Politiški pregled. * Državni zbor. Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnera predlogu posl. Malachovskega glede ministrstva za javna dela. Minister za javna dela dr.Gessmann je utemeljeval nujnost predloga, rekoč, da se vse vrste agend, ki so bile doslej prideljene drugim ministrstvom, podredene novemu ministrstvu. Minister je omenil, da je dolžnost vlade, da pospešuje produkcijo in s tem blaginjo. Naglašal je, da ni možno vseh socialnopolitiškib stvari brez razlike podrediti enemu ininistrstvu. Istotako se ne zdi primerno, da se ustanovi čisto ministrstvo za gradnje. Poudarjal je, da je država obrnila svojo pozornost važnemu vprašanju premoga in da se mora preprečiti, da ne nastane pomanjkanje premoga. V s^rho, da se v večib mestih napravijo skladišča premoga, je določen visok kredit. Minister je odklonil očitanje, češ, da je samo zastopnik srednjega stanu, ter je naglašal, da bo vedno pospeševal industrijo. — Eončno je obljubil, da bo vedno stremil za tem, da po možnosti ugodi vsem stavljeaim zahtevam. Zborniea je sprejela nujnost z 292 proti 99 glasom ter je potem razpravljala meritum predloge glede ustanovitve ministrstva za javna dela. — Zbornica je sprejela zakonski načrt glede ustanovitve ministrstva za javna dela. Seitz je tekom debate prečital zaplenjena mesta iz znane Wabrmundove brošure. — V tajni seji so eitali Obocovo interpelacijo glede zaplembe Wahrmundove brošure. Odklonjen je bil predlog, naj se čita interpelacija v javni seji. PrihodDJa seja bo 30. aprila. * Iz proračnnskega odseka. 8. t. m. je proračunski odsek dognal poglavje o s r e d - njem šolstvu. Navzoč je bil tudi naučni minister. — Posl. dr. E o r o š e e je zahteval, naj se na gimnazijih s pretežno večino slovenskib dijakov vrše zrelostni izpiti v slovenskem jeziku. Nadalje je podpiral zahtevo poslanca dr. P 1 o j a , n a j s e v vseb slovenskib deželab ustanove slovenski gimnaziji in r e a 1 k e. Na srednjih šolah, ki imajo večje število slovenskib dijakov, se morajo nastaviti za posamezne stroke tudi slovenščine vešči učitelji. Za dr. Eorošcem je govoril še poslanec G 1 a b i n s k i, nakar je bil s p r fe j e t proračun za srednje šole. Med sprejetimi resolucijami je tudi resolucija poslanca Ž i t n i k a , naj se na d r ž a v n i gimnaziji v Gorici ustanove slovenske vzporednice. — Odsek je začel potem razpravljati o državuib ljudskih šolah. Poročevalee poslanec S t a n e k je zabteval ustanovitev oeške ljudske šole na Dunaju, češ, da se Nemcem vendar ni treba bati, da bi ena ljudska šola počebila Duuaj. * Vseslovanski kongres. Z Dunaja so nam poslali ta-le oficialui komunike: Zastopniki vseb slovanskih strank so se danes zbrali, da vzamejo na znanje poročilo predsedstva o pripravab za vseslovaoski kongres. Po daljši debati, v kateri se je z vseh strani poudarjalo, da je zbližanje slovanskih narodov potrebno na temelju demokraške ideje enakosti, svobode in bratstva in v kateri se je tudi vnovič euodušno konstatovalo, da se gibljejo stremljenja Slovanov izključno na tleh sedaj obstoječih državnih organizmov, se je predsedstvu, predvsem pa predsedniku dr. Eramfu naročilo, naj stavi vse nadaljae potrebne korake, da se čim najprej zagotovi uresničenje ideje vseslovanskega kongresa. — Na Dunaju, dne 10. aprila 1908. Dr. Kramaf, predsednik, I?an Hribar, podpredsednik, dr. Hlibovski, tajnik. * Jubflej t Spljetn. Na Veliko soboto 17. t. m. bo 251etnica preporoda mesta Spljeta, odkar je hrvaški rodoljub dr. Bulat, zmagal na občinskih volitvab nad stranko avtonomaša Bajamontija. Prvi brvaški župan prerojene spljetske občine je bil dr. Dujam Bendič. * Eeforma najvišjega sanitetnega sreta. Eakor javljajo z Dunaja, je vlada končno opustila misel, da bi ustanovila sanitetno ministrstvo, ozironja državni zdravstveni urad po nemškem vzorcu. Beforraira se le najvišji zdravstveni svet. Med drugim postanejo zavodi, ki so bili doslej priklopljeni vseučiliščem, samostojni ter bodo podrejeni najvišjemu sanitetskemu svetu. * Tajna jezikorna naredba. rNarodni Listy" priobčujejo tajni ukaz namestnika grofa Coudenhoveja, v katerem se zapoveduje politiškim uradnikom, da se morajo posluževati kakor notranjega uradnega jezika edino nemščiae. * Škoforska konferenca. Te dni e imel odsek, izvoljen od avstrijske škofovske konference, na Dunaju posvetovanja o ustanovitvi katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Poročal je solnograški nadškof, kardinai dr. Eatscbthaler, ki je izjavil, da ni možno še otvoriti vseučilišča. * Umirovljenje profesorja dr. Šurmina. Baron Baucb nadaljuje z besnilom nizkotnega maščevanja. Iz Zagreba poročajo, da je sedanja hrvaška vlada predložila vseučiliškega profesorja dr. Šurmina za umirovljenje. Dr. Šurmin ima samo 15 let službe. Čuje se, da zaprično vseučiliški profesorji skupno akcijo, da solidarno nastopijo v obrambo svobode vseučiliškib profesorjev in njihovega politiškega prepričanja. * Socialistl t Ameriki. V Združenih državah je nad 60.000 delavskib organizacij nepričakovano izstopilo iz ameriške delavske zveze, češ, da ta zveza noče ustanoviti posebne delavske politiške stranke. Ti secesionisti so se pridružili socialni demokraciji, ki osnujejo veliko samostalno delavsko politiško stranko z 1 in pol milijona članov in postavijo za volitev predsednika Združeuih držav svojega kaudidata.