake, so krenili nazori v mesto pred stanovanje divizionar-ja sjenera'a Xe:leljkoviča. kateremu so z badn'-'ikom poželeli srečen božič. Divdzio-nar e nafo sedel v avtomobil in se na če-l i r>: vorke odpeljal v Oficirski dom. kjer j-; izreči! hadni.uk komandantu doma pol-kovn'-ku Xedeljkoviču, nato so se pa vse voinške e di ni c" vrnile v svoje vojašnice. kjc>r je badnia'e rp"eicl povsod koman-
dant in jih z žitom vred vrgel v ogenj. Kakor običajno so bili donositelji badnjaka pogoščeni s čajem in sadjem. Po vseh vojašnicah so vojaki vzorno počistili svoje ubikacije in jih posuli s slamo, nato pa je bila zadovoljna gostija. Hristos se rodi !
„Mi smo sveti trije kralji"...
Ljubljančani sami pa smo zalkdy učili svoje boži Sevanj e s Sv. Trenil kralji. Po hišah, kjer še prirejajo božična drevesca, so jih snoči še enkrat prižgali, nato so otroci pobrali, kar je bilo za pod zob, drugo pa so matere shranile za novo leto, če bo božič takrat — pni vsej tej rastoči k nizi — še zmerom v navadi. Na god svojih vzvišenih predhodnikov so tudii naši mali sveti trijje kralji domiselni, pogumni fantje iz Mastnega loga. Gramozne in Zelene jame in od drugod, napravili svoj zadnji obhod, nato pa bodo odložili svoje papirnate ornate, da pojdejo prihodnjič še enkrat za svojo zivezdo — nabirat milih darov. Bera je bila letos ikaj-paik precej skromna, a slednji krajcar, ki so ga mali kralji prinesli domov, je bil njihovim materam v teh težkih časih dragocen potki ou.
prilike, da se hvalijo s svojim položajem v hierarhiji slovenske kulture, zanesla pavpcriizacijo, s kakršno ni bil v teh letih udarjen noben drug stan. A medtem ko so vsi drugi znali na kakršenkoli način opozoriti javnost i.n poklicane instance nase in so započeli najrazličnejše akcije, da sc rešijo pogube, je slovenski umetnik ostal zakrknjen v svoji vzvišeni, bohemski »aimoti in rajši čaka, da se svet in zgodovina ponižata k njemu in ga pobereta s tal. Xa tem pasivnem, fatali stičnem zadržanju naših likovnih tvorcev je brez dvoma največ krivde, da se vprašanje obstanka za s'ovensko umetno«* ne gane z mrtve točke in da na.ši najboljši talenti propadajo od gladu, kakor sta bila zavr-ženost in glad že od nekdaj de'ež najboljših ljudi pri nas. Čas bi bil, da naši umetniki odvržejo to jalovo pozo nekakšne narobe — splendidne izolacije in da stopijo pred javnost z jasno mislijo, s krepko zahtevo. Gotovo je, da bi se še v tej dobi sedmih suhih krav da'e reči z odličnim dejanjem vsaj za spoznanje premakniti.
Morda pa je — to samo mimogrede — troje sočasnih razstav za kapaciteto, kakršno izkazuje umetnostni kon^ium današnje Ljubljane, tudi v resnici malo preveč. Po zaključku prireditve v Jakopičevem paviljonu je zdaj ostala samo še razstava ilustracij v igralnem salonu »Zvezde«. Pa naj ku'turna Ljubljana izkaže nekaj več pozornosti vsaj tej intimni umetniki revi-jici, katere ogled povrhu niti ni vc^m na vstopnino!	L. M.
Qhmi zfesr naših dobrovoljcev
V nedeljo dopoldne so imeli naši vojni ti »brovo'Vci občni zbor v restavraciji »Zve/de«. Predsednik g. Drago Mikuž je v nagovoru pouòairjal, da velja prvi pozdrav vrhovnemu komandantu kralju Petru II.; o.1 poslana je bila vdanostna brzojavka. Po sv ..jem kratkem poročilu je predsednik navaijal, da je bilo v prete-k'ei'i letu o^a.žcti v organizaciji pcmanj-kanje družabnosti in c'a j? ves poikret zapadel v letargijo. Otresti se bo treba m ačnosti :n prav zdaj je bolj kakor kdaj d >l/no<it d .brnvoijeev. da sc oklenejo svoje organizacije.
Tajnik. znan: nacionalni borec g. Edvard Prinčič. je v preglednem poročilu podal stat'-st'iko cdborovih sej in rednih mesečnih sestankov. Grajal je članstvo, ki se ni ved"-o /aved-rio .svojih do'zn^ti do organi za ri i e Dv sestank* sta bila nosve-čenr spominu Viteškega Viral ja. Odbor je v ni;ni'!e'ii plovnem letu razposlal 11 okrožnic obrnil se ie tudi na bansiko uora_ vo. n-ij sporo?-, kdaj bo razdeljena z m-];a 60 doVi-ovr'jcem. Prošnja j** bila o<'-pr>s'tana v Beograd in prišel odgovor, da b> raz del iena z°mKi na Pančevnkem rim 1. oktobri 1037. d -loma pa L X. 1938. S tem bo /akliu^-n-i del;tev z°m!ie. katera je b:lo v drnvski binoviri deležnih 140 tnv?";šev Tai,,:V ie tudi poročal o savpz-ni skmščni ' v R%y»r/idu. na kateri ie da-1 racija i/ dravske banovine predlagala <s">rrMo<\-mb.. nrav'i raz'a-t'tev ^upermaksi-ir>ov na vl-nose^t"»^1» v dravski Kanovi**«, fln^i-ovo1 iski't' vojn-'h i-t za službeni le'-1 zni/ani^ v-n/nje no ze'eznicah. s*--iv;1a 7.»i,f,»Vi0 7„	p/i rodnih manj-
š"n 'i rrš tov cPri^ntst-pga vor.TŠan'a. 1 "'((.-Ino so b;li rešon* trii» pre^'o-?;: do-Virovol 'r'	so bili /spros'eii nla-
jCf,,--,-.;^ Tomi;'č.Veff/i davka 7A dobi 5 let, z cm i knii/ui vvi« se jc začel izvajari na vspVi vc'cnosestvib na ;me nobrDvoljcev 1
naseljencev in državni svet je rešil vprašanje, kdo je borec, kdo neborec. — V glavni odbor je bil izvo'.jefl kvt zastopnik odbora inž. Ignac Vidic. Delegacija vojnih dobrovoljcev — 110 po številu — je romala na Oplenac. a od naših se je udeležil zborovanja dobrovoljcev Male antan-te in zavezniških vojnih delegatov v Pragi dr. Hebein.
Za spomenik pokojnega kralja Aleksandra v Ljubljani je društvo prispevalo 1100 Din. Organizacija je tudi dosegla, da je biLo več članov sprejetih v državno službo in pcmagala je brezposelnim tovarišem, kolikor je bilo v njeni moči. Obširno je odbor na šesti redni seji razpravljal o proslavi 20-lctnice bojev v Do-brudži, o izdaji dobrovoljske spomenice in razvitju društvenega prapora. Za prapor je že nabranih 4000 Din, potrebnih je še 3000. Dobrovoljci bodo nanrosi'.i za kuma Nj. Vel. kralja Petra II. Tajnik je predlagal, naj bo dar razvitja letošnji Vidov dan, ko tudi vse savezne edmice praznujejo svojo krstno slavo. Soglasno sprejeto.
O stanju b'agajne je poročal Srečko Je-ras, in ko je bita na predlog revizorja t>o-dana odbo-u razrešnica. so bili v odbor izvoljeni: Fran jo GoreFan. dr. Josip Hebein. Josip Jeras, Srečko Jerai^. inž. L.^di-s'av Gržina, Alfonz Lor<?er. Rudolf Želez-nik in namestniki Vinko Rikušxeik, Ludvik Vaga ja, Vekoslav Fon in Per. V nadzorni odbor: dr. Mirko Kambič. Drago Mikuž in Sifrer, a za namestnika Ivan Jawroik in Franc Zorčic. Odbrv ho konstituiran na prihodnji seji v petek. 10 t. m.
Pri slučajnostih se je raznrav'jalo z'a-st.j gledp izdai» knjige, ki bo opisova'a ves pokret vojnih dobrovoljcev v svetovni vojni, df'ovamje po vojni. na Koroškem. demobilizaci'o in vse, kar je bMo v zvezi z dobrovol j«k'm pokretom.
Brez reklame tudi umetnost ne more živeti
Jakopičevem paviljonu so danes zaključili razstavo, ki jo je Društvo likovnih umetniikov priredilo za božične praznike, da nudi umetnost ljubečemu občinstvu priliko nakupa. Izprva je kazalo, da bo prireditev povsem zgrešila svoj namen — v paviljon prve dni ni bilo niti gledalcev, kaj še'e kupcev — a ko so listi, zlasti »Jutro«, nekajkrat z vsem poudarkom opozorili da je tolikšna dezinteresiranost samo znamenje nekulture in da ima tisti v občinstvu, ki so mu dane gmotne dobrine, tudi nekaj dolžnosti do onih ki ustvarjajo narodu duhovne in umetniške vrednote, je zanimanje oživeV) in rizen večjega obiska so bili razstavljalci deležni tudi nekaj
manjših nakupov in naročil. Prav to dejstvo pa hkratu kaže, da umetnik še zla sti dandanes, ko dobršen del sveta živi od reklame, ne more rčunati na uspeh če ne poskrbi za dobro organizirano propagando, pa naj prihaja pred javnost s še tako izbranimi- dragocenimi umetninami.
V prvih tednih tekoče sezone smo doživeli, da je bila Ljubljana isti mah obla-godarjena s kar tremi razstavami likovne umetnosti. Ta pojav zgovorno priča o tem, kako se v naših umetniških krogih živo občuti potreba po intenzivnejšem stiku z občinstvom, po življenju in po kruhu samem. Gmotna kriza je med naše umetnike, ki že od nekdaj niso imeli na prebitek
Pri nekaterih boleznih žolča in jeter,
žolčnih kamenih in zlatenci urejuje naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica.
prebavo In pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo
FRANZ-J OSEFO VO
vodo
zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec.
Op. res- & br. ".6485/30
Skioptično predavanje o Koroški
V soboto zvečer je priredil ljubljanski odbor Kluba koroških Slovencev v dvorani pri Šestici svoj običajni vsakomeseč-ni »Koroški večer«.
Mnogoštevilne člane in prijatelje Kluba je pozdravil predsednik dr. Felacher, ki se je spomnil pred kratkim umrlega častnega člana poslanci Grafenauerja. Nato je tajnik France Iršič na podlagi 60 kra>snih skioptičnih slik, ki jih je izdelal koroški slikar Benedik, v enournem predavanju pokazali razvoj slovenske Koroške, njeno slovansko lice*, njeno visoko razvito slovansko kulturo, ki kakor Tr-njulč-ica čaka, da jo reši vitez iz neprostovoljnega spanja; pokazal je razvoj prosvetnega dela med koroškimi Slovenci in končal s s'avospevom koroški kmečki hiši in koroški slovenski vasi, ki v svojem navideznem miru krije toliko nezas;išinc tragike. Pokazal je težki boj za vsakdanji kruhek v tej navidez tako srečni vasi in boj za duše najmanjših in najmlajših ki so obsojeni, da kot renegati živijo, delajo in umira io za tujca, ker j'm zagre-šena logika objestnega »Herrenvolka« ne priznava pravice do lastnega kulturnega živi en ja.
Predavanje je po svoji stvarnosti napravilo na'boljši vtis in mo-emn Klubu koroških Slovencev k prireditvi samo cestitati.
Pogreb Doreta Drovenika
Dasi je bilo vreme v eoboto [»opoldne skrajno neprijazno in je žalni sprevod ]*>-kojnega Doreta Drovenika krenil na pokopališče daleč gori s Tyrseve ceste, so «e vendar že mnogo pred Vslo. uro zbrali številni njegovi prijatelji, da ga spremijo na zadnji |>oti.
Žalne obrede pred domom je opravil domači župnik Zakrajšek z asistenco, pevski zbor >Sloge« je zapel žalostinko. nato pa se je premaknila dolga vrsta |>ogrel>cev, v veliki večini uradništva železniške direkcije in pokojnikovih tovarišev in znancev z vsega omrežja. Za številnimi sorodniki je stopala deputacija častniškega zbora, nato pa kot predstavnik železniške ustanove direktor Josip Cugmus z vsemi številnimi načelniki oddelkov. Krsta je bila položena na lafeto, ki jo je spremljalo osem |>odčastni-kov. Sprevod se je pomikal po Tyrsevi cesti in Linhartovi ulici in se do pokopališča ni skoraj prav nie razredčil.
Ob odprtem grobu je v slovo spregovoril njegov prijatelj in predsednik UŽČ inšpektor Jože Jenko, ki se je v ginljivih besedah spomnil pokojnika kot najboljšega priiale-1 ja. vzornega tovariša in skrbnega družinskega očeta. Za njim je zbor Sloge« zapel žalostinko. množice pa so se molče razšle.
Čar Abesinije • •.
Abesinija — čarobna beseda. Dežela sanj naše neugnane mladine, ki ni nikdar doživela vojnih strahot in se navdušuje za borbe. Dan za dnem čitajo dečki posrečila o junaštvih Abssincev, o raznih rasih in pogovori z igrami vred se jim sučejo okrog tega, kako mora biti od sile imenitno v deželi žarkega solnca. Za Abesinijo in črnega cesarja so se navdušili tudi trije ljubljanski fantiči, ki so si na tihem že razdelili vloge, ki jo bodo igrali pod komando samega Haile Se-lasieja. Milan I. si je prilastil naslov ras, Milan n. se je zamislil v vlogo dedžas-mača, a Milan III. je zatrjeval, da mu najbolj prija ponosni naslov fitaorarija. Učenje jim menda ni šlo preveč v glavo in ker se bliža semester ,so sklenili, da jo kar pobrišejo iz Ljubljane. Kdo se bo v tej pusti in megleni Ljubljani držal maminega krila I
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Danes ob 4., IV* in 9 V* nri — velefilm, ki je zbudil veliko senzacijo
SEQUOIA
Zgodba, kako sta jelen Malibu in gorski lev Gato postala prijatelja.
NE FILM, MARVEČ ODKRITJE ! Predprodaja od 11. do pol 13. ure.	Rezervirajte vstopnice!
PREMIERNI KINO
V nedeljo so jo na tihem odkurlli In jo ubrali peš proti Krimu. Daleč pa niso prišli, kajti o njihovem begu je bila ob-vediena policija in prestrigla peroti. Nazaj so prišli brez trofej...
Z nožem pod srce
Zalog je bil v nedeljo zvečer prizorišče majhne žaloigre. Mesar Ludvik Vele-pič je bil že delj časa brez posla in bolehal je tudi na želodcu. Zadnje čase je deial na železniški progi, pa tudi tu ni bilo stalnega zaslužka Zato je obupal. V nedeljo si je porinil dolg nož tik pod srce in v krvi obležal. Prepeljali so ga v bolnišnico. kjer je zdaj med življenjem in smrtjo.
Avto ga je podrl
Za Tri kralje je šel na sprehod 21-let-ni sodar France Jerneje iz Jarš. Okrog 17. se je vračal iz Ljubljane pco'i demu. a ko je hotel blizu Sv Krištofa čez cesto, je prihitel neki avtemibiKst in ga podrl. Jerneje je bil zadet v levi bok in je d^bil resne notranje poškodbe, da je obraz kar posinel. Prepeljali so ga v bolnišnico^
Kronika nezgod
Na kirurški oddelek splošne bolnišnice «o prepeljali dninarjevo ženo Terezijo Smrckarjevo iz Sovrače. Doma so ji otro-oi nagajali in ko jih je oštela, jo je eden tako nerodno dregnil z železno palico v obraz, da ji je napravil veliko rano. — Delavec France Zavoršnik iz Podboršfca se je prepiral s sosedo. Vmešal se je sosed, ki je pograbil debel tolkač in z njim oplazil Zovoršnika tako močno po glavi, da se je ta kar sesedel. V bolnišnici so ugotovili pretres možganov. — Iz Luč so pripeljali Franceta Mehleta sina pose-tnice. Padci je z voza ia se nevarno pobil na
gkrvi. — Žrtev nesreče j-» postal tudi elek_
t ri far Janko A ž man iz Slovenskega Javor-r»'ika 47. Stal je visoko na lestvi in popravljal žico, nenadno pa je omahnil in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Zdaj «e zdravi v bolnišnici. — Dninar France Peterle z Drečjega vrha, občina Trebeljno, je bil v Bajkovcu med prepirom z nožem poškodovan na levi nogč. — Žrtev rabuke je postal tudi brezposelni zidar Adolf Kaiser iz Tomačevega. 3. januarja ga je nekdo v gost'lni udaril s k v zarcem po glavi in p0 rok; te.r ga hudo poškodoval.
Prijatelj tuje gnjati
Brezposelni 27-letni delavec Jože K, doma iz Velikega Gabra pri Litiji, je že od nekdaj velik prijatelj gnjati. Za praznike se je spomnil, da ima doma samo hren in da bi bilo dobro, če bi se tudi založil s primemo pore i jo gnjati. Na G!in-cah je odprl klet Rozalije Zagoričnikove in se pravdar založil s precejšnjim plečetom, ko se je pojavila pred njim gospodinja. Prihitel je nato tudi stražnik in Jože se je moral zadovoljiti z ričetom brez okusnih reberc. Pred sodnika bo stopil že četrtič.
Slovo s tujo torbico
Brezposelni 26-letni zidar Silvester je bi! med prazniki v neki kavarni, kjer je prisedel k znancem, čez čas se mu je sto-žilo po drmu in je odšel, prijela se ga je tudi torbica Frančiške Zabubovieve. Za njim je pohitel stražnik in ga prijel. Silvester je sveto zatrjeval, da je nedolžen, a pod suknjo je krepko tiščal torbico. Policija ga je izročila sodišču.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA
NAJCENEJŠA IN NAJZANIMIVEJŠA IGRA NA LOTERIJI V JUGOSLAVIJI
samo pri
KONSTANTINU L. J EŠIČU - SREČN1 KU
BEOGRAD, ZANATSKI DOM — ZA DIN 160
za celo 31. kolo STE UDELEŽENI na skupni igri na 970 srečk: 30 celih, 14u polovic in 800 četrtin. TO IGRO JE ODOBRILA DRŽ. RAZREDNA LOTERIJA. PRVO VPLAČILO 70 in DVAKRAT PO 45 DIN MESEČNO Cek. rač. Pošt. šted. Br. 57.062. — Plan in vsa pojasnila dajem-pošljem brezplačno.
Izreden kongres učiteljstva meščanskih šol
Združenje učiteljstva meščanskih šol kraljevine Jugoslavije je imelo svoj izredni kongres dne 4. januarja v Beogradu, na katerem se je izrekla zaupnica stari upravi, ki je deniisijonirala. Izbor eventuelne druge nove uprave se prepusti rednemu kongresu, ki bo v glavnih počitnicah.
Spomenica sekcije za dravsko banovino glede gmotnega položaja učiteljstva, ki jo je ta izročila vsem ostalim sekcijam v državi, je kongres v celoti sprejel in naložil sekcijam, da spomenice prevedejo v srbohrvaščino in jo ižroče vsem poslancem, .senatorjem in ministrom. Zraven tega je kongres razpravljal o vzporednem delu ZU\Iš z JLU in profesorskim društvom in je prišel do zaključka, da je nujno, da se vsa društva prosvetnega resora združijo, ker le tako se dajo vprašanja vseh vrst šol in njenega nastavništva spraviti v pravo orgj-nično celoto in pravilno rešiti. Sekcija za dravsko banovino je poročala, da «o sedanji projekti učnih načrtov nespremenljivi, ker so preobširni in prestrogo tipizirani; z novimi učnimi načrti naj se počaka, dokler ne izide popolnoma nov zakon o meščanskih šolah. Zahtevala je. da nove učne načrte naj sestavlja organizacija s sodelovanji» vseh sekcij, posebno dravske, ki ima
v tem največ prakse. .Mnogo se je govorilo o reformi stanovskega listi »Meščanska šo la*, ki mora biti bolj gibljiv in aktualnejši.
Zahtevalo se je, da se učiteljstvo takoj v začetku šolskega leta pravočasno porazdeli in namesti, javna klasifikacija učiteljstva s pravico pritožbe, boljša priprava učencev za vstop v meščansko šolo in da naj učne knjige pišejo učitelji meščanskih šol, za slovanske šole, v dravski banovini; završni izpiti naj se vrše do izida novega pravilnika
za gimnazije. Prevedbe in napredovanja učiteljstva naj se vršijo normalno vpošteva-je starostni red; stalno nastavljeni kateheli naj pri tem imajo iste pravice kakor vsi drugi redni učitelji, ne pa da se jim delajo ovire.
Zahtevalo se je več notranjega dela organizacije po odsekih in da mora bili vsak bodoči kongres boljše pripravljen. Iznr-sl.T se je ostra kritika, da se je izredni kongres vršil tik pred pravoslavnimi božičnimi prazniki, da niso mogli kongresisti opra-vii' onega, kar je članstvo od njih zant?-valo.
Slednjič se je ugotovilo, da meščanske Jole ne l:odo imele dovoljnega učiteljskega naraščaja, ker na višjih pedagoških šolah v Zagrebu in Beogradu je zelo malo študentov. Učiteljstvo osnovnih šol se ne mara nadalje izobraževati na višji pedagoški šoli, ker ko to dovrši, mora potem poučevati na meščanski šoli in izgubi '200 do 400 Din mesečne stanarine. Zato je nujno potrebno, ako hočejo meščanske šole doseči svoj pravi uspeli, da se fini prej regulira položaj učiteljstva meščanskih šol.
B^g Zvočni kino Ideal m
Danes ob 4., 7. in 9Vi- uri
Charlotte Susa in Pavel Hartmann ter Gustav Gründgens v filmu
ZAKAJ ŽENA
MORA VARATI
Film ljubezni, lepote in sreče. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
Mariborska kronika
Maribor. 6. januarja Mariborčani so preko nedelje in praznika sv. treh kraljev imeli v vremenskem pogledu precej sreče. Bilo je precej konjunkture za priljubljene izlete v okolico. Zanimivo je, da je ietos malodane popolnoma izostala tradicija pojočih treh kraljev, ki so iz neznanih vzrokov dali prednost perifer-nejšim mestnim delom pred središčem mesta. V soboto zvečer pa je l il v vseh un ionskih prostorih tradicionalni reprezentančni ples Društva jugoslovenskih akademikov. Na plesu, ki je bil pod pokroviteljstvom rektorja univerze kralia Aleksandra L v Ljubljani prof. dr. M. Samca, se je zbrala elita mariborskega meščanstva. Pri krasno uspeli plesni prireditvi je vneto sodelov.il znani plesni orkester RonnV iz Ljubljane.
Mariborski pravoslavni pa so prisrčno in slovesno obhajali svoj božič s tradicionalnim >badnjakonu. ki je tudi letos v 9voji slikovitosti in pestrosti ob sprevodu skozi mesto zbujal veliko zanimanje in pozornost Mai iliorčanov. V sprevodu je bil zastopan mariborski častniški zbor. vojaštvo ter člani mariborske pravoslavne občine.
Rokomavhi in žeparji
V hišo posestnika Josipa Ferlina v Kamilici pri Mariboru so se vtihotapili drzni rokomavhi ter mu ukradli zlato verižico, več, prstanov in drugih predmetov v skupni vrednosti okoli 1500 dinariev. Orožniki že imajo jasno sled. Tudi pri posestniku Antonu Lašifu v Rafali so se zglasili nepovabljeni gostje ter mu s skednja ukradli nekaj vreč oluščene koruze. Posestniku An- . tonu Frasu v Trčovi pri Mariboru so iz- |
praznili kurnik. Blažu Ruganu iz Spodnji Počehove pri Mariboru pa so odpeljali iz kleti 200 1 vina Žrtev žeparske spretnosti pa je ]>ostal mariborski mesarski mojster Anton Flis. Na trgu mu je izginila denarnica, v kateri je rilo 350o dinarjev.
Kri je tekla
V	mariborsko splošno bolnišnico so prepeljali 49 letno poseslnico Terezijo Kranjčevo iz Mostefna pri Makolah s spreklano gli<vo. Ko se je prebudila k zavesti, je izpovedala, da je v prepiru navalil brat na njo in jo s sekiro podrl. — Pri veselici v Mežiški dolini pa je neki delavec pognal v trenutku jeze uradniku Maksu llusarju vrček piva s toliko silo v glavo, da je Ilusar obležal s trikrat presekano žilo odvodnico. Husar bi bil nedvomno izkrvavel, da ni bila takoj na mestu zdravniška |k>moč.
Roparski morilec, ogenj, falsifikati
V	Maribor so pripeljali danes iz Niša Vmca Siegfrieda Klimasetskija. ki je bil izvršil v Gradcu strašen roparski umor.Odpravili so ga preko meje v Avstrijo v Gradec. kjer se bo moral zagovarjati pred sodniki.
Na dvorišču Slomškovega trga 4. je nenadoma pričelo goreti. Mariborski gasilci so bili v trenutku na mestu požara in so ogenj pogasili ter preprečili da niso plameni prešli na blizu stoječe lesene objekte. Vzrok o2nja je bil v tem. kpr <=o se na on-!'-nienein dvorišču vnele smeti.
V	mariborskem denarnem prometu so «e zadnje dni pojavili ponarejeni 10 dinarski kovanci; mariborska policija je nekatere zaplenila ter se vršijo obsežne poizvedbe, .
»JUTRO« panedeljslfa Izdaja
3
Torek, T. L !W6.
Namesto smuke — nogomet
Namesto smučarjev, ki nimajo kod, so ^novoletno športno sezono otvorili nogometaši
Ljubljana, 6. januarja.
Menda ze zlepa ni bilo za smučarje tako klavrnih praznikov kot so bi i letošnji. Ko je okcli božiča začelo liti izpod neba, so se pač tolažiti vsi, da bodo vremenarji morda bolj naklonjeni bratom pravoslavnim in se bo kaj smuke napravilo vsaj po Novem letu. Zia j so šle po vodi tudi te zadnje n-ade. Vreme je skoraj pomladansko, sneg ;e izginil gori v višave, smučarji pa z-'jmo obračajo oči pod oblake in šUidirajo vremenske prognoze.
Toda vse to čakanje bi š^ ne bi'o najhujše! Hudo in zelo škoia pi je -'rs'e najlepših terminov, ki so zdaj m'ni'i brez smuoaskih prireditev in jih bo "ežko vte izvesti naknadno. Neizogibna posledica
tega čakanja pa bo, da b} ve ika večina aktivnih smučarjev — kar čez noč in brez pravega treninga morala na razne tekme ,ki jim seveda ne bo kos tako kot po pravi sezoni. Izjemno uživajo le naši zimski olimpioniki, ki se na Pokljuki do-zdaj še neovirano priprav'ja^o za svoj februarski nastop na olimpiadi. Upajmo, da nam bodo malu	ne,kaj b"'Ie
mane in bodo potem prišli na račun prav vsi, od aktivnih do zadnja amaiter a!
Nogometaši so minula diva prazn kn izrabili »konjunkturo« in se soravili nal žogo. Mnogo res niso ookazpiM. Fioe- r>a Mjdi niso imeli komu: bilo je pač za sito, kajti v januartu no^om^taši običajno niso v formi. Prijatelji so to s'utili in oota'i doma!	'
Dvodnevno gostovanje železničarja
Mariborski Železničarji so v nedeljo in včeraj odigrali dve tekmi v Miljam in spravili zmago nad Herniesom ter neodloecn izid proti Primorju.
ki je sama zadovoljila od vsega mo'tva. Predvsem je Logar, ki ni imel malo de a, branil res v brezhibnem stilu, pridino in
Včeraj in danes so na bcrmežrmskeim igrišču igrali za poskus Železničarji iz Maribora. Poskus pa se ni obnesel. Včeraj kljub izredno lepemu so! nòne mu dnevu ni bilo zvabiti ljudi na igrišče, danes pa jih je menda /;i.Vžali megla. Pa tudi moštva nitso, brez treninga kakor so, zaigrala kaj p nj,da. Malo prezgodaj je v naših razmerah ■/a take nodvige: zaenkrat naj moštva trenirajo, da ne bodo pozabila, kar so se kdaj naučila, za tekme bo pa treba počakati na prijaznejše dni!

turar t
:%z (312)
Železn!čar: Schweighofer - Frcngeš, An-toiičič - Il feri, Seifert, Golim ar - Lešnik, Bačnik, Konrad. Pavlin. Hafoit.
Hermes: Oblak - Klančnik, Košmrlj -Primär, Košenin.a, Kretič - Derenda, Brodnik. Svetle. Mokorel. Kariž.
Sprva so iim-jli go-tje veliko besedo na igrišču. Za skoi*> pol ure so potisnili ŠŠvicarje v defenzivo. tako da se nikakor niso mogli razviti. V tem času je tudi! padla večina golov na obeh straneh pa se je že zdelo, da bo tekma dala kar haizensiki rezultat. Pozneje se je igra bolj odpri a, moštvi sta precej popustili, v začetku drugega polčasa so se domačini malo revan-širaili im deloma prevladoval v polju, toda v glavnem je večja polovica tekme munita v monotoni igri, v kateri se je moglo opaziti, da nastopajo igralci brez pravega treninga in niso kos vsem devetdesetim minutam.
Ž-elezničarjii so imeli
veliko premoč v srednji vrsti v kateri sta bila zlasti stranska krilca jako dobra Posebno je ugajal Gol in air, kateremu je Derenda uhaja' le s težavo in sem-tertja. Seifert se je dal zapeljati v osebna ra# račun «vanj a in je pri tc.m včasih pozabil na svojo nalogo. Obramiba ni bila na isti višini s sredin jo vrsto. Desni branilec i c pr i šel šele proti koncu igre bo j do izraza, levi je bil neprimerno boljši. Vratar je branil dobro in slaSo; včasčh v prav lepem sti'n.1, vča-;'h pa je bil od sile neroden. Napad je bil gotovo učinkovitejši od domačega, toda b i je ne glede na to precej razbit. Ugajal je Pa vito. pred golom boli kot v polju, t udi; Lesnik se je vsaj v prvam polčasu odražal, vse drugo je bilo bolj šibko. V ostalem je bilo v moštvu nekaj rezerv, ki jih hoče klub pred začetkom sezone preskusiti.
Hcrmežani so igrali
r svojem sturem stilu to se pravi, da niso nikoli z vso dušo pri stvari Preveč se spuščajo v igračkam je in pozab'ja j o pri tem run glavno nalogo vsake tekme. Tako igrajo tudi v prvenstvu, zato zaostajajo njihovi uspehi za niihovi-mii sposobnost m i. Imeli s-n sicer precej dobro obrambo, toda v preobremenjenosti je morala nekajkrat krpitiflrati. Napad je igra! zeilo laztrgnno, sprva vse na desino krilo, kar i e nasprotna obramba t'k o j zapazila in poskusa v ka'ü ictošra. Napad ni bil kos na—>rot,n!;V^vn srednji vrsti in to je odi! oči lo bi'"ko. To t emboli, ker ni imel v svoji sredin j i vrsti, ki je le na trunotke povezala igro. dobre opore.
<>. min. je otvoril score Lešnik z efektnim golom na Klančnikov pas. Potem ni bilo do 24 mi:i. nobenih dogodkov. Tedaj zabije Mokorel z glavo zelo lep gol im zena-o\. Odslej so padali goli kot zrele hruške z drevesa: v 28. min. izkoristi Pavlin predložuk in poviša na 2 : 1, takoj za tem si Herrn ežani zabije jo lasten gol. v naslednji minuti se žoga odbije od Schweighofen a v mrežo in do polčasa os-tane 3:2. /a Železničarja. Po odmoru postavi Pavlin v 26. min. na 4 : 2 in pri tem ostane.
Sodi! je g. Dolimar brez pogrnšk. Primorje rez. : Hermes rez. 3 : 0 (1 : 0)
V predtekmi se je druga garnitura črno-belih potrudila šele v drugem polčasu in z močnejšo igro odločila b'tko v svojo korist. Sodil je g. inž. Jesih.
Prìmole t železničar 1:1 (Iso)
Pr morje: Logar - llass'. Jug - Šinkovec, Zavrl, Boncelj - Janež:č. Pupo. Jež, Slanina, Pepček.
Železničar: Mahajnc - Prangeš IT.. Ronjak - Eferi. Frangeš L. Artoličič - Lešnik Golinar. Konrad. Pavlin. S;ifert.
Črno-be'i so izvlekli iz tega srečanja samo mršav neodločen rezultat In še zn ga sp imajo v veliki meri zahva1'" edino ožji obrambi.
uspešno pa sta mu pomagala oba branilca. od katerih je bil zlasti Jug zeb odločen in siguren. Tudi Haswl je imel svoj dan. S tem smo pa že skoraj, kar se tiče pohvale, pri kraju. V sredmji vrsti je bil najboljši mož in obenem edVH, ki je zadovolji', Šinkovec, pa je imel smolo, da io je tik ob polčasu skupil in so ga morali izločiti. Zavrl je bil slab saredmji krilec, v drugem počasu ga je nekoliko boljše zamenja il Pupo, vendar tudi ta ni pokazal odli>"m-;!h sposobnosti za to mesto. Bonccij pa je biJ izredno slab. Svojega krila ni pokrival, ma'okatero žogo je prestregel in še tedaj se je spuščal v nepotrebne »drib'in-ga«, v katerih je redoma zgubljal žoge. Napad jc začel mnogo obetajoče, prve poteze so spominjale na velike dneve moštva. potem pa se je povsem sesu'. Velika gospoda sta bila Jež in Popček: za nič ra svetu se ne bi potrudila do žoge, trmasto sta vztrajala na tem, da mora žoga do niiju; za tako igro pa je treba moštva drugih kvalitet. Slanina jo je tudi skupil že v prvem delu igre: dokler je bil čil, je vsaj zaposlil svoje krilo. R ice je vstopil v drugem polčasu, pa je še premehak za take igre. Janežič je jmel nekaj od'icnih prilik, pa jih je prav toliko zapravil. Šlamuber-ger je igral samo drugi polčas, bil je boljše krilo od Janežič a.
Moštvo ni napravilo najboljšega vtisa. Malo tehnike, z.ato tem več indolente in površnosti, to je bilo razen dobrega obrambnega dela vse, kar je pokazalo. Pri vsem tem je imel napad mnogo izredno lepih prilik, ki so pa ostale zaradi neodločnosti napadalcev samo prilike.
Gostje so zato pokazali
vse drugačne vrline. Vzeli so stvar s prav resme strani i« se borili z redko požrtvovalnostjo od začetka do kraja. Z zelo uspešnim startom so bili vedno pri žogi, na pad a M so brez prestanza. Kmalu po začetku so prevzeli skoro iniciativo, držsli so žogo večinoma na tleh im obvladovali dober del igre vse polje tja do nasprotni'ko ve obramrbe. Tudi streljali so mnogo, das.i jim ni nasprotnikova obramba puščala čistega strela. Pri vsem trm so imeli okrnjen nap?d, v katerem sta igrala dva izrazita k ri,1 ca (Go-Itoa.r in Seifert). Igra'i so dokaj fair z izjemo desnega krilca, ki je v svoji neokret-nosbi zagrešil veliko tudi težjih fooulov.
A G R I P P A,
švedska kartoteka v obliki knjige je najcenejši in najboljši pripomoček vsakega vzornega knjigovodstva.
Navodila in prospekte daje tvrdka
M. TIČAR,
Ljubljana, kjer so Vam tudi na izbero vse tehnične in pisarniške potrebščine
ter trgovske knjige.
Tudi gostje so imeli zelo solidno obrambo, v kateri se je vratar dobro izkazal. Od branilcev je bil Ronjak boljši in sigurnej-ši v razdiranju. Zelo požrtvovalna in uspešna je bila srednja vrsta, ki je razdrla igro nasprotnikovega napada in potem neprestano pošilja'a naprej svoj napad. Ta sam na sebi ni bil najboljši del mošitva, vendar je s tako pomočjo od zadaj tudi v takem sestavu dal veliko dela nasprotniko-
vi obrambi.
Igra ni bila na posebni višini, kar je spričo odmora in da išega počitka igralcev več ko razumljivo. Zato pa je bila trda, tembolj ker so Železničarji zelo resno pritiskali in zaigrali kar v prvenstvenem slogu. Pri tem so bi'a tla zelo spolzka im taiko ie pri-Mo do težjih trčenj: Mahajmc je dvakrat prišel ob sapo. Slanina in Šinkovec pa sta morala v drugem polčasu samo gledati
0>'->a gola sta bila zc'o privlečena za lase. Že v 6. minuti je izkoristili Jež nesporazum med branilcem in vratarjem in po-tisrol žoigo v prazno. V drugem polčasu, v.32. min. pa je Konrad slabo strelja' na gol. žogi pa se je odbila od nekega hrbta, ubrala dnig-.j smer in prevarila Petra. Vmes je Pupo bil z 1 l-metersJce točke, pa ie nogodil podboj, tako da je š'a tud» ta pri';l-a v nič.
;e « M coratti.
S'fìvijfl : Hermes rei. 2 : 0 (1 : 0)
Slavija ki je uspešno zaključila jesensko »»zono si i» nrivoà'i'a še dober začetek. S:cer nj vrt-nln 7<y dva «ola bolj'e od na "nrntn:kn 1 rc'",fat je tu in ta drži Sodil je g. Vrhovnik
Vuraždinski klubi bi rudi v ljub'janski nogometni podsuvez? Zagrebške »Novosti« beležijo v.st, da je varaždimska »Slavija«. eden najmočnejših provmcuikrh k i'Imv im prvak ZNP, sprožila akcijo, da bi vsi trije varaždinskc klubi po vzorcu Ò'kovca pre-topil v ljubljanski nogometni podsavez. Kot razlogi se navajajo deloma finančni deloma pa športne, glede kater h obeh so sedaj varaždiinski kh-ib! zelo <)šk<Klovani. Pogajanja še v Vnraždlnu niso končana im je treba še počakati, kako se bo končala ta akcija varaždinske »Slavi ie»«.
»TurisHfno - športni odlior za dvig talik" atlotilip in |iiiprHVo atletov /a olimpiiatl»t v Ljubljani poziva vse atlete, člane Ilirije. Jadrana Kootana Planine- Primor'a in
Slo2e. da =e redno udeležujejo treningov, ki -e vrše: I v telovadnici na liceju, B'ei-woissova c.. za klube Iliriia J.adran, Planina od '20. do 22.. sredo od 20/^0 do 22. in petek ód '?0 do 22.ure; II v telovadnici na učiteljišču, ixesljeva c.. za klube Korotan. Pri morie Sioea vsak torek, četrtek in sobo*o od 18 do 22. ure; HI. vsako nedelo ob 10 HO dopoldne na igrišču Primerja. Tvrševa c.. in sicer: a. cro=s country Ire-ning za vse srednje- in dolcoproiaše , b. tehnični trenini za vse metalce. Opozarjajo ^e oni -atleti ki li lii]i zadržani v dnevih. ko bo trening v telovadnici za n j ilio
vo skupino, da se lahko udeležijo treningov druge skupine.
Opozarjajo se vsi atleti, da so treningi
obvezni za vse! Atleti, ki se ne bi sed.ij redno udeleževali treningov in so kandidati za reprezentativno moštvo Ljubljane ali drr.vske banovine, ne bolo prišli za slednje v {oš te v, če ne bodo že sedaj pričeli z rednim in sistematičnim treningom.
A.S.K. Primorje. (Lalikontlet«ka sekcija).
Opozarjajo se vse atleti, da je za vse rodno obit-kovanje treningov strogo obvezno. Trening v telovadnici na učiteljišču. Res-Ijeva cesta bo vsak torek, četrtek in -obo-to od 18. do '22. ure; vsako nedeljo dopoldne ob 10 30 cross-country trening obvezen za vse srednje in dolijoprocaSe obenem tehnični trenili«/ /a vse metale *, ('e bi bil sek-cij.-ki član omenjene dni zadržan, lahko posesa treninge v telovadnici na liceju. Blei weissova c.. vsak ponedeljek od 20. do 22. sredo od 20.30 do 22. in petek od '20. do 2-, ure. O svoji udeležbi na treningu na liceju mora opozoriti tamkajšnjega »lužbuio.V «a odbornika NaÜ'elstvo.
PRI LJUDEH VISOK K STAKOSTI, KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi testo naravna
FRANZ - J5SEFOVA '
grenčica, užita redno 3 — 4 žlice dnevno skozi S dni, zaželjeno izčlščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod
FBANZ - JOSEFOVO
vodo !
< tgl. r<-?. S. br. 5M7Ì/05.
Umor iz maščevanja
Novi Sad. C. januarja Petrovgrad je bil v soboto popoldne prizorišče strahovitega zločina. V predsobi svoje tvornice za izdelovanje mila je bil umorjen industrijalec Geza Ambroži. Umor je Lil izvržen v zagonetnih okoliščinah. Ob-la.-ti morilcu še niso na sledi. Zanimivo je pač. da Ambroži ni bil oropan in vse k ižo, da ue gre za rojwreki umor temveč za zločin iz maščevanja.
Okrog 19. je bil Ambroži sam v svojem stanovanju. Kaj se je tam odigralo, nihče ne» ve in bo ostalo zaviio v temo. Pašami na ulici so videli samo, kako je Ambroži ves piestrašen pritekel iz stanovanja na ulico, tam kriknil na pomoč in se zgrudil v mlaki krvi. Naglo so ga naložili na avtomobil in ga hoteli prepeljati v bolnišnico. a že med prevozom je Ambroži umri.
O zločincih, kakor rečeno, ni nobenega sledu. Nekateri očividci krvave drame zatrjujejo, da so videli kako sta iz trgovinice pritekla dva mladeniča, se naglo pomešala med ljudi in izginila. Policija se trudi, da pojasni zločin- ki je razburil vse mesto.
Naše gledališče
DRAMA
Torek, 7. januarja: zapito. Sreda. 8. januarja: Siromakovo ja^nje. Red A.
Četrtek, 9. januarja: Molière. Red C.
Opera
Torek, 7. januarja: zapito.
Sreda, 8. januarja: Šaloma. Red Sreda.
Cetriek Trubadur: Red Četrtek.
Umosr iz IjilsbasisstiKssSl
V soboto sta se na se)mu v Bosanskem Brodu spopadla dva m/ada fanta zaradi nekega dekleta. Borba ie končala s smrtjo enega izmed tekmecev. Raromir K'ajic in Marko Petric, oba stara šele okrog 20 let, sta bila zaÜubliena v neko vaško lepotico iz sela Kičanova. Ken" s*a bi'a cba iz premožnih in uglednih rodbin, se dekle ni moglo odtočiti ne za tega ne za onega. Hodila je zdaj z R^tcmirom, zri ai z Markom, kakor j«? nač naneslo. Na sejmu v Bosanskem Brodu sta se
oba fanta s'ucajno srečala., se spoprijea najprej z besedami, po ps/r minutah prerekanja pa z noži. R;tornir je zaboded Marku nož dvakrat z vso močjo v hrbet, tako da se je nesrečni fant Aakoj nezavesten zgrudil. Ves spopad se je odigr;fl tako hitro, da ga ni m ogni nihó? preprečiti, čeprav je bi'o na okrog vse polno ljiudi. Ranjenca so prepeljali v bolnico, kjor pa mu niso mogli več pomagati. msirveč je izdihnil ne da bi sbil zavedel.
Tisoč novih osnovnih šol v desetih letih
Po podatkih državnega stateitičnega ura- 1 da šteje Jugoslavija 8300 osnovnih šol. Pred 10 leti je bilo samo okrog 7300 osnovnih šol. tako da se je njihovo število v zadmj'iih desetih letih pomnožilo za tisoč. V primeri z dmgimi državami ima Jugoslavija še vedmo premuto osnovah šol. ker odpade pri nas ena šola no 17.-0 prebivalcev, dcčVn pride v državah severne in zapödne F1" "" ena šola na 500 prebivalcev.
Osnovne šole obiskuje okrog 1.300.003 otrok. Ker je v Jugoslaviji skoro dv.a milijona otrok v starosti med 7 in 14 letom, je iz tega razvidno, da je vedmo še preko 600.000 otrok v šolski staresti, ki ne hodijo v šolo, tudr če odštejemo otroke pod 14 letom, ki obiskujejo srednje, meščanske in druge s lične šale. Šolski prob'em torej v naši državi še daleč ni zadovoljivo rešen.
Dietrichova beži iz Amerike
Londonska agencija Reuter poroča iz Hollywooda, da namerava po vzoru polkovnika Lindbergha tudi znana filmska igrallka Marlene Dietrich zbežati iz Amerike. Njeni dohodki se čemijo na preko 5 milijonov dinarjev na leto, tako da spada med najpremožnejše filmske igralke. Znano je, da ima Mar lena hčerko, na kateri visi z vsem svojim bitjem. Že dve leti prejema od časa do časa iz-silieva'na pisma, ki zahtevajo od nje velike vsote deaiarja in ji groze z ugrab-ljenjem hčerke, ako zahtevanega denar-
ja ne plača. Marlena je najela za sebe in hčerko posebno stražo, ki pazi na otroka noč in dan in ki jo velja več sto tisočakov na leto. Kljub temu se baje ne počuti varno in se je odloči1 a, da bo v najkrajšem času zapustila Ameriko ter se preselila nazaj v Evropo.
še dve tekmi
Zagreb, 6. januarja. Danes je tukaj gostovalo moštvo Baska iz Beograda in zmagalo nad Gradjanskim z 2:1. (1:1).
Subotica, 6. januarja. Beograjska Jugoslavija je v oslabljeni postavi odigrala nogometno tekmo z Zakom neodločeno 1:1.
Obfave
Vc!et'govec Fran Lipej f. V Brežicah je sineüi ob 19. umrl ugledni velefcrgovec g. Fran Lipej. Pokojnik se je tudi javno udejiStvovcJ, v stanovski organizacijd kako; v nekdanji SLS. Ob mrtvaškem odru žaluje hčerka edinka gespa Zlata, poročena z g. dr. Vladimirom Brglez-om, z-drav-kem v Gel'ju. Pokojnika bodo jutri, v siedo, prepiljali iz Brežic v Žalec, kjer bo pogireb ob 16. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
V cvetu mladosti je umrl v šmartnem ob Dreiti prvošolec Miloš Poberaj, ki je študiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Pogreb bo danes ob 10. Lep mu spomin, žalujočim iskreno sožalje!
Članski sestanek Sokola I. bo jutri, v sredo, ob 20. v mali dvorani na Taboru. Na dnevnem redu bodo poročila, sestava^ kandidatne liste za upravo, revizorje in častno sodišče v 1. 1936 ter slučajnosti. Članstvo se vabi k udeležbi. Uprava.
Vabila za XV. slovanski večer smo zaradi tehničnih zaprek razposlali šele začetkom tega tedna. Reklamacije prosimo na JNAD * Jadran«. Tomanova ul. 3. ali tel. 29—74.
Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. važna pevska vaja. Ker to v četrtek 9. t. m. nastop, se naprošajo vsi pevci in pevke, da se sigurno udeleže.
Članstvu J.U.U. sresko društvo Ljubljana-okolica, vzhodni del. Za 9. januarja najavljeno zborovanje v Ljubljani odpade. Predsednik.	_^
(Pei Q prehladu
vodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto desinficirajte usta in grlo z
Mr. Bahovčevimi
ppSmwfcdl* bonboni
iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki ublažijo kaSelj in hripavost. Zavitki Din 4.— in Din 6.— v lekarnah in drogerijah. Apoteka
Mr. L. Bahovec
LJUBLJANA Kongresni trg štev.
13.
Brez posebnega obvestila.
f

- - .:-•■."".•> --v , i r ..	< • T
' : _ .io- - J- s. i
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je etaš predragi in nepozabni atek, gospod
FRANC LIPEJ
VELETRGOVEC V BREŽICAH,
danes ob 19. uri po dolgem in hudem trpljenju, večkrat previden s sv, zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega pokojnika bo dne 8. januarja 1936 ob 10. uri dopoldne, po blagoslovitvi v hiši žalosti, prepeljano v župno cerkev v Žalcu pri Celju, od koder se bo vršil pogreb ob 16. uri na žalsko pokopališče«
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 9. januarja v župni cerkvi v Žalcu in dne 10. januarja ob 7. uri v Brežicah.
n r e ž i c e, dne 6. januarja 1936.
ZLATA BERGLEZ, rojena LIPEJ, hči;
dr. VLADIMIR BERGLEZ, zet, v imenu ostalega
sorodstva.

Milost za Arletto Stavisko
Proces proti sokrivcem velikega sleparja se bliža svojemu kraju
Pariški proces proti sokrivcem Aleksandra Staviskega se bliža koncu. Po dvodnevnem odmoru, ki so ga vrinili v obravnavo za božične praznike, je imel državni tožilec po novem letu govor, v katerem je zahteval eksemplarno kazen za večino sodelavcev velikega sleparja. Obenem pa je priporočil !>o-rotnikom, naj sodijo Arletto Stavisko kolikor mogoče milo. Zahteval je zanjo načelno obsodbo v obliki kazni, ki ne bo presegala
dobe njenega preiskovalnega zapora.
Državni tožilec je pri tem poudarjal, da Arietta Staviska ni poznala skrivnostnih manipulacij svojega moža, čeprav je uživala njihove sadove. Na koncu je izjavil upanje, da se bo sleparjeva vdova, ki je bila omo-žena z največjim goljufom novejšega časa, po obsodbi s pokorila in se posvetila samo vzgoji svojih dveli otrok.
štiri dni v puščavi
Doživljaj francoskega pisatelja Exuperyja in njegovega mehanika — Žeja in fata morgana — Rosa na krilih razbitega letala
Poročali smo že o nenavadnem doživljaju, ki ga je bil deležen francoski letalec in pisatelj St. Exupery s svojim mehanikom Prevostom.
Možakarja sta hotela doseči nov letalski rekord, a sta imela smolo, da se je njuno letalo razbilo. Med poletom, ko je brzelo z naglico 250 km na uro. je treščilo na skalovit svei in se razbilo na kose. Letaic-a sta jx) čudežnem naključje ostala živa in rela. znašla pa sta se v beduinski puščavi brez vode. Pri katastrofi se jima je namreč razbila tudi posoda za vodo in pijača, ki jima je bila na razpolago, je bila samo liter črne kave v termovki. Morala sta ugibati kako bosta z njo izhajala.
Ko sta popila kavo, je nastopila za oba neznosna žeja. Ker nista imela druge pijače, sta drugi dan po nesreči lizala roso z kri! razbitega letala. Tretji dan sta stvar jx>novila, nato pa sta se napotila naprej.
Korakala sta proti severozapadu. Medpoto-ma pa sta postala žrtev fate morgane, kar ie popolnoma zmedlo njuno orientacijo.
Zanimivo je, da je prav v tem času letelo več letal, ki so ju iskala, nad njima, ne da bi ju opazila. Letalca sta bila tako izčrpana, da sta že opustila sleherno upanje na rešitev Ker sta ponovno videla varljivo zrcalenje v zraku, nista niti verjela, ko se jima je približala neka karavana s kamelami. Smatrala sta, da je to nova optična prevara. K sreči pa je bila karavana dejstvo. Beduini so letalca najprvo napojili z vodo, nato pa so ju spremili do Uadi Markuma, kjer sta sedla v avtomobil in se odpeljala proti Kairu.
St. Exupery je znan francoski pisatelj in je napisal zelo popularno knjigo »Nočni polet«, v kateri opisuje razburljivo zračno vožnjo ameriškega poštnega letalca skozi strahoviti tornado. Ta njegova knjiga je prevedena tudi v druge jezike.
valeč na lestvi
Kariera in - neuspeh ameriškega snažilca oken
Noben človek n'. vedel, kdi0 je mister Kay Sto-ne, ko se je pojavil pred nekoliko meseci v diruižbi newy<>rških gornjih deset tisočev. Nihče ga ni Pönal, toda bil je mahoma povsod tam, kjer se odigrava new-jorški »higb lite«. Glavno je Lillo končno, da se je znal vesti in da je imel denar, mnogo denarja. Kmalu se je Pozanimala ta in ona dolarska prineeza zanj, kar ni bilo čudno, saj je bil mož dobro raščen, bil je v vseh športih donia 'In je znal celo kakšno Verdijevo arijo razlikovati Gd kakšne SoU'Sove koračnice. In kmalu so si po-šepetavali med čaji in sandwichi, da bodo imeli zaroko med tem meteorjem Kay Stoucnm in lepo, bogato miss Newmanovo-Prišlo bi do sijajne zaročne prireditve, da ni skrivnostni kandidat za zaroko nekega večera popil nekoliko kozarcev "\vhiskyja preveč in izpovedal nekemu bratrancu miss Newmanove, s katerim je sedel v baru. tajno svojega bogastva in izvora. Mož se je pobahal z načinom, kako je zlezel v družbo gornjih dee e t tisoč, torta posledica tega bahanja je bila, da je oče Newmanove naslednji dan posla,1 svojo hčer na vrat na nos v Avstralijo na Potovanje, še istega večera pa je romat Kay Stone v spremstvu policajev za zamrežena okna. Mahoma so vedeli vsi, kdo je Kay Stane Navaden izsiljevalec, ali če hočete prebrisanec. ki se je umel s primernim izkoriščanjem tega kar je slišal, v ne koliko letih naloži! lep kup bankovcev. Njegova meto/da je bila nekaj novega.
Pred štirimi', leti je bil Kay Stone pri
neki tvrdki v Chicagu kot snažilec oken. Sedaj je moral osnažiti okna kakšne luksuzne vile, sedaj okna kakšnega poslovnega lokala. In ko človek tako stoji na lestvi pred šipo in šipo snaal, ima mnogo prilike videti in slišati marsikaj, kar bi bilo bolje, da ne pi'ide v javnost.
»Včeraj popoldne ste bili pri mistru Pattonu v posetih. če mi ne pošljete do večera 5000 dolarjev, bo za to stvar jutri zjutraj zvedel vaš mož.«
»Natančno sem poučen, kakšen borzni coup pripravljate proti tvrdiki X, Y. Pošljite 10.000 dolarjev.«
>Davi vam je glavni knjigovodja poročal o oigromnih izgubah vaše tvrdke. če nočete, da izve zanje konkurenca, pošljite 3000 dolarjev«.
>V Iraku hočete kupiti neka Petrolej-ska p o'j a. Nekdo ve za to in če mu ne Pošljete 8000 dolarjev, bodite prepričam, da bo nekdo drug?! prej kupil ta polja nego vi«.
Na ta način je mogoče po Stonovi metodi spraviti v denar to, kar vidiš in slišiš, med tem ko tsojiš kot snažiee oken na lestvi In v*': so plačali. Stonov kup denarja pa je rastel v nedogled. Končno se mu je videlo dovolj, da je »pustil službo snažilca oken in se vrinil v newyorsko višjo diružbo, da bi si še tam preskrbel kakšno bogato ženo. In stvar bi mu bila uspela, da ni nekega večera popil nekoliko kozarcev whiskyja preveč in izhlebetal skrivnosti svojega bogastva ...
orski svetilniki
za letovanje
Podjetna misel je rodila izvrstno kupčijo
Podjeten možakar iz New Jerseya je čU tal v u;ra>dnem listu vlade, da namera v a o. pustiti 74 svetilnikov ameriške atlantske. obalne službe. Takoj mu je šinila v giavu dobra ideja. Stopil je v pogajanja z oblastimi in z velikoPotežnostjo, ki oblikuje jjudi onkraj velike luže, je odkupil vseh 7-1 svetilnikov za smešno ceno. Menili so, da jih bo Podrl in uporabil njih0vo ka.mes nje za druge svrhe. Toda mož je napravi) drugače. ZaPočel je veliko reklamn0 akcijo, ki je imela za posledico, da so mu a™es riški milijonarji v nekoliko tednih odkupili 25 svetilnikov. Znal jim je namreč dopovedati, da ni lepšega in bolj zdravega letovanja nego v takšnem starem svetilniku ob morju, kjer imaš prostora in prilik z.;> kopanje dovolj, vrhu tega Pa doživiš še lahko marsikakšen vihar, brodolom in po* dobno, tako rekoč iz prve r0ke. Ameriški milijonarji so preveč željni vsakovrstnih
senzacij, da bi podjetnemu Newjerseyéanu ne šli na li;m in da bi mu toliko in toliko svetilnikov ne odkupili za fantastične vso? te
Toda požel jen je p0 svetilnikih so dobili še razni muzeji, mesta in društva zgodovinarjev, ki bi radi ohranili te svetilnike kot spomenike na pretekle čase. 30 kosov jih je šlo na ta način za ogromen denar. In na zadnje je znal podjetnež premamiti ce. lo vlado samo, ki mu je bila svetilnike prodala, da mu je odkupila ostanek. Jasno, da jih je plačala po višji ceni, nego jo je prejela zanje. Vlada hoče te svetilnike da, ti Sedaj na razpolago znanstvenim družbam, da si v njih urede svoje opazovaL niče.
!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba
#
Dne 5. t. m. ob pol 14. je bilo Večnemu ljubo poklicati k sebi v cvetu mladosti, pokrepčanega s tolažili sv. vere
MILOŠA POBERAJA
dijaka I. raz. klas. gim. v Ljubljani
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 7. t. m. ob 10. v Šmartnem ob Dreti.
POBERAJ VIKTORIJA, mati; SAVO, brat; TANJA, NEVICA,
sestri.
Sloveči tenorist Rihard Tauber je lani dovršil tri nove filme. Najboljši od njih pride v kratkem v ljubljanski elitni kino Matico
Zakoni, ki pospešujejo brezposelnost
V Nemčiji je stopil 1, t. m. v veljavo zakon, po katerem je moralo okrog 35.000 služkinj 2>v zaščito nemške časti in nemške krvi« ostaviti svojo službo v židovskih družinah. Pretežni del teh služkinj nima nobenega upanja, da bi bi našel službo drugje. Toda vlada, ki izdaja tako modre zakone, je poskrbela tudi za to. Osnovala bo posebna — taborišča za brezposelne služkinje.
Psi — dediči
V Budimpešti je umrl imovit 70-letni madžarski posestnik Emil Bindthaler, ki je ostavil nenavadno oporoko. Vse svoje imetje je določil v dosmrtno uživanje svojim osmerim psom, za izvrševalca oporoke je pa določil svojega dolgoletnega služabnika, ki naj bi postal po smrti zadnjega psa edini gospodar vsega imetja. Bindthaler je imel mnogo sorodnikov, ki so zahtevali seveda, naj se ta čudaška oporoka razveljavi in sodišče je tej zahtevi ugodilo.
Ubil se je pri padcu z gugal-nega konja
Ameriški letalec rekorder Jack Holly-day je na čuden način izgubil življenje. Igral se je s svojim sinčkom in je jahal med dragim na njegovem gugalnem konju. Pri tem je izgubil ravnotežja, padel na tla in ta padec iz komaj enega metra višine je zadostoval, da si je razbil lobanjo. Kmalu potem je umrl. Hollyday je izvršil mnogo drznih poletov in večkrat je treščil z letalom na tla, toda nikoli se ni poškodoval.
★
»Petrček, čemu rabimo ušesa?«
j Za gledanje.<
^Neumnost, kako pa prideš do tega?«
»{(je bi se pa sicer naslonili naočniki?
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz Fruške gore,
Sremski Karlove! — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov.
Sremski Karlovci, Fruška gora.
g VON®
KOZMETIČNE SKRIVNOST!
IZ
PARIZA"
»Elegantne Francozinje so začele ooDolnoma novo modo v pudru za lice«, Dravi Mile \ vonne
L....... maneken v nekem vodilnem
pariškem modnem salonu
»Ako se s tem novim Dudrom ziu-trai enkrat naoudrate. dobi Vaša polt diven. mat izgled ki traia ves dan. Včerai sam ves ooooldan orebila zunaj na dirkah, na vetru in dežju, a je moia Dolt ostala ravno tako sveža in dražestna kakor da sem šele vstala od toaletne mizice.«
Skrivnost tega učinka je v novi primesi imenovani »dvojna pena«, ki ie sedaj na patentiran način primešana pudru Toka-lon. Ta primes napravi ta puder odporen proti vlagi. Vaša polt ne more postati blesteča, ako uporabljate puder Tokalon. Tudi potenje pri večurnem plesanju v razgreti dvorani ne more pokvariti čara rožnatega lista, ki ga ta puder daje Vašemu licu. Kupite še danes škatlo novega pudra Tokalon.
Ako ne bost<> radostno presenečeni od dekliške svežine svoje polti pa uporabi, se Vam vrne ves denar.
MALI OOLA^
Sli^ibo dobi
Beseda 1 Din. la rek J L ta šifro aH lajanje -aslova 5 Din. Najmcši znesek 17 Ola
Dobra kuharica
z nekaj kavcije dobi službo. l'onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra«.
896-1
Trgovskega
pomočnika
ali učenca, poštenega, z zadostno izobrazbo, iščem. Nastop takoj. Franc Zerak, Slovenjavas p. Ptuj.
587-1
Kniigi
Be-.eda I Din. davek ' Dia. 13 šifro sli lajanje »aslova 5 Ola Najimn jš' enesek 17 Din
VELIKI ROMAN
LJUBEZNI
prinaša ravnokar »Družinski tednik« pod naslovom »Njena velika ljubezen«. Začetek (popolnoma brezplačno). Zahtevajte rui uprave »Družinskega tednika«. Ljubljana. Tyrèeva c. iS J. J.
306-8
Beseda I Din. là vek J Dia ca šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši tuesek 17 Dio
Zlato
lomlj-eno in staro, zlate predmete, kupujem po zvi-šanib cenah. F. Čuden. Prešernova 1.	3-1-7
Parni kotel
10 kv. m. gorilne ploskve 6 atm. kupimo. Naslov v vseh posi. Jutra.
4G4-7
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje oo aajvtšjib cenah
Cerne - juvelir
Ljubljana. Wolfova uiiea 3
Seseda 1 Din. davek S Cin.
Šifro ali dajanje naslova * Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Družabnika
sprejmem v sigurno, dobro podjetje. Potreben knpittil Din liXl.ftOO: — Dividende lahko mesečno izplačam. — Ponudbe na o.gI. odd. Jutra po šifro »Popolna varnost«.	£90-16
Stanovanje
Beseda I Din. davek J Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dia Najmanjši znesek 17 Din.
Trisobno stanovanje
sončno ,v centru trk opere, s souporabo vrta, oddam s 1. februarjem. Vprašati Knofljera 1B/II.
505-31
Informacije
Beseda I Din. davek 3 Diu. za šifro ali dajanje oasleva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Preklic
ObžaJujem, de. sem g. Ivana OlfacLus, strojnika v Trbovljah obdolžil neresničnih dejanj in ee mu tem potom isikreno zahvaljujem, da je odstopil od tožbe ter me teuko »čuval izdatnih stroškov. Trbovlje, dne 4. januarja 1005. Petek Jože.
504-31
Preklic
Spodaj navedeni obžalujem, kar sem dne 34,. dee. 19®.
v gostilni pri Markotu žaljivega govoril napram gdč. K. P. in se ji zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnjega postopanja. Jesenice, Jurij Šavnii, tov. del.
593-31:
Beseda I Din. 1a\tt ta šifro aH dajanje 5 Din. Najmanjši 17 Din.
t I I B H H B ODD Sveže najti norvešk
RIBJE O
iz lekar:. DR. G. PIC V LJUBLJANI priporoča ble slabotnim ase
□□□□□□□□G::
□la, lova tic
J B
iJLV — se u*
Telefon 2059
Suha drva, I
# m premog,
karuopaketa i i7	dobite prt
I. POGAČNIK
Bohoričeva uL št- 5
Kupujte domače blago !
Občina Ljubljana ilesini pogrebni zavod
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je po dol' gern in težkem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče preminul danes ob 17.3© naš nepozabni in najboljši brat in stric, gospod
D- Fran
taucic
advokat in meščan ljubljanski, imejitelj reda Sv. Save
III. stopnje itd.
Blagopokojnega spremimo v torek, dne 7. t. m. ob pol 4. uri popoldne izpred hiše žalosti Kongresni trg št. 15, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu spanju.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 8. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana - Mokronog, dne 5. januarja 1936.
K AR OL TEKAVČIČ, prokurist — brat.
FRANJA VENCAJZ roj. TEKAVČIČ — sestra in vsi nečaki in nečakinje.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil ßibnlkar, — Za Narodno tiskarno dL d. kot tiskarnArfe Frane Jozpršefc —. Za inseratol del ja odgovoren Alojz Novak. — .Vsi « Llubllart