glasifo socialistične zveze delovnega Ijudstva
Leto XVIII
Številka 6 (620)
Titovo Velenje, 11. februarja 1982
Cena 8 din
YU ISSN 0350-5561
3. konferenca ZSS o socialni politiki
Le delo je osnova socialne
5. in 6. februarja je bila v Ljubljani tretja konferenca zveze sindikatov Slovenijc, na kateri so podrobno spregovo-rili o vlogi in nalogah sindi-katov pri uveljavljanju de-lavcev kot nosilcev socialne politike in o zagotavljanju socialne varnosti.
Martin Mlinar. podpredse-dnik RS ZSS. je v uvodnem referatu poudaril, da sloven-ski sindikati s 3. konferenco zaokrožujejo razprave o uve-ljavljanju delavcev kot odlo-čilnega dejavnika o odločanju o pogojih in rezultatih deia. Družbena vloga in naloga sindikatov je zagotoviti. da se bo delavec uveljavil kot go-spodar svojega dela in njego-vih rezultatov ter kot nosilec razvojne in v njej socialne politike in varnosti. To pa je tudi dolžnost vseh organizi-ranih socialističnih sil, je med
politike
drugim opozoril Martin Mli-nar.
V pripravah na 3. konfe-renco ŽSS so ob obravnavi gradiva pripravile organiza-dje zveze sindikatov tudi te-matske razprave o posame-znih področjih socialne poli-tike — od zaposlovanje, izo-braževanja, pokojninsicega in invalidskega zavarovanja, varstva invalidov, otroškega in zdravstvenega varstva do varstva pri delu, stanovanj-skegagospodarstvateroddiha in rekreacije. Številne so bile tudi razprave delegatov in gostov na konferenci. ki so opozorili (la številne proble-me ter poudarili nujnost po okrepitvi vloge zveze sindi-katov pri uveljavljanju takšne sindikalne politike. ki naj spodbujajo boljše delo.
Stališča in usmeritve. kijih je sprejela 3. konferenca ZSS
o socialni varnosti. temelje na izhodiščarda morajo delavci v temeljnih samoupravnih okoljih prevzeti odločujoč vpliv na socialno politiko, katerc osnova pa je lahko le delo. Z učinkovitejšim delom in s krepitvijo delavčevega odločanja o dohodku bo mo-goče ustvariti trdnejšo mate-rialno podlago za večjo soci-alno varnost.
Med več kot 70 razpravlj-alcije bil tudi StaneŽula, kije spregovoril o problematiki invalidov v REK Velenje in poudaril. da to problematiko zelo pozorno obravnavajo v kolektivu in občini, kljub temu pa vseh težav ne morejo povsem zadovoljivo rešiti. Žavzel se je tudi, da bi bilo potrebno okrepiti prizade-vanje. da bi se v prihodnje še več mladih odločalo za ru-darski poklic.
Po poti slavne Štirinajste so včeraj krenili iz Stranic tudi naši mladinci. Več kot 120 pohodnikov iz naše in Žalske občine bo v treh dneh prehodilo pot preko Paškega Kozjaka in Graške gore do Žlebnika, na-daljevali pa jo bodo mladi iz mozirske ob-čine.
Pohod bodo končali v nedeljo, ko bodo pohodniki prispeli na Ljubno. Med potjo se bodo mladi ustavljali ob spominskih obe-ležjih ter počastili spomin na padle borce XIV. divizije.
V domu kulture v Titovem Velenju je bila v torek osrednja proslava ob slovenskem kul-turnem prazniku. Ob prazniku ter o kultur-nem ustvarjanju v Šaleški dolini je sprego-voril predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti, Peter Krapež, ki je nato skupaj s predsednikom izvršnega odbora te skupnosti Dragom Semetom podelil Napotnikova pri-
znanja posameznim kulturnim delavcem, društvom in skupinam. Ta priznanja so letos podelili prvič. Več o tem bomo poročali v naslednji številki.
Po slovesni podelitvi so člani velenjske ru-darske godbe ter MPZ Gorenje in Svobode Šoštanj izvedli Kantato Radovana Gobca Hej Partizan.
Združenja borcev NOV
\
Konference so bile skrbno pripravljene
V preteklih dneh je bilo v velenjski občini 23 program-sko volilnih konferenc zdru-ženj borcev NOV in vojaških vojnih invalidov.
Te konference so bile skrbno pripravljene. Pred njihovim pričetkom, je bila razširjena „seja predsedstva zveze združenj borcev NOV in vojaških vojnih invalidov, Velenje. na kateri so sodelo-vali predsedniki in sekretarji krajevnih združenj borcev in voja.ških vojnih invalidov. Na tej seji so sprejeli smernice o poteku programsko volilnih konferenc. Vsake sta se ude-ležila tudi po dva predstavni-ka zveze združenj borcev NOV Velenje.
Mnogih sej so se udeležili tudi mladinci in osnovnošol-ci. ki so pripravili krajše kulturrie programe. Učenci velenjskih osnovnih šol. pa so tudi predlagali. da bi poime-novali ulice v Titovem Vele-nju. ki so sedaj le oštevilčene, po znanih ljudeh.
Z zadovoljstvom so prav na vseh 23. programsko volil-
nih konferencah ugotavljali, da je bila udeležba izredno dobra. saj je konferencam prisostvovala večina članov. izostali so le bolni. Pa še ti so v mnogih primerih poslali pozdrave konferenci.
Borci in vojaški vojni inva-lidi so na programsko volil-nih konferencah pregledaii opravljeno delo v preteklem letu. imenovali nova vodstva ter si zadali nove naloge. Ugotavljali so. da so se dokaj aktivno vključevali v vsa dogajanja v svojem okolju. izrazili pa so željo za še tes-nejše sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organi-zacijami. Ostro so napadali nesklepčnost, ki je vsepogo-stejša na številnih sestankih.
Z zaskrbljenostjo so se ozrli na dogodke po svetu, pri čemer so največ pozornosti posvetili obravnavi dogodkov na Poljskem. Govorili pa so tudi o neprijetnih dogodkih na Kosovem in pri tem meni-li, da vsi krivci, še niso kazno-vani.
Medobčinski svet ZKS Celje
Pred programsko volilnimi konferencami ZK
Na zadnji razširjeni seji je medobčinski svet ZKS Celje izobli-koval dogovor o izvolitvi delegatov za IX. kongres zveze komunistov Slovenije in XII. kongres ZKS Jugoslavije, sprejel je stališča o kadrovanju in izvolitvi članov v medobčinski svet ZKS Celje ter se seznanil s pripravami na program-sko volilne konference občinskih organizacij ZK.
Osem občinskih organizacij ZK z območja medobčinskega sveta ZKS Celje bo zastopalo na IX. kongresu ZK Slovenije skupaj 79 delegatov, in sicer 17 iz občine Velenje in 4 iz občine Mozirje. Med delegati mora biti kar 58 delavcev iz gospodarstva, od tega 29 iz industrije in rudarstva, sicer pa mora biti med delegati 29 delavcev, 21 žena, 18 mladih do 27 jet itd. Na XII. kongresu zveze komunistov Jugoslavije pa bo z območja medobčinskega sveta
ZKS Celje 8 Uelegatov; občinski organizaciji ZKS Velenje in Mozir-je bosta skupaj izvolili 2 delegata. 6 delegatov bo s področja gospodarstva, med njimi tudi oba iz občin Velenje in Mozirje, dva pa iz družbenih dejavnosti. Pri obli-kovanju predlogov za delegate je treba upoštevati razredno narav-nanost, odločnost v prizadevanjih za utrjevanje socialističnega samoupravljanja in stabilizacije ter družbenopolitično aktivnost. Dele-gate za oba kongresa bodo izvolili delegati na programsko volilnih konferencah občinskih organizacij ZK februarja in marca.
MEDOBČINSKI SVET — METODA DELOVANJA ZK
Medobčinski svet ZKS Celje os-taja tudi za naprej metoda delova-nja občinskih organizacij ZKS in centralnega komiteja ZKS. Skrbi
za povezovanje in enotno delova-nje občinskih organizacij ZK, za uveljavljanje skupno sprejetih sta-lišč in dogovorov za uresničevanje sklepov in stališč CK ZKS. Priza-devanja za razumevanje, spoštova-nje in uveljavljanje širših družbe-nih interesov je in ostaja ena od najpomembnejših nalog medo-bčinskega sveta. Takšnim oprede-litvam o delu in vlogi sveta mora biti podrejen tudi njegov kadrov-ski sestav. Zraven predsednikov in sekretarjev občinskih organizacij ZKS bodo občinske konference ZKS izvolila v medobčinski svet ZKS po 3 čla'ne. Sestav medobčin-skega sveta mora kar v največji meri izražati socialno strukturo ZK na širšem celjskem območju. Nove člane medobčinskega sveta ZKS Celje bodo prav tako volili na bližnjih programsko volilnih kon-ferencah občinskih konferenc ZKS.
POSEBNO POZORNOST VSE-BINSKI NARAVNANOSTI PRO-GRAMSKO VOLILNIH KONFE-RENC
Medobčinski svet ZKS Celje je na zadnji seji spregovoril tudi o vsebinski naravnanosti program-sko volilnih konferenc občinskih organizacij ZKS, ki bodo na celjs-kem območju februarja in marca.
Na programsko volilnih konferen-cah bodo obravnavali poročila o delu občinskih organizacij ZKS v preteklem mandatnem obdobju, v središču pozornosti pa bo ocena sedanjih samoupravnih", družbeno-ekonomskih in družbenopolitičnih razmer v posamezni občini.
Sprejeli pa bodo tudi programske usmeritve za delo občinske orga-nizacije v naslednjem obdobju.
Pričakovati je, da bo na prog-
ramsko volilnih konferencah ob-činskih organizacij ZK v ospredju uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in razvoj samouprav-nih socialističnih odnosov, utrje-vanje in poglabljanje političnega sistema socialističnega samoupra-vljanja, podružabljanje in doseženi rezultati pri krepitvi SLO in družbene samozaščite ter ocen raz-mer v osnovnh organizacijah ZK prav tako pa tudi delovanje občin-ske organizacije ZK in njenih or-ganov.
Programsko volilne konference občinskih organizacij ZKS bodo izvolile člane občinske konference, statutarne komisije, tovariškega razsodišča in nadzorne komisije. Izvolile pa bodo, kot smo že zapisali, tudi delegate za IX. kong-res ZK Slovenije in XII. kongres ZK Jugoslavije ter člane medobčinskega sveta ZKS Celje.
Mnogo pozornosti so na-menili prizadevanjem za sta-bilizacijo našega gospodar-stva. Ob tem so poudarjali, da je treba naloge. ki smo si jih zastavili na tem področju resnično dosledno izvajati.
Opozorili so še na to, da je potrebno tudi v bodoče nego-vati in krepiti bratstvo in enotnost med jugoslovanski-mi narodi. ki je vzklila v tistih najtežjih dneh.
Z zadovoljstvom pa so ugotavljali, da je sodelovanje z mladimi zelo uspešno. Pre-pričani so, da bodo na tem področju dosegali še bolj.še uspehe, ko bo urejen dom borcev in mladine. M. Z.
Mladinske delovne akcije
Pričeli evidentiranje
V Sloveniji bo letos deset mla-dinskih delovnih akcij, med kate-rimi bodo zvezne mladinske delo-vne akcije v Posočju, na Kozjan-skem, v Suhi krajini, Slovenskih goricah in Istri. Mladinci iz vele-njske občine bodo sodelovali na zvezni mladinski delovni akciji Slovenske Gorice od 5. junija do 3. julija in na republiški mladinski delovni akciji Kras od 18. julija do 7. avgusta. Zvezna mladinska de-lovna akcija Slovenske gorice bo tako kot tudi druge zvezne delovne akcije v Sloveniji potekala v treh izmenah po 28 dni. V vsaki izmeni bo delalo pet mladinskih delovnih brigad s po 40. brigadirjev iz naše občine. Gradili bodo kraški vodo-vod.
Na občinski konferenci ZSMS Velenje so zaradi slabih izkušenj iz preteklih let, ko se je za akcije prijavljalo premalo brigadirjev, že v teh dneh pričeli evidentirati za mladinske delovne akcije v letoš-njem letu. Pričakujejo, da bodo mladinci svoje udeležbo prijavili najkasneje do 30. marca. V briga-dah naj bi sodelovalo najmanj 25 odstotkov deklet in do 10 odstot-kov pionirjev, na občinski konfe-renci ZSMS pa upajo, da bodo letos več zanimanja za sodelovanje na delovnih akcijah pokazali tudi naši študentje.	p.
Od četrtka do četrtka
Številka 6 (620) - 11. februarja 1982
Jože Pečečnik
Naši mladinci odšli po poti Štirinajste
Včeraj so na pohod po poteh slavne Štirinajste di-vizije krenili mladi iz vele-njske občine. Zbrali so se na Titovem trgu v Velenju in k spomeniku maršala Tita položili venec. nato pa so se z avtobusi odpeljali proti Stranicam pri Frankolovem. kjer so ob 9. uri prevzeli prapor pohoda od mladin-cev iz Celja. Pot od Stranic do Žlebnika bo skupaj z na-šimi mladinci prehodilo tudi petdeset mladincev iz občine Zalec in enkaj mladincev iz pobratenih občin. Iz naše občine je na pohodu pri-bližno sedemdeset mladin-cev. od tega dvajset iz delo-
so
vnih organizacij. ostali pa iz naših srednjih šol.
Komandant pohoda bo to-krat Jože Pečečnik, delavec HPH.
i>Letos sem že devetič na pohodu«. pravi J»ot je enaka kot prejšnja leta. opravili pa jo bomo v treh dneh. To pomeni. da s pohodom končujemo jutri. Včeraj smO prespali v šoli v Paki ter ob tej priložnosti pripravili družabni večer. Družabni večer bomo pfipravili tudi danes na Ravnah. Jutri pa se bomo v Zavodnjah srečali z mladimi iz mozirske občine
ter skupno nadaljevali pot do Zlebnika.«
.lože'Pečečnik. ki ima že enajst let delovnih izkušenj in je bil prej zaposlen na Veplasu. je tudi družbeno-politično aktiven. Ves čas deluje v mladinski organi-zaciji. bil je tudi predsednik osnovne organizacije ZSMS v krajevni skupnosti Pleši-vec. pa sekretar ZK in pred-sednik OO sindikata v de-lovni organizaciji. opravljal je tudi druge funkcije.
»Upamo. da bomo pohod uspešno končali. pravi.« saj lahko odpravimo večino slabosti. ki so se pojavile na pohodih v prejšnjih letih.«
Oddelek za notranje zadeve
Preverite vpise v volilni imenik
Občinski oddelek za notranje za-deve je na osnovi 16. člena Zakona o volilni evidenci (Uradni list SRS 7/1974) izdal razglas o razgrnitvi volilnih imenikov v času od 3. februarja do 8. marca 1982. Vabijo vse občane, in volilne odbore v krajevnih skupnostih, da preverijo vpise v volilni imenik.
Prijavna služba, ki vodi evidenco v registru stalnega prebivalstva, opozarja na številne težave, zaradi katerih ta evidenca ni točna; Tako se ob volitvah še vse prep'ogosto
Medicinska elektronika
Zanimiva
ugotavlja, da volilni imeniki niso popolni, saj so v njih vpisani mnogi občani, ki so se iz kraja že odselili, mnogi, ki so se naselili pa niso vpi-sani. Prijavna služba svoje dol-žnosti ne more ažurno opravljati zaradi nediscipline občanov,. ki ne prijavljajo sprememb. Nemogoče je slediti tudi nasilnim in nezako-nitim vselittam, naselitvam v stav-be, ki so določene za rušenje, opa-žajo pa tudi veliko primerov, ko se na desetine občanov prijavi na isto hišno številko, čeprav tam ne prebivajo.
V velenjski občini je zelo velika migracija prebivalstva. V prete-klem letu je bilo 1935 prijav stal-nega prebivalstva, 1449 odjav stal-nega prebivalstva, 2718 nn'iav cr.rp-
memb naslova stanovanja, 13737 prijav začasnega prebivališča ter 8545 odjav začasno prijavljenih. Pri tako veliki migraciji, ob upošte-vanju dejstva, da vsi občani ne prijavijo sprememb, register prebivalstva ne more biti točen.
Prav zaradi tega prosijo občane, kadrovske službe v delovnih orga-nizacijah in volilne odbore, da pre-gledajo volilne imenike in poma-gajo pri odpravljanju nepravilno-sti, saj bodo l'e tako lahko ti ob volitvah točni. Tudi s tem bodo pripomogli, da bodo volitve uspe-šno in nemoteno potekale.
Volilni imeniki so razgrnjeni na sedežih krajevnih skupnosti ter v avli občinske skupščine Velenje.
Zbori skupščine občine Mozirje
Sestanek organizatorjev prireditev
predstavitev nnmjpjl 1A Hiui7iii
Da je tovarna Gorenje svetovno	111IOII ■	UlVlfclJ
Na pobudo Turistično-gostinske in propagandne delovne organizacije Paka so se na skupnem razgovoru 2. februarja sešli predstavniki Kulturne-ga centra Ivan Napotnik, občinske izobraževalne skupnosti. zveze prija-teljev mladine, vzgojno-varstvenega zavoda, turističnega društva in občin-ske konference ZSMS Velenje. Na-men sestanka je bil dogovor o večjem medsebojnem sodelovanju pri organi-ziranju vseh vrst prireditev v Titovem Velenju. Potrebo po usklajenem in skupnem programu narekujejogospo-darske razmere. ko tudi za organizira-nje najrazličnejših prireditev zmanj-kuje denarja, ob tem pa Rdeča dvoran'a ni dovolj izkoriščena. Posle-dica tega so dražje usluge in nepokriti stroški, ki nastajajo pri njenem vzdrževanju.
Udeležba in razprava na razgovoru potrjujeta njegovo upravičenost. Bi-stvena ugotovitev je. daje usklajenost in povezanost vseh dejavnikov nujna. Zato so določili nosilca, ki bo skupaj z
novim programskim sosvetom pripra-vil skupen program prireditev. ga ovrednotil in določil izvajalce. To nalogo mora opraviti delovna organi-zacija Paka. Pri uresničevanju progra-mov prireditev bo potrebna večja zavzetost organizacij združenega dela, predvsem kadar gre za prireditve. ki so namenjene delavcem. Prav tako bi se morale Solskeln predšolske ustano-ve dogovorjti za skupne prireditve in proslave, vse bolj se kaže potreba po neprofesionalni strokovni režiji na prireditvah. zagotovo pa ne bi bilo napak, če bi za to področje pripravili družbeni dogovor.
Spregovorili so tudi o ccnah storitev v Rdeči dvorani. ki so po mnenju javnosti previsoke. Dejstva so namreč nekoliko drugačna. Rdeča dvorana je ena redkih, če že ne edina dvorana v Sloveniji. ki se financira sama in ne prejema finančne pomoči. Večina pričakuje Rdečo dvorano zastonj, ali po samo njim sprejemljivi ceni, ob
tem pa je res, da veliko tistih, ki tarnajo zaradi visokih cen, uslug ni plačalo, ali so jih plačali po nižjih cenah.
Vzdrževanje in normalno poslova-nje zahteva letno okrog 9 milijonov dinarjev, ki jih z ugodnostmi in popusti vsekakor ni moč zagotoviti. Ura treninga v Rdeči dvorani velja 750. v dvorani Golovec pa 1.200 dinarjev. Kljub višjim cenam se Golovec otepa s 15 milijoni dinarjev izgobe. Rdeča dvorana pa le z 1 milijonom. Poleg tega bodo v Celju kmalu sprejeli sporazum na podlagi katerega bo družbeno-politična skup-nost zagotovila manjkajoča sredstva, v Titovem Velenju pa ne uspe niti dogovor za bazene, pri čemer je izjema SKIS. Če torej ne želimo spremeniti namembnosti dvorane in jo spremeniti v poslovne in skladiščne proslore. je skupno zagotavljanje sredstev. edina pot ža njeno delova-nje.
Da je tovarna Gorenje svetovno znan proizvajalec medicinske elek tronike najbrž niti vsi velenjčani ne vemo. V želji, da bi se s progra-mom medicinske elektronike sez-nanili vsaj zdravstveni delavci, sta zdravniško društvo Velenje in to-varna Gorenje v prostorih zdrav-stvenega centra pripravila strokov-no predavanje o uporabi medicin-ske elektronike. Priznana strokov-njaka prof. dr. Gračanin in prof. dr. Kralj sta številnim poslušalcem prikazala metode zdravljenja z elektro stimulansi, strokovnjaki Gorenja pa so predstavili svoje iz-delke, ki pomenijo vrhunec tehni-ke (nastali so v sodelovanju z inšti-tutom Jožef štefan, kliničnim cen-trom, elektro fakulteto in zavo-dom za rehabilitacijo invalidov).
Medicinska elektronika pomaga ljudem, ki imajo težave z zadrže-vanjem urina, ljudem, ki so zaradi možganske kapi, tumorja ali po-škodb glave delno ohromeli, v po-operativnih dejavnostih za ponov-no urjenje gibov itd.
V. V.
Konferenca mladih v kmetijstvu
Vso pozornost posvečajo izobraževanju
V preteklem letu si je konferen-ca mladih v kmetijstvu, ki združu-je tri aktive, in to Velenje, Soštanj in Smartno ob Paki, zastavila dokaj obsežen in pester delovni program, ki so ga tudi v celoti uresničili. Pripravili so več tekmo-vanj v spretnostni vožnji s traktor-jem, kviz tekmovanj ter športnih srečanj. Najboljši posamezniki so jih nato zastopali na regijskih tek-
movanjih, kjer so dosegli lepe uspehe. Pripravili so več strokov-nih predavanj s področij, ki zani-majo mlade kmetovalce, ob preimenovanju Velenja v Titovo Velenje pa so organizirali delovno akcijo.
Tudi za letos so pripravili mladi Ićmetijci bogat program. Preteklo soboto so imeli kviz tekmovanje
mladi v kmetijstvu. Udeležila se ga jg»po ena ekipa iz vsakega aktiva. Prihodnji mesec bodo sodelovali na podobnem kvizu v Smarju pri Jelšah. Udeležili pa se bodo tudi vseh regijskih tekmovanj, ki bodo organizirana v letošnjem letu, tudi sami pa že pripravljajo aktivnosti. Tako kot v preteklih letih bodo tudi letos posvečali vso pozornost strokovnemu usposabljanju. Ze ta
mesec bodo pripravili predavanja in upajo, da bodo dobro obiskana.
Seveda pa ne bodo pozabili na športna in družabna srečanja. Konferenca mladih v kmetijstvu je bila ustanovljena tudi z namenom, da se mladi kmetovalci seznanijo, izmenjajo izkušnje ter se po napornem delu sprostijo.
Obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih Ijudiin občanov
Naravne in druge nesreče
Naravne in druge hude ne-sreče so človekov staloi spre-mljevalec. Posledice teh ne-sreč pa so številne smrtne žrt-ve, veliko število ranjenih in ogromna gmotna škoda.
Med naravne nesreče prište-vamo potrese, poplave, ze-meljske in snežne plazove, visok sneg in neurja, med druge pa velike požare, hude prometne nesreče, nesreče v rudikih in industriji, eksplo-zije in drugo.
Nekaterih naravnih nesreč ni mogoče preprečiti. Posle-dice pa so lahko veliko manj-še, če vemo, kako moramo ravnati in kaj moramo stori-ti, da je reševanje hitro in dobro organizirano.
POTRES:
Do potresa pride zaradi de-lovanja notranjih zemeljskih sil, ki se v obliki potresnih sunkov prenese na zemljsko površino.
V Sloveniji so ti rušilni po-tresi možni v: Ljubljanski kotlini, na ozemlju ob spod-
njem toku Savinje in Save, ki zajema Celje, Zidani most, Brežice in Kozjansko, v Slo-venskih goricah, okolici Murske Sobore, Maribora in Dravskega polja, na Tolmin-skem, južnem delu Bele Kra-jine ter okolici Ilirske Bistri-ce. Tu območje naše občine ni neposredno omenjeno, se-veda pa to ne pomeni, da pri nas rušilni potresi niso možni.
Potresi se pojavljajo skoraj vedno v zaporednih sunkih, spremlja pa jih bobnenje v notranjosti zemlje.
Posledice potresov so zna-ne: veliko rušenja, smrtne žrtve, ranjenci. Ker je po-škodovana električna in plin-ska napeljava, so pogosti po-žari, voda na območju po-tresa pa je začasrio neupora-bna zaradi izliva kanalizacije in odpadnih voda. ..
V zgradbah so za potres najbolj občutljivi vogalni deli zgradb, stopnišča, dvigala, balkoni in stropi v večjih prostorih. Zaradi tega se je v primeru potresa nevarno za-
drževati v teh delih zgradb.
Če ste ob potresu v zgradbi, se ravnajte po naslednjih na-vodilih:
—	Takoj ko začutite prvi potresni sunek, stopite med podboje vrat v nosilnih zido-vih, v ozek hodnik ali drug manjši prostor, v najslabšem primeru se vlezite pod ali ob kak trdnejši kos pohištva; le, če ste v bližini izhoda pojdite na prosto, vendar se ne zadržujte v bližini zgradb, da vas ne poškoduje padajoči del zgradb.
—	Takoj ko se prvi potresni sunki umirijo pohitite iz hiše ali stanovanja. S seboj vze-mite le najnujnejše (obleko, odejo). Pri zapuščanju zgradb je treba biti izredno pazljiv, predvsem pa ne upo-rabljati dvigal. Pomagajte na prosto otrokom, obo|elim, starejšim — skratka, vsem, ki so potrebni te pomoči.
—	Če se zaradi rušenja znajdete v oblaku prahu, si zaščitite dihalne poti s kosom prepustne tkanine (robec, ru-ta. . .). Veliko število zasutih
potrebuje hitro pomoč, zato je potrebno, da začneio z re-ševanjem takoj vsi. Ce nji-hovo znanje in oprema ne zadostuje, pokliČejo na po-moč najbližnji štab ali enoto civilne zaščite.
— Če ste zasuti, skušajte odstraniti ruševine, in sicer tam, kjer so najbolj razrahljane ali pa se poskusi-te rešiti skozi morebiten pre-hod v ruševinah. Pri tem je potrebno biti previden, da ne pride do dodatnega rušenja. Če se ne morete rešiti sami, varčujte z močmi. Ne dovoli-te da vas zagrabi panika. S trkanjem ob trdne dele zgradb, po napeljavah ali s klicanjem boste olajšali reše-valcem delo. Če krvavite, je vaša prva naloga, da ustavite krvavitev.
Reševanje ob hudem potre-su je precej dolgotrajno in zapleteno. Zaradi ffcga je potrebno, da je organizirano (civilna zaščita) in množično (sodelovanje vseh sposobnih Ijudi v okviru samozaščite).
Na današnji, četrtkovi, skupni seji bodo delegati vseh treh zborov mozirske skupščine sprejemali tudi sklep o podelitvi domicilne listine herojski 14. diviziji. Sklep o pode-litvi so pred tem obravnavali in sprejeli na seji komisije za izbor kandidatov za podeljevanje občin-skih priznanj in na seji občinskega odbora ZZB NOV Mozirje.
Za podelitev domicila tej slavni diviziji so se pred tem že odločile občine Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Smarje in Sentjur, sprejetje podobnega sklepa pa so predlagale še občinam Celje, Velenje, Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec in Slo-venske Konjice ter Mozirje. Predla-gajo torej skupno podelitev domici-
la 14. diviziji, ki je na območju vseh teh občin uspešno opravila svojo zgodovinsko nalogo osvobo-ditve štajerske in širšega področja. Podelitev občinam novih obvezno-sti ne prinaša. Listino bo pripravila občina Krško, ob primerni priliki pa bi jo skuptlo podpisali in podeli-li.
Borci mozirske občine so predlog seveda takoj sprejeli. Divizija je namreč v letih 1944 in 1945 na tem področju in ob severni meji izboje-vala vrsto zmag in s tem odločilno vplivala na osvoboditev Gornje Sa-vinjske doline, pa tudi številni Gor-njesavinjčani so se borili v njenih vrstah.
J. P.
Skupščina SR Slovenije
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih
Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije bo-sta na sejah. ki bodo pred-vidoma 10. marca 1982, ob-ravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delo-vnih razmerjih z osnutkom zakona in analizo uresniče-vanja zakona o delovnih razmerjih.
Oba zbora republiške skupščine sta že aprila lani obravnavala predlog za iz-dajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o de-lovnih razmerjih. Po obširni razpravi in na predlog druž-benopolitičnega zbora je zbor združenega dela sprejel sklep. s katerim je odložil Sklepanje o predlogu za iz-dajo tega zakona ter hkrati zadolžil republiški izvršni svet, da pripravi celovito analizo o uresničevanju za-kona o delovnih razmerjih, ki bo pokazala, ali je po-trebno spreminjati zakon in katere naj bi bile te spre-membe in dopolnitve.
Zbor je v sklepu tudi po-udaril. daje pri pripravljanju sprememb in dopolnitev za-kona potrebno zagotoviti, da bodo delavci v skladu z nji-hovimi pravicami. obve-znostmi in odgovornostmi vse več vprašanj s področja delovnih razmerij urejali s samoupravnimi splošnimi akti. Pred sprejemom pred-loga za izdajo zakona je zato potrebno zagotoviti široke javno razpravo v temeljnih samoupravnih organizaci- « jah in skupnostih o urejanju delovnih razmerij..
Na podlagi sklepa skup-ščinskega zbora je bila opravljena široka javna raz-prava v okviru družbenopo-litičnih organizacij, gospo-darske zbornice Slovenije in v združenem delu. Ugoto-vitve iz javne razprave, po-vezane z mnenji, stališči in sugestijami institucij, ki se strokovno in znanstveno ukvarjajo s problematiko delovnih razmerij. so bile podlaga za izdelavo te celo-vite analize ter predlaganih rešitev za spremembo in dopolnitev nekaterih določb zakona o delovnih razme-rjih. in sicer'predvsem vzvezi z urejanjem delovnega časa. prerazporejanjem delavcev, izobraževanjem in pripra-vništvom. disciplinsko in odškodninsko odgovornos-tjo, varstvom matere in otroka. prenehanjem delo-vnega razmerja in pogodba-mi o delu.
Analiza in v njej vsebo-vani predlogi za nadaljnje razreševanje posameznih vprašanj je služila kot pod-laga za pripravo predloga za izdajo zakona o spremem-bah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih ter za pripravo osnutka zakona.
Poudariti velja, da se s predlaganimi . sprememba-mi in dopolnitvami ne spre-minjajo temeljna načela, na katerih temelji veljavni za-kon o delovnih razmerjih.
Po programu dela zborov Skupščine SR Slovenije naj bi bil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih sprejet, v končni fazi, v dru-gem trimesečju letos.

Števi/ka 6 (620) - 11. februarja 1982
Vsredišču pozornosti
Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije
Stabilizacija -dolgoročni interes vseh delovnih Ijudi
Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije je na zadnji seji opozorila na naslednje nalo-ge in aktivnosti SZDLJ v zvezi z izvajanjem resolucije o letošnjem uresničevanju družbenega plana Jugoslavije 1981—1985:
Socialistična zveza si mora prizadevati, da bodo v vseh družbenopolitičnih skupnos-tih ter proizvodnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih podrobneje določili svoje naloge. Delovni ljudje in občani se morajo v socialistični zvezi kot osnovi delegatskega sistema tako angažirati, da bo na vseh ravneh družbenega delovanja prišel do polnega izraza njihov dolgoročni interes za nadaljnji razvoj naše družbe na stabilnih osnovah.
Nadaljevati je treba odlo-čen boj za spoštovanje in na-daljnji razvoj družbeno-ekonomskega sistema, ki temelji na ustavi in zakonu o združenem delu.
Boj proti inflaciji je treba voditi z nadaljnjim razvojem socialističnih samoupravnih odnosov na podlagi združe-vanja in dohodkovnega povezovanja ter tržno — planskega gospodarjenja.
Odločno je treba zatreti vse tendence regionalnega in kakršnegakoli drugačnega zapiranja ter izpodkopavanja enotnosti jugoslovanskega trga.
Z vsestranskim varčeva-njem, pa tudi z razbremenit-vijo gospodarstva fiskalnih in drugih obveznosti, je treba okrepiti njegovo akumulati-vno in reproduktivno spo-sobnost ter tako dvigniti ra-ven naše gospodarske konku-renčnosti.
Z doslednim uresničeva-njem politike cen je treba zagotoviti spoštovanje usta-vnega načela, po katerem do-loča položaj delovnih ljudi ter njihovih organizacij združenega dela na trgu in v družbi samo z deiom ustva-rjeni dohodek.
Vsepovsod je treba zaostri-ti odnos do delovne discipli-ne, izboljšati pa odnos do dela in odgovornosti za izpolnjevanje nalog.
Na vseh ravneh družbene-ga odločanja — od krajevne skupnosti do federacije — je treba pravočasno podpisati vse dogovore, sporazume in druge dokumente, ki izhajajo iz resolucije, spremljati njihovo uresničevanje ter vztrajati pri odgovornosti in sankcijah za neizpolnjevanje prevzetih obveznosti. Vse to terja ponovno in temeljito proučitev sedanjih proiz-vodnih in razvojnih načrtov ter njihovo uskladitcv z ma-terialnimi možnostmi, še zlasti pa je treba zmanjlati naš plačilni primanjkljaj in zadolženost v tujini ter brezpogojno uresničiti sprejeto politiko cen in vse-stransko varčevanje. Vse oblike porabe je treba spravi-ti v realne meje.
Med delovnimi ljudmi in občani je treba gojiti zavest, da je predvsem od njihovega delovnega, samoupravnega in družbenopolitičnega angaži-ranja odvisno, kako uspešen bo boj za odpravo s sedanjih gospodarskih težav. Akti-vnost socialistične zveze mo-ra zagotavljati, da bo življen-ski intereres delovnega člove-ka za uresničevanje gospo-darske stabillizacije postal zakon za vse. Vsako odloči-
tev o porabi družbenih sred-stev morajo oceniti delegati. Socialistična zveza bo s kon-kretnimi nalogami mobilizi-rala delovne Ijudi in občane, da se bodo s pomočjo delegatskih organov borili za svojo neodtujljivo pravico, da odločajo o družbenih sredstvih in dohodku. Zaostrovati je treba boj za krepitev vloge in avtoritete delegatskih skupščin in dru-gih samoupravnih organov.
Da bi pri uresničevanju nalog resolucije prišlo do enotne družbene akcije je treba na vseh ravneh družbe-nega organiziranja povezova-ti in usklajevati delovanje vseh organiziranih socialis-tičnih sil. Od takega (frontnega) delovanja so-cialistične zveze je v največji meri odvisno, koliko bodo družbene odločitve usklajene s stališči in nalogami resolu-cije ter koliko se bodo pri njihovem uresničevanju mobilizirale družbene sile.
Celotna akcija socialistične zveze mora biti prežeta z bo-jem za ustvarjalno angažira-nje delavcev v združenem delu pri uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije in za krepitev njihove neposred-ne zainteresiranosti in odgo-vornosti za čim boljše gospodarjenje in krepitev materialne osnove samoupra-vljanja.
Vztrajneje se je treba boje-vati tudi za hitrejše zaposlo-vanje mladih, strokovno usposobljenih ljudi, na tistih področjih, ki so ključnega pomena za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in za njegovo enakopravno vklju-čitev v mednarodno delitev dela.
V politični akciji socialis-tične zveze, kot najširše družbenopolitične organiza-cije, je treba vsakega delovnega človeka in občana imeti za poklicanega in odgo-vornega za uspešno izpolnje-vanje nalog, ki izhajajo iz resolucije. Naša javnost mo-ra biti prežeta z zavestjo o daljnosežnem pomenu gospodarske stabilizacije in prepričana, da je boj za nje-no uresničitev v bistvu boj za krepitev odločilnega položaja delavskega razreda v družbi. Ne smemo dovoliti, da bi nas sedanje težave odvrnile od boja za samoupravljanje.
Vse politične akcije je tre-ba voditi s stališča nadaljnje krepitve socialističnega samoupravljanja, sožitja, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti naših naro-dov in narodnosti.
Zvezna konferenca SZDLJ in njeno predsedstvo bosta pri izpolnjevanju nalog gospodarske stabilizacije vztrajala pri tem, da je treba ta vprašanja reševati dosle-dno s pozicij krepitve družbenoekonomskega in političnega sistema ter socialističnega samoupravlja-nja. Aktivno bosta prispevala k temu, da bo sporazumeva-nje in dogovarjanje republik in pokrajin o vseh pomembnejših vprašanjih postalo učinkovitejše po vsej državi.
Celotna aktivnost socialis-tične zveze v federaciji bo usmerjena k temu, da se omogoči čim več pobud, ust-varjalnih prispevkov in kompletnih predlogov za čim hitrejše uresničevanje spreje-tih stabilizacijskih nalog.
Iz poročila o delu občinske orpanizacije ZKS Velenje 1978 - 1982
Uresničevanje samoupravnih družbeno-
1. Preteklo mandatno obdobje (1978—1982) sega v dve planski obdobji in sicer v srednjeročno obdobje 1976—1980 in 1981—-1985, prav tako pa je naša občinska organizacija delovala v dveh različnih obdobjih pogojev gospodaijenja, kar nedvomno kaže-jo tudi doseženi rezultati naše celot-ne družbenopolitične skupnosti.
Tako na eni strani beležimo izredno dinamično rast družbenega proizvoda do leta 1979 (okrog 10%) ter izreden padec v zadnjih letih. ko je le-ta znašal okrog I %. Dobri rezultati, doseženi v prvem obdobju, so bili ob takratnih pogojih gospodarjenja v prvi vrsti posledica večanja obsega proizvodnje, manj pa so sloneli na kvalitetnih kazalcih. Prav to nas je pripeljalo v ptoložaj, ko smo ob nenadnih oz. hitrih spremembah v gospodarjenju v celotni družbi priča-kali nove pogoje premalo pripravlje-ni, tako glede strukture proizvodnje kakor tudi na področju samoupravne-ga dograjevanja odnosov znotraj OZD kakor tudi v svojih reprodukcij-skih verigah. Ta trditev ne velja le za obe največji OZD REK in Gorenje. temveč tudi za večino ostalih organi-zacij. Posledice tako dinamičnega razvoja v prvem obdobju. ki je slonel v prvi vrsti na ekstenzivnem zaposlo-vanju in večanju fizičnega obsega proizvodnje, smo pospešeno občutili v drugem obdobju z vsemi posledicami: tako v samih proizvodnih organizaci-jah. kakor tudi na celotnem področju družbenih dejavnosti. kjer z današnji-mi rezultati ne uspemo zadovoljivo pokrivati vseh potreb na posmeznih interesnih področjih.
2.	Kakovostnim dejavnikom razvoja v preteklih letih nismo posvečali ustrezno pozornost in šele širše spoznamo dejstvo, da je politika ekonomske stahilizacije dolgoročnejši proces, in ne en-kratna naloga, nas je usmerilo v resnejše razreševanje teh vpra-šanj.
Pri tem mislimo predvsem na to, da smo se veliko premalo ukvarjali z dograjevanjem notranje učinkovitosti poslovanja, da bi na ta način skozi večjo dohodkovno uspešnost obstoje-čih proizvodnih programov ustvarjali potrebna sredstva za vlaganje v nove, tehnično-tehnološko zahtevnejše proizvode.
Premalo odločno smo se usmerili v razreševanje dohodkovnih odnosov med OZD znotraj DO ali SOZD. kot enega izmed pogojev za ugotavljanje dejanskega položaja posameznega tozda ali DO in prav pri tem smo se srečevali v občinski organizaciji s precejšnjimi odpori, ki še vedno niso premagani.
Še vedno je premalo spoznana nujnost večjega povezovanja posa-meznih OZD pri realizaciji skupnih interesov. bodisi na področju razvoja, proizvodnje, trženja. financ itd., kar dokazuje, da še nismo uspeli prema-gati zapiranja posameznih organizacij v svoje okvire.
3.	Kljub temu pa je potrebno tudi za preteklo obdobje izposta-viti nekatere pomembne dosežke in rezultate, ki kažejo na to, da so naše OZD pripravljene in sposob-ne spremeniti trend rasti družbe-nega proizvoda.
—	Na področju zunanje trgovinske menjave ugotavljamo pomembne re-zultate, ne samo v povečanju izvoza (ki je v 1. 1981 precej presegel 3 milijarde dinarjev) in v nenehnem povečevanju pokrivanja uvoza z izvo-zom, temveč tudi stalno povečevanje števila izvoznikov, predvsem manjših OZD.
—	Na področju ustvarjanja in delitve dohodka lahko ugotavljamo počasnejšo rast sredstev za OD od rasti dohodka, pa tudi skladnejšo rast splošne porabe.
—	Bistveno se je zmanjšala stopnia zaposlovanja, ki je v preteklih letih stalno močno presegala resolucijska prizadevanja; v zadnjih dveh ietih je znašala okrog 1 %.
—	Tudi v zaostrenih pogojih gospo-darjenja in ob težavah v preskrbi z reprodukcijskimi materiali dosegamo zadovoljiva izpolnjevanja planskih obveznosti. rudarji pa celo presegajo planiran letni izkop.
—	Pojavljajo se novi programi. ki bodo še v tem srednjeročnem obdobju pomembno vplivali tako na strukturo proizvodnje, kakor tudi na ustvarjeni dohodek.
—	Pozitivne premike v zadnjih letih ugotavljamo tudi pri spremembah v udeležbi posameznih dejavnosti in sektorjev pri ustvarjanju družbenega proizvoda. Tako se zmanjšuje delež industrije in rudarstva, povečuje pa se delež ostalih, predvsem gradbeništva. trgovine ter finančnih, tehničnih in drugih storitev.
4.	V vseh ocenah, ki smo jih v občinski organizaciji sprejemali v tem obdobju, smo izpostavljali kot enega izmed vzrokov za upadanje rasti družbenega proiz- / voda prepočasno spreminjanje strukture našega gospodarstva.
Dobri rezultati gospodarjenja, do-seženi v prvi polovici preteklega srednjeročnega obdobja. so proti koncu obdobja spričo negativnih gospodarskih gibanj in predvsem zaradi prepočasnega prilagajanja spremenjenim pogojem gospodarje-nja vse bolj bledeli. Vse manj je bilo tudi možnosti, da bi dosegli bistvene premike pri spremembi strukture
ekonomskih odnosov
gospodarstva, zaradi česar smo v glavnem le povečevali proizvodnjo z veliko udeležbo fizičnega dela.
Ne glede na to. da so bile te ocene prav gotovo pravilne, pa je potrebno vendarle upoštevati dejstvo. da je za konkretnejše premike potrebno daljše obdobje. Danes lahko ugotavljamo. da so ČZD v okviru možnosti, ki so jih imele. tem vprašanjem namenjale veliko pozornost in da so v planih proizvodnje za letošnje leto že proiz-vodi oz. programi. ki jih do sedaj še nismo proizvajali in pomenijo prav gotovo kvaliteten premik (investicij-sko tehnološka oprema, proizvodi industrijske elektronike. oprema za živilsko industrijo itd). Ko govorimoo spremembi strukture naše proizvod-nje pa se je potrebno zavedati, da predstavljata REK in Gorenje še vedno največji delež gospodarstva in da je. vsaj zaenkrat. tudi sprememba strukture proizvodnje v naši občini odvisna predvsem od konkretnih premikov v teh dveh OZD.
5. Srednjeročni plani za prete-klo plansko obdobje so predvide-vali občutno boljše rezultate, kot smo jih dosegli. Prav gotovo leži velik del vzrokov za to, da tega nismo dosegli v spremenjenih, težavnejših pogojih gospodarje-nja, ne moremo pa mimo dejstva, da tudi znotraj OZD nismo bili dovolj vztrajni in odločni, da bi začrtane cilje tudi dosegli.
Pri tem mislimo na premajhno mero pripravljenosti in vztrajnosti, da bi sprejete cilje razgradili do sleherne organizaciiske enote njihovega izvaja-nja, kar bi moralo predstavljati osno-vo za ugotavljanje deiovne uspešnosti delavcev, ki smo jim poverili posa-mezne naloge. To je tudi eden od razlogov. da nismo dosegli kvalitet-nejših premikov. Premalo je kvalitet-nih investicijskih vlaganj v smislu prestrukturiranja: povečanje obstoje-čih proizvodnih zmogljivosti pa je spričo zaostrenih pogojev gospodarje-nja dajalo vse manj dohodka, zaradi česar je bilo tudi vse manj možnosti za kvaliteten nadaljnji razvoj. Ob dej-stvu, da ni bilo prisotno skoraj nikakršno združevanje sredstev, niti ustreznih dohodkovnih povezav, smo se v veliki meri zatekli k najemanju dragih tujih sredstev, kar je ustvarjen dohodek še dodatno močno obreme-njevalo.
Z organizirano aktivnostjo ZK in drugih subjektivnih sil, predvsem SZDL in ZS. smo v pripravi, obravna-vah in sprejemanju planskih doku-mentov za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 dosegli, da se je v ta proces vključilo bistveno več delavcev v OZD in občanov v KS kot v prejš-njem obdobju. Ob tem pa je potrebno izpostaviti še bistveno kvalitetnejši pristop. tako v pripravah kot tudi v obravnavi dokumentov. Ocenjujemo, da je v veliki večini OZD na tak pristop, poleg organizirane aktivnosti subjektivnih sil, v veliki meri vplivalo tudi spoznanje. da so kvalitetni plani osnova za uresničevanje politike eko-nomske stabilizacije v konkretnih sredinah.
Za razliko od prejšnjih let plani ne zajemajo zgolj fizičen in finančni obseg. temveč postajajo vse bolj dokumenti, ki urejajo oz. planirajo celovito vse potrebne dejavnosti. V njih je poleg povečevanja dohodkov-ne uspešnosti obstoječih proizvodov in programov dan poseben poudarek prav novim programom, ki temeljijo ria tehnično-tehnološko zahtevnejših proizvodih, kar nam seveda poleg spremembe strukture proizvodnje za-gotavlja tudi spremembo kvalifikacij-ske strukture zaposlenih. Pri tem je treba posebej poudariti, da sloni razvoj novih proizvodov predvsem na drugačnem pristopu k razvojno-razi-skovalni dejavnosti. kjer smo priče ne le vse bolj organiziranemu delu na tem področju znotraj posameznih OZD. temveč tudi vse večjemu vklju-čevanju in povezovanju združenega dela z raziskovalno-razvojnimi institu-cijami.
6. Poleg čisto gospodarskih vprašanj pa smo v preteklem obdobju namenili ustrezno pozor-nost nadaljnjemu izgrajevanju samoupravnih družbenoekonom-skih odnosov in predvsem uvelja-vljanju ustavno opredeljene vloge delavcev v združenem delu.
Ena od najpomembnejših pridobi-tev na tem področju je pravgotovo danes. že uveljavljen način obravnave rezultatov gospodarjenja v sleherni samoupravni sredini, kjer smo dosegli ne le formalno obravnavo in spreje-manje rezultatov gospodarjenja, tem-več resnične vsebinske obravnave. na katerih delovni Ijudje izpostavljajo najpomembnejše vzroke za nezadovo-ljive rezultate. Na ta način smo dosegli ne samo veliko večjo stopnjo informiranosti delovnih ljudi o samih rezultatih njihovega dela, temveč tudi seznanjanje z najpomembnejšimi ele-menti oz. pogoji pri pridobivanju dohodka kakor tudi celovit vpogled in nadzor nad njegovo delitvijo. Prav gotovo še ne moremo biti zadovoljni s kvaliteto vseh poslovodnih poročil o posiovanju, predvsem z vidika objek-tivnosti prikazovanja vzrokov za ne-doseganje planskih ciljev. Pri tem še vedno nismo uspeli doseči oz. prema-gati'težnje, da se zunanjim pogojem gospodarjenja daje veliko večji po-
udarek kakor notranjim vzrokom, ki so marsikje bistveni razlog za dosega-nje nezadovoljivih rezultatov.
Pri tem kaže posebej izpostaviti dejstvo, da OO ZK še niso uspele v zadostni meri doseči, da bi na teh osnovah in z ustrezno naravnano aktivnostjo komunistov dosegli še konkretnejše rezultate, tako v zadolže-vanju posameznih komunistov, spremljanju realizacije nalog kakor tudi k uveljavljanju odgovornosti; najprej v OO ZK sami, zatem pa tudi v ostalih DPO, samoupravnih organih in strokovnih službah.
Če lahko na eni strani trdtmo. da delavci vse bolj obvladujejo vprašanja, ki se razrešujejo znotraj OZD, pa mo-ramo istočasno ugotoviti, da je njihov vpliv še veliko premajhen, predvsem pri uresničevanju nalog na področju zunanje trgovinske menjave in fi-nančnih tokov. Pri tem mislimo pred-vsem na stalno spreminjajoče se po-goje pri zagotavljanju normalne os-krbe proizvodnje z repromateriali, administrativnimi ovirami pri uvozu nujno potrebnih delov za vzdrževanje strojne opreme itd.
7.	Čeprav ne moremo biti zado-voljni s konkretnimi premiki pri izgrajevanju metod in meril na-grajevanja po rezultatih dela ka-kor tudi pri izgrajevanju oz. uve-Ijavljanju svobodne menjave dela pri pridobivanju dohodka delavcev v delovnih skupnosti lahko vendarle ugotovimo, da so zaostreni pogoji za pridobivanje dohodka delavcev v ve-iiki večini OZD prisilili v to, da so se teh vprašanj v zadnjem obdobju po-spešeno lotili tn dosegli v razmeroma kratkem času večje rezultate kot v vseh prejšnjih letih. To je prav gotovo tudi posledica spoznanja, da sta ti dve vprišanji in njihova razrešitev eden od predpogojev nadaljnjega uspešnega in kvalitetnega razvoja sleherne organi-zacija združenega dela. Pri uveljavlja-nju načel nagrajevanja po rezultatih dela beležimo v zadnjem času v ne-katerih OZD konkretne premike, predvsem na področju ustreznejšega vrednotenja proizvodnega in ustva-rjalnega dela. Usmentev. da moramo ustrezneje in bolj vrednotiti predvsem ti dve kategorijt del se postopoma uresničuje. vendar se pri tem seveda srečujemo z odpori predvsem tistih struktur. ki so v preteklosti in marsikje še danes, prejemali osebne dohodke, ki ne temeljijo na rezultatih dela. Kot posledica teh odporov, pa tudi želje zadržati svoj položaj v delitvi, pa so pogoste tudi težnje po nenormalnem izenačevaniu OD.
Drugo vprašanje, ki pa ima velik vpliv na nadaljnje uveljavljanje na-grajevanja po delu, pa je prav gotovo uveljavljanje svobodne menjave dela. Tudi na lem področju beležimo kon-kretnejše pristope, pa tudi premike, ki dokazujejo. da zavest, da je le na ta način možno doseči maksimalno an-gažiranje in odgovornejši odnos do izvrševanja nalog v delovnih skupno-stih, vedno bolj raste. Konkretni pro-grami dela posameznih služb, ki izha-jajo iz potreb in planov TOZD in nji-hovo dosledno izvrševanje, so lahko edino merilo za pridobivanje dohodka delavcev v delovnih skupnostih. Pri tem pa kaže opozoriti na nevarnost, ki je v nekaterih OZD že prisotna, t.j„ da so delavci v TOZD izredno kritični do skupnih služb. ki so organizirane v delovnih skupnostih, da pa ta kritič-nost splahni pri obravnavi dela stro-kovnih služb v TOZD samih.
8.	Poleg vprašanj gospodarjenja pa se je občinska organizacija ZK ukvarjala tudi z razvojem druž-benoekonomskih odnosov na ostalih področjih.
Tako smo na 10. seji celovito obra-vnavali in ocenili uveljavljanje samo-upravnih družbenoekonomskih od-nosov v stanovanjskem gospodarstvu in sprejeli konkretne naloge za posa-mezne nosilce te preobrazbe. Akti-vnost ZK in sprejete usmeritve so v marsičem pospešile urejanje vprašanj s tega področja. Dosežena je večja stopnja povezovanja in dogovarjanja med nosilci stanovanjsko-komunalne izgradnje. sprejet je bil samoupravni sporazum o postopnem prehodu na ekonomske stanarine. uveljavlja se lastna udeležba. delovne organizacije DOM. Toplovod in KOC so se pove-zale v DO in s tem ustvarile enega izmed bistvenih pogojev za celovito vzdrževanje stanovanjskega fonda itd. Po drugi strani pa še vedno ne moremo biti zadovoljni z doseženim vplivom pričakovalcev stanovanj na stano-vanjsko izgradnjo, hišna samouprava vse prepočasi prevzema svojo funkci-io. procesa združevanja posameznih strokovnih služb SIS gospodarstva ni-kakor ni mogoče uspešno zaključiti itd. Predvsem velja izpostaviti dejstvo. da nismo uspeli doseči plana stanovanj-ske izgradnje 1976—1980, ki je bil za to obdobje pravgotovo preoptimistično zastavljen glede na možnosti zagota-vljanja sredstev za takšen obseg iz-gradnje. Veliko nerešenih stanovanj-siih potreb, kot posledica prekomer-nega zaposlovanje preteklih let. ter dejjstva. da OZD zaradi 'spremenje-nega načina financiranja in težkih go-spodarskih razmer' vse težje izvajajo potrebna sredstva za te namene. bo narekovalo pospešeneaktivnosti ZK v tei smeri.
9.	iNa področju vzgoje in izo-braževanja lahko kljub nekaterim
predvsem objektivnim težavam, tako na področju otroškega var-stva, osemletne šole kakor tudi usmerjenega izobraževanja, ugo-tavljamo pozitivne premike.
Tako lahko na področju otroštega varstva izpostavimo dejstvo. da je v dnevno varstvo vkTjučenifi 13 % vseh otrok v starosti do 2 let, 44 % otrok pa od 2 — 7 let, kar predstavlja podoben delež. kot v SRS. Poleg problemov, ki zadevajo materialne pogoje za nad-aljnji celovit razvoj te dejavnosti, pa kaže opozoriti na premajhno poveza-nost VVZ z združenim delom, pred-vsem v smislu prilagajanja potrebam zaposlenih mater, za kar nosijo glavno odgovornost predvsem ustrezne stro-kovne službe v OZD, ki tem vpraša-njem posvečajo veliko premalo po-zomosti.
Podobni problemi se pojavljajo tudi pri nadaljnjem uveljavljanju celodne-vne osnovne šole. tako glede zagota-vljanja potrebnih materialnih osnov za hitrejši porast % vključenih otrok v to obliko izobraževanja v osemletni šoli kakor tudi glede povezanosti z zdru-ženim delom. V tem obdobju smo li, da je v COŠ vključenih 32% ih otrok. Poleg zmanjša-nih materialnih možnosti, ki so zavi-rale hitrejšo rast vključevanja otrok v COŠ. pa smo se pri uveljavljanju te oblike srečevali tudi z odpori. ki izvi-rajo predvsem iz nerazumevanja bi-stva celodnevne šole. ki mora opra-vljati kompleksne vzgojne naloge. ki vključujejo povezovanje pouka. vzgo-je in izobraževanja s proizvajalnimi in drugim družbeno koristnim delom. z življenjem in samoupravno prakso ter vsakodnevnim bojem delavskega raz-reda. Naloga. da integriramo u'čenje in delo. se prepočasi realizira tudi zaradi premajhnega interesa združenega dela.
V tem obdobju smo tudi pristopili k izvajanju reforme usmerjenega izo-braževanja, kjer smo se srečevali z vr-sto problemov, od dogovarjanja in usklajevanja mreže šol, kadrovskih težav pri zagotavljanju ustrezno usposobljenega pedagoškega kadra pa do materialnih pogojev za izvajanje programov kakor tudi pri zagotavlja-nju prostorskih pogojev. Vtsta težav na teh področjih je sicer odpravljena, kljub temu pa ostaja 5e veliko odprtih problemov, ki bi jih bilo ob večji pri-pravljenosti združenega dela veliko iažje reševati.
Občinska organizacija je tem vpra-šanjem vseskozi namenjala ustrezno pozornost. bodisi z organiziranjem posvetovanj in razgovorov o bistvu preobrazbe na teh področjih, pa tudi OO ZK v teh ustanovah so pomembno prispevale k razreševanju posameznih konkretnih vprašanj v svojih okoljih.
10.	Pri podružbljanju kulture in telesne kulture z doseženimi re-zultati pravgotovo ne moremo biti v Dooolnosti zadovoljni.
Tako smo na področju kulture do-segli vidne premike, predvsem v sa-moupravnem planiranju kulture v nekaterih OZD in izboljšanju možno-sti za razvoj te dejavnosti v združenem delu in KS, ter predvsem dosegli na-predek v amaterski dejavnosti, kjer je danes v raznih društvih in sekcijah vključenih skoraj 5000 delovnih Ijudi in občanov. S tem je prav gotovo do-sežen pomemben vpfiv oziroma pri-spevek k sooblikovanju programov. V delo amaterskih skupin je vključenih skoraj 20 % občanov, delavcev iz dru-gih republik. kar prav gotovo pred-stavlja uspešno vključevanje teh de-lavcev v novo sredino. Na drugi strani pa ne moremo biti zadovoljni z vklju-čevanjem profesionalnih institucij, ki jih v občini imamo, v podružbljanje kulture in oblikovanju takšne ponud-be. ki bo resničen odraz potreb delav-cev in občanov. Prav na oblikovanje ponudbe, ki se izvaja preko profesi-onalnih institucii. rumato delovtu liu-dje in občani skoraj nikakršen vpliv, zato velja izpostaviti ugotovitev, da OOZK v združenem delu nisodosegle dovolj visoko stopnjo kritičnosti pri obravnavanju programov kulturne skupnosti.
Tudi na področju telesne kulture velja omeniti predvsem hitro nara-ičanje množičnosti in vključevanje večjega dela delavcev in občanov v to dejavnost, kar je pravgotovo solidna osnova na kateri je možno graditi na-prej. Še vedno pa ostaja odprto. nere-šeno vprašanje vrhunskega (bolje re-čeno tekmovalnega športa v zveznih ligah)
11.	Na področju zdravstvenega varstva so bili doseženi konkretni rezultati predvsem pri urejanju idejnopolitičnih ter samoupravnih družbenoekonomskih razmer v zdravstvenih organizacijah.
Poleg teh premikov so bili uspešno izvedeni tudi integracijski procesi na tem področju v občini, dosežena in dogovorjena pa je tudi delitev dela med zdravstvenimi organizacijami v regiji. povečala pa se je tudi kvaliteta osnovnega zdravstvenega varstva.
Ena od značilnosti. ki je vseskozi spremljala napore za razvoj te deja-vnosti. pa so tudi neprestane izgube, kot posledica še vedno ne dovolj iz-grajenega stabilizacijskega odnosa do te porabe. To velja tako za izvajalce kot tudi za porabnike. ki se do trošenja teh sredstev ne obnašajo tako, kot da so njihova last. Po drugi strani pa so iz-gube prav gotovo tudi posledica nere-alnega planiranja, pa tudi neustre-znega deleža posameznih zdravstve-nih organizacij v strukturi celotno po-rabljenih sredstev.
4l\£	// delovnih kolektivov	Številka 6 (620) - 11. februarja 1982
Delo v proizvodnji teče brez zastojev
»Naš čas« glasilo SZDL izdaja Centerza informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o„ Titovo Velenje cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil uslanovljen l. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot / štirinajstdnevnik »ŠA-LESKl RUDAR«, kot tehnik pa iz-haja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava Titovo Ve-lenje. cesta FrantiSka Foita 10. tele-fon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informa-tivni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev, letna naročnina pa 360 di-naijev (za tujino 720 dinarjev).
Ziro račun pri SDK. podružnica Velenje: številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in foto-grafij ne vra^amo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Se-kretariata ža informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Ste-■vilka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od pro.meta proizvodov.
Skromnarast zaposlenosti
Delegati so na zadnji seji vseh treh zborov skupščine ob-čine Velenje brez bistvenih pripomb potrdili načrt zap:»;lovanja za letošnje leto. Z njim so se delavci organiza-cij združenega dela dogovorili o enotnih izhodiščih ter temelj-nih usmeritvah in kriterijih pri izvajanju politike zaposlovanja v letošnjem letu.
Po načrtu bodo organizacije združenega dela v občini pot-rebe po delavcih najnižje stop-nje zahtevnosti krile predvsem z notranjim prerazporejanjem, obenem pa si bodo prizadeva-le, da bo delež strokovnih kad-rov med vsemi novozaposleni-mi 75 odstoten. Izboljšati je potrebno tudi izobrazbeno strukturo zaposlenih z izobraževanjem ob dellu in iz dela, in to predvsem za tiste poklice, ki so v občini defici-tarni. Organizacije združenega dela bodo v sodelovanju s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi omogočile večje
število štipendij za proizvodne poklice, z notranjimi kadrov-skimi rezervami, popolnejšo izrabo delovnega časa, s smotrnejšo organizacijo dela, prerazporeditvijo delavcev in drugimi ukrepi pa bistveno zmanjšale obseg nadurnega de-la. Tudi pogodbeno delo mora postati izjema, obenem pa je potrebno skrajno selektivno zaposlovati delavce na admini-strativnih in režijskih nalogah in opravilih. Pomembna nalo-ga je tudi preprečevanje preli-vanja kadrov iz proizvodnje na režijska delovna mesta.
Zanimivo je, da je načrto-vana le 1-odstotna globalna stopnja rasti zaposlenosti v ob-čini v letošnjem letu. Ob takšni rasti zaposlovanja bo primanj-kovalo predvsem kvalificiranih delavcev ter delovnih mest za srednješolce in ženske. Priča-kujemo lahko, da se bo ob zmanjšani možnostih zaposlo-vanja povečal obseg brezposel-nosti. Poprečna zaposlenost bo
Preprečiti moramo prelivanje kadrov iz proizvodnje na režijska delovna mesta.
v občinskem združenem delu do konca leta večja za okoli 280 oseb, za vse potrebe združenega dela pa bo potre-
bno približno 730 delavcev, od tega 560 s strokovno izobraz-bo.
B. Z.
Ne manjka materialov
Zaostrene gospodarske razmere razumljivo vplivajo tudi na uspešnost poslovanja združenega dela. o čemer smo Se lahko nemalokrat prepri-čali. Zato smo še toliko bolj veseli uspehov v tistih delo-vnih okoljih. kjer so kljub večjim a!i manjšim težavam v preteklem letu dobro poslo-vali.
Tako je bilo tudi v temeljni organizaciji združenega dela Konfekcija Šoštanj. Po vklju-čitvi v đelovno organizacijo Elkroj Mozirje so v tem tozdu sprejeli vrsto dolgoročnih ukrepov za izboljšanje go-spodarjenja. Ob upoštevanju letnega gospodarskega načrta ter stabilizacijskih prizade-
vunj. varcevanja, zmanjšanja proizvodnih stroškov in po-večanja kakovosti izdelkov, uspehi niso izostali.
Lani so sešili 157.945 otro«. ških hlač. za letošnje leto pa jih načrtujejo 180.000. pri tem pa ne bodo povečali števila zaposlenih. To pomeni, da so kljub nekaterim težavam. kot so zastareli stroji, prostorska stiska in drugo. naredili velik korak naprej. V letu 1981 so dosegli 60.675.000 dinarjev celotnega prihodka, za letos pa načrtujejo več kot 100 mi-lijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 54 odstot-kov več. tudi dohodek, ki so ga v letu 1981 ustvarili 27 mili-jonov dinarjev. so za letos
smelo na'črtovali. saj računajo na 40-odstotno povečanje.
Porasli so tudi povprečni osebni dohodki. V prvih de-vetih mesecih je bil povprečni osebni dohodek na zaposle-nega 8.286 dinarjev, v zadnjih treh mesecih lanskega leta pa že 9.200 dinarjev. Kljub že omenjenim težavam in glede na sedanje možnosti v tozdu Konfekcija Šoštanj menijo.
da ni ovir. da zastavljenega načrta za letos ne bi dosegli. Se več. Z zamenjavo zastarelih in iztrošenih strojev, z zmanjša-njem proizvodnih stroškov in / boljšo kakovostjo izdelkov ga bodo celo presegli. Zato ne kaže dvomiti v njihova vse-stranska prizadevanja. da bodo v drugi polovici letoš-njega leta pričeli delati tudi za izvoz. To bo moč doseči tudi zato. ker so v kolektivu rešili kadrovska vprašanja in kar je najpomembnejše — ne ote-pajo se s pomanjkanjem su-rovin.	Bogdan Mugerle
Luj Zongsiao
Da je Titovo Velenje Jugoslavi-ja v malem povsem drži, saj živi in dela v našem mestu veliko lju-di iz vseh socialističnih republik. Morda pa ne veste, da so med nami tudi državljani drugih de-žel, celo daljnje Kitajske. Da, prav ste prebrali — Kitajske. Prav zato, ker je bolj malo pri-lik, da bi v našem časniku pred-stavili človeka, ki je prišel k nam od tako daleč, smo se odločili zanj.
Zongsiao Luj je doma iz Pe-kinga in je prišel v Titovo Vele-nje oktobra leta 1980 na podi-plomski študij v delovno organi-zacijo skupnega pomena Farmin — inženiring. Tukaj namerava ostati do letošnjega junija, nato pa se bo vrnil v domovino. Sicer pa je Luj povedal, da je v Pekin-gu pred dvaindvajsetimi leti kon-čal študij na fakulteti za kmetij-sko mehanizacijo in da danes na tej fakulteti predava tehnično ri-sanje.
Da bi svoje znanje še obogatil ter se seznanil z jugoslovansko tehnologijo kmetijske mehaniza-cije, predvsem za pridelavo krme za živino, se je odločil za podi-plomski študij pri nas. Ogledal si je že vrsto govejih in kokošjih farm v Sloveniji in drugih repu-blikah. Vedeti namreč moramo, da Kitajska iz Jugoslavije uvozi zelo veliko najrazličnejših kme-tijskih strojev, zato je prihod njihovega strokovnjaka v našo državo toliko bolj razumljiv.
O svojem delu, sodelovanju in razumevanju s sodelavci v Far-min — inženiringu meni Luj vse najlepše. Poleg tega, da mu nu-dijo vso potrebno pomoč pri de-lu, so se nekateri še posebej izkazali, ko so ga povabili na svoje domove ter mu pokazali nekaj slovenskih navad in običa-jev. Sicer pa je nad vsem gosto-ljubjem, ki ga je deležen v Tito-vem Velenju, nepopisno zadovo-ljen. Ob prihodu v Jugoslavijo mu je delal največ težav sloven-ski jezik. Toda tega se je s s po-močjo Marije Kremen kaj kmalu navadil. Pa tudi sam se je veliko izobraževal s pomočjo sloven-sko-kitajskega slovarja. Za vse nerazumljive besede na delu ali
na cesti je korištil slovar in si ta-ko utrjeval znanje slovenskega jezika. Pogosto obiskuje tudi knjižnico, kjer z veseljem prebira slovenske časnike in se tako sez-nani z vsemi pomembnejšimi do-godki po svetu. Da pa je z vsem dogajanjem kar najbolj sezna-njen, ima v svoji sobi v hotelu
Zangsiao Luj iz Pekinga
Paka, kjer trenutno prebiva, še radio in televizor. Posodil mu ga je prijatelj.
Poleg vsega, na kar se je priva-jal, je bila tudi hrana, še posebej v začetku, ko je še ni bil vajen. Danes je to že povsem drugače, in slovenske jedi ima zelo rad. Le preveč krompirja pojemo, je z nasmeškom dodal, ko smo ga povprašali o hrani.
Na koncu pogovora je naš pri-jazni sogovornik k svojemu raz-mišljanju dodal še naslednje: ,,Vse znanje in bogate izkušnje, ki si jih bom pridobil v vaši nadvse lepi deželi, bom koristno prenesel na študente naše fakul-tete. Vse bom opisal tudi v naši reviji „Kmetijski stroji". Upam, pa tudi želim si, da bi še kdaj lahko obiskal Jugoslavijo. Nad-vse počaščen sem, ker je Farmin — inženiring povabil mojo ženo na obisk v Titovo Velenje. Zato sem jim iskreno hvaležen, venuar pa zaradi delovnih obveznosti žena ne more. pripotovati, čeprav si to zelo želi." Bogdan Mugerle
Elektrofiltrski pepel
Kam s to odpadno surovino?
Načrt zaooslovanja v občini Velenje
Srečanje na delovnem mestu
Na pobudo izvršnega sveta skupščine občine Velenje je bila v lanskem letu ustano-vljena komisija za izdelavo akcijskega programa delovne organizacije EFE. Akcijski program, ki predvideva večjo uporabo elektroFtllrskega pe-pela, razširitev dejavnosti delovne organizacije EFE ter primernejše odlaganje tega škodljivega pepela, so prej-šnji teden obravnavali tudi delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje.
Problematika odlaganja elektroFiltrskega pepela je v občini Velenje zelo proble-matična. saj v TE Šoštanj na leto pokurijo od 3.3 do 4.8 milijonov ton premoga ter tuko nastaja od 600 do 800 tisoč ton odpadnega elektro-Ftltrsk^ga pepela. V letu 1980 je delovna organizacija EFE izkoristila 87 tisoč ton pepela, večja količina pa je bila po pepelovodu odpravljena v Plevelo jezero.
bilo potrebno razmisliti o suhem skladiščenju -pepela, obenem pa poiskati še neka-tere možnosti za njegovo •uporabo. Lahko bi ga koristi-li kot nasipni material pri gradnji lokalnih cest ter pri zapolnjevanju terena. ugoto-viti pa bi bilo potrebno tudi. kakšne so možnosli za upora-bo tega pepela za bogatenje nerodovitne zemlje (izu.ševa-nje močvirnatih tal, neVtrali-zacijo kislih zemljišč in rahla-nje težkih ilovnatih tal).
Največji poudarek pa je namenjen predelavi pepela v
koristne proizvode. V tem srednjeročnem obdobju je potrebno v DO EFE za dopolnitev proizvodnega programa, izgradnja skladi-šča za elektroFiltrski pepel in posodobitev obstoječe opre-me vložiti 55 milijonov dinar-jev. Od tega naj bi bilo 50 odstotkov lastnih sredstev, 32 odstotkov bančnih kreditov in 18 odstotkov združenih sredstev REK Velenje. Delo-vna organizacija EFE bi mo-rala postaviti obrat lahkih agregatov z zmogljivostjo 200.000 ■ m3 letno. urediti
proizvodnjo lahkih izolativ-nih elementov, ter zgraditi skladišče za 20.000 ton pepe-la, ki bi preprečeval večja nihanja pri odjemu pepela. Prav tako bi morala razširiti število gradbenih materialov za stanovanjsko in drugo izgradnjo, predvsem z razvi-janjem zidakov novih oblik in velikosti. s poudarkom na boljših toplotnih in zvočno izolacijskih lastnostih.
Na seji skupščine so potem delegati s pripombami sicer
(Nadaljevanje na 5. strani)
Delavci delovne organiza-cije EFE so v letu 1980 izde-lali 40.3 milijonov opečnih enot. 8580 ton prašnatih ma-terialov in 140.000 m2 strojev ometov. S srednjeročnim pro-gramom delovne organizacije pa je predvideno povečanje proizvodnega programa za približno 20 odstotkov ter začetek izdelave novih proiz-vodov. to je industrijskih tlakov in predelnih sten do 300.000 m na' leto. Tako bi leta 1985 predelali že okolt 30 odstotkov odpadnega pepela.
Ker bi tako večina pčpela še vedno onesnaževala okolje, je komisija predlagala. da bi
V delovni organizaciji EFE načrtujejo razširitev proizvodnega programa
Števi/ka 6 (620) - 11. februarja 1982	Odtuintam	1^*5
Društvo prijateljev mladine Pesje
Zbiranje papirja
Ohranjanje tradicij NOB
Fotoklub Velenje
Lani 11, letos 25 razstav
Ulični pionirski sveti
Spominski pohod na Stol
Letos 20. in 21 februarja bo že XVII. spominski pohod na Stol; v spomin na junaški in zmagoviti boj Jeseniške čete 20. 2. 1942 leta.
Povsod tod — v Karavankah in pod njimi na severni in južni strani — je bilo med narodno osvobodil-no vojno prelite mnogo krvi in solza. Tu so, kot mrtva straža, razstreseni partizanski grobovi, pa tudi zbrani grobovi talcev, borcev, žrtev zverinskih mučenj zaporni-kov iz nacističnih ječ in kon-centracijskih taborišč; tu so pogo-rišča mirnih domov, tu žive še žive priče grozot, ki so jih Nemci prizadejali ljudem na Gorenjskem, ijudem v krajih pod Karavankami. Tod so se ljudje množično dvignili proti nacistom že decembra leta 1941. Na Mežakli in Pokljuki so že poleti leta 1941 . padli prvi par-tizani. Kdo ne pozna imena muče-niških Begunj? Kdo še ne ve, da so tudi tod Nemci zažigali kot povra-čilo za poraze, s partizani in ker niso mogli zatreti upora nedolžne ljudi, tudi otroke! Tega nikdar ni mogoče pozabiti in ne odpustiti!
V bitki za Stol 20. in 21. 2. leta 1942 je padel partizan Jože Koder, doma s Primorske. Zato, da je da-nes možno hoditi svobodno po na-ši lepi domovini in obiskovati tudi najvišje vrhove, je moral dati ži-vljenje vsak deseti Jugoslovan.
Prav zato, da vsega -tega ne bi pozabili starejši in tudi mladina, ki grozot vojne ni doživljala, je še posebno pomembno in spodbud-no, da se teh spominskih pohodov na zimski Stol množično udeležijo odrasli in mladina.
Verjetno bo imel tudi letos Stol več tisoč obiskovalcev. Tedaj, ko se je Jeseniška četa Cankarjevega bataljona prebijala in bila boj za Stol, je bila megla, mraz, visok sneg in zameti. Toda borci so z nadčloveškimi napori in pogumom vzdržali proti do zob oboroženemu sovražniku in izšli iz boja kot zma-govalci. Zelo jih je pretresla smrt Jožeta Kodra. Nemški ostrostrelec ga je zadel v čelo in mrtev je oble-žal na položaju. Posebno težko je bilo seveda bratu Tonetu. Boji so trajali vse do večera, toda borci Jeseniške čete so imeli boljše položaje, začelo pa jim je že primanjkovati streliva. Premagovati so morali tudi sneg, mraz. V borbi z Nemci jim je „pomagal" zimski Stol. Prenekaterega Nemca so morali Nemci potegniti s položaja in ga odnesti v dolino. Jeseniška četa je zmagala v tem hudem boju za Stol.
Letos bo že XVII. pohod na Stol. Zbralo se bo veliko mladine, borcev NOV in aktivistov OF, alpinisti, gorski reševalci, visoko-gorski turni smučarji, lovci, tabo-rniki, člani TVD Partizana, voja-ki, graničarji, pripadniki teritoria-lnih enot, splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite, miličniki, gasilci, pevci, godbeniki, smučarji, gorski stražarji in drugi Ijubitelji ter varstveniki narave. Seveda bo veliko število organiziranih planin-cev iz Slovenije in vse Jugoslavije.
Tudi letos bomo med njimi velenjski planinci. Iz Titovega Ve-lenja bosta 20. 2. odpeljala v zgodnjih jutranjih urah planince
dva avtobusa. Planinska pisarna še sprejema prijave. Doslej je bilo na Stolu že blizu 1000 velenjskih planincev. Pohod na najvišji vrh Karavank zahteva od pohodnika dokajšnjo kondicijo in voljo premagovati napore. Planinska oprema mora biti popolna! Morda bodo prišle prav tudi dereze in cepini ter smučarska palice. Vse to zato, da bi srečno prišli na vrh in da bi bil sestop bolj varen.
Če bo vreme lepo, bodo pohod-niki odnesli za spomin prekrasne razglede na Julijce in druge naše vršace. Seveda bo pogled segel tudi na Koroško, k našim rojakom. Obljubili jim bodo vsestransko, nenehno, dosledno in aktivno podporo v njihovem boju za pra-vice. Pa še pogled na vrhove nad Rezijo in Benečijo. Tudi za rojake zunaj naših meja so padali borci. Nikoli jih ne smemo pustiti same v njihovem boju za narodnostne in druge pravice.
Vsakdo, ki se bo za pohod prijavil, mora vedeti, da vsi mno-žični pohodi zahtevajo od udele-žencev še več reda, strpnosti in discipline. Le na tako preprečimo nesreče, do katerih lahko pride; pa ne bi bilo potrebno, če bi prav vsi upoštevali navodila in zahteve vodij izletpv in alpinistov oziroma gorskih reševalcev, ki oskrbijo in dobro označijo pohodno pot in varujejo bolj kočljiva mesta.
Upamo, da bo tudi letošnji po-hod uspelt S svojo udeležbo poka-žimo spoštovanje padlim in doka-žimo pripadnost naši samoupravno — socialistični usmerjenosti.
Julijana Hočevar
Po nekajletnem premoru je skupina zagnancev pred tremi leti obnovila delovanje foto kluba Velenje. Začetki prav gotovo niso bili lahki. posebno ker je manjkalo denarja za ureditev prosto-rov in nakup potrebnih na-prav. Kljub tem težavam je delo foto kluba s pomočjo zvgze organizacij za tehnič-no kulturo in zvezo kultur-nih organizacij. ob sodelo-vanju nekaterih družbeno-politični+i organizacij in de-lovnih organizacij, zaživelo.
Lani maja so v središču Ti-tovega Velenja. na Canka-rjevi cesti. s pomočjo delo-vne organizacije £ra odprli galerijo Mesnica, ki je med občani vzbudila precej za-nimanja, v njej pa se je doslej zvrstilo že 11 foto razstav<
Razstavljali so domači in tuji avtorji, saj v začetku člani foto khiba niso imeli dovolj fotografij. V letošnjem letu bodo v galeriji Mesnic^ pripravili predvidoma 25 razstav, naertujejć pa. da bi ob otvoritvi vsake nove ra-stave pripravili pred gale-rijo tudi kulturno prireditev. Prvi poskusi so bili lani že narejeni in so med mimo-idočimi naleteli na pozitiven odmev.
Predsednik foto kluba Vlado Vrbič pravi. da je ena od večjih težav, sodelovanje z osnovnimi šolami. Doslej še ni bilo prave povezave, saj mentorji foto krožkov na-jvečkrat ne kažejo zanima-nja za takšno sodelovanje. Zfito je lani odpadla sicer dobro zamišljena razstava
Velenjski planinci na enem izmed pohodom
Redki so dnevi, da na cesti ne srečamo mladih, ki nosijo svežnje starega papirja. Se-veda nam je takoj jasno, zakaj tako vztrajno zbirajo star papir. Zato. da si prislužijo kak.šen dinar in marsikoga rešijo pred odvečno na-vlako.
Pred dnevi smo srečali eno izmed skupin mladih zbiralcev papirja na Prešernovi cesti v Titovem Velenju. Zanimalo nas je. kaj bodo s prisluženim denarjem. Na odgovor nismo
dolgo čakali. saj so kar vsi hkrati odgovarjali: ■>V stanovanjskem naselju na trgu Edvarda Kardelja. kjer stanujemo, imamo svojo pi-onirsko sobo. S prisluženim denarjem jo že-limo opremjti, predvsem pa kupiti gramofon in nekaj plo.šč.«
Nismojih več motili. zaželeli smojim le še veliko uspeha pri zbiranju papirja.
B. M.
osnovnošolske fotografije. V letošnjem letu bo na obeh straneh potrebno pokazati več volje.
Več zanimanja so poka-zali v organizacijah združe-nega dela. Predvsem si želi-jo.da bi fctokluborganiziral ustrezne začetne in nadalje-valne tečaje za ljubitelje fo-tografije. Ta naloga pa je precej zahtevna, saj je v klubu le majhno število tak-šnih fotografov. ki lahko zagotovijo ustrezno raven predavanj. Zato je klub predvsem pri organizaciji
Vlado Vrbič: Silhueta
nadaljevalnih tečajev zaen-krat odvisen od republiških inštruktorjev. Ker se želijo v prihodnje izogniti tej težavi, se bo letos tečajev za in-štruktorje udeležila tudi skupina članov foto kluba Velenje ter tako obogatila svoje znanje s področja fo-tografije in poučevanja.
Največja želja članov foto kluba pa je, da bi se uspešno predstavili na fotografskih razstavah širom po naši do-movini ter tako uveljavili svoje ime in ime foto kluba.
Hit^r razvoj kraja in nuja po čim aktivnejšem delu vseh tistih ki jim je zaupana skrb za družabno življenje mladih. je narekovala. da so' pred štirimi leti v Pesjem ustanovi-li društvo prijateljev mladine. Brez pretiravanja lahko zapi-šemo. da je društvo s svojo aktivno dejavnostjo povsem opravičilo svoj obstoj. Da je temu res tako. kaže vrsta uspešno organiziranih prire-ditev. ki so jih v prvi vrsti namenili mladeži v tej krajev-ni skupnosti. Nič manj seve-da ni pomembno njihovo povezovanje in sodelovanje z ostalimi društvi in družbeno-
(Nadaljevanje s 4. strani)
Kam z odpadno surovino?
potrdili takšno usmeritev de-lovne organizapije EFE ter obenem tudi menili, da je potrebno zagotoviti kar naj-bolj smotrno uporabo elek-trofiltrskega pepela. Komisi-ja pa naj ponovno pretehta vprašanja s področja varstva okolja ter ob tem upošteva vse pozitivne in negativne pojave, ki nastajajo zaradi odlaganja pepela v Plev'elovo jezero. Predstavniki RLV so namreč opozorili, da je prav zaradi debele plasti odložene-ga pepela možno odkopavati tudi v višjih plasteh rudnika, seveda pa se postavlja vpra-šanje, če ta trenutna korist odtehta vse tiste slabosti, ki jih za sabo potegne takšno onesnaženje. To vprašanje pa bi bilo potrebno kar najhitre-je razrešiti. B. Zakošek
otroke. Pomagajo nam tudi tipokojenci in nekaj članov zveze borcev. lepo pa sodelu-jemo tudi z vrtcem in šolo.
V letu 1981 smo za otroke organizi-rali več zanimivih prireditev. med katerimi naj omenim veselo pustova-nje in ptičjo svatbo. Ob 8. marcu so naši malčki obiskali starejše žene v krajevni skupnosti in jim čestitali ob njihovem prazniku. Poleg tega smo organizirali lutkovno predstavo ter otrokom predvajali filme o prometni vzgoji. Med počitnicami smo pripravi-li tudi počitniško varstvo. 14 otrok se je trikrat tedensko zbralo na igrišču ali v sobi društva prijateljev mladine Varstvo in skrb nad otroki je prevzeta Zlata Zetnik in jih po končanem varstvu popeljala tudi na krajši izlet.
Tudi na starše nismo pozabili. saj smo zanje pripravili predavanje o otrokovi igrači in knjigi, žal pa se je predavanja udeležilo le malo staršev. Ob tednu otroka smo si skupno s krajani ogledali spominsko sobo v Topolšici in spomenik v Skornem. Poleg omenjenega vsako leto povabi-mo novosprejete pionirje in jim ob tej priliki čestitamo ob sprejemu v pionir-sko organizacijo ter jih skromno obdarimo. Na zadnjem sprejemu so vsi pionirji prejeli smučarske kape, ki jih je brezplačno izdelala naša članica. Tudi ob obisku dedka Mraza smo imeli veliko dela in priprav, saj smo člani odbora ob tej priložnosti opravili skupaj 116 udarniških ur.
TežaV pri našem delu imamo kar precej, predvsem pogrešamo sodelo-vanja mlajših staršev, ki si za to delo ne vzamejo dovolj časa. Včlanjenih je sicer 190 Ijudi. vendar vsak ni pripra-vljen delati. Zato si iskreno želimo. da bi nas bilo več, kajti le tako bi našim otrokom lahko pripravili več veselja in zabave.
Program dela za leto 1982 bomo sprejeli te dni, ko se bomo zbrali na skupnem sestanku predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij v kraju. Menim pa, da se predvideni program ne bo bistveno razlikoval od sedanjega. V glavnem bomo ostali pri naših stalnih dejavnostih, ki so se že doslej pokazale za uspešne. S pomoč-jo šole tn pionirjev bomo organizirali ulične pionirske svete, najprej pa bomo pričeli izvajati sosedsko pomoč součencem ter ostarelim in osamlje-nim. Ves program bomo po potrebi še sproti dograjevali.«
B. Mugerle
Za opremo pionirske sobe
političnimi organizacijami. Vsekakor velja omeniti še plodno'sodelovanje z občin-sko zvezo prijateljev mladine Velenje. ki jim nudi vso
Silva Zajc
potrebno pomoč. Zato smo lahko tembolj prepričani, da uspehov društva prijateljev mladine Pesje tudi v prihod-nje ne bo manjkalo.
Tudi predsednica Silva Zajc je nadvse zadovoljna z dosedanjim delom, s pripom-bo. da bi lahko bilo še boljše. »Društvo prijateljev mladine v Pesjem je bilo ustanovljeno pred štirimi leti na pobudo občinske zveze. Največ za-slug ima Marija Žorž, ki je društvo ustanovila in bila dve leti predsednica. Potem sem to nalogo prevzela jaz. Marija Žorž pa je še vedno naš mentor. Odbor društva šteje 14 članov, od katerih večina pridno sodeluje v pripravah na prireditve, ici jih imamo za
Našikrajiin ijudje
ŠtevHka 6 (620) - 11. februarja 1982
Krajevna skupnost Podkraj - Kavče
Izdela gasilskih društev
Lokovica
V krajevni skupnosti Kavče — Podkraj so v preteklem letu posvetili veliko pozornosti ob-novi cest. Asfaltirali so odseke cest od vile Major so domačije Glavnik ter od pokopališča so domačije Klavž.
Na Ljubtjanski cesti, ki povezuje njihovo krajevno skupnost s Starim Velenjem, so uredili cestno reizsvetljavo. Nadaljevali so tam, kjer so končali krajani Starega Vele-nja. Žal, s to razsvetljavo niso zadovoljni, saj precej ob-cestnih svetilk sploh ne gori. Krajani ne morejo razumeti tako malomarnega odnosa vzdrževalca, saj so za ureditev obcestne razsvetljave namenili precej sredstev in veliko delali tudi udarniško. Ze v preteklem letu so pričeli priprave za grad-njo vodovoda v zaselek Ro-perče. Ta del krajevne skup-nosti je brez stalnega vira pitne
vode. Doslej so pridobili pro-jekt, dela pa naj bi pričeli pomladi.
Kavče je eno redkih naselij v velenjski občini, kjer še nimajo telefona. V preteklem letu so že postavili primarni vod, letos pa bodo dogradili še sekundar-nega. Telefonske priključke bo fahko dobilo 16 krajanov, ostale pa bodo priključili na telefonsko omrežje potem, ko bo v Titovem Velenju zgrajena nova telefonska centrala.
Mnogo pozornosti so v kra-jevni skupnosti Kavče-Podkraj v preteklem letu namenili tudi pripravam na letošnje volitve.
V začetku so z aktivnostmi sicer nekoliko kasnili, vendar pa sedaj z zadovoljstvom ugotavljajo, da so priprave dobro potekale. Prizadevali so si, da bi evidentirali delegate,
ki bodo njihove interese na sejah občinske skupščine ter skupščin samoupravnih inte-resnih skupnosti dobro zasto-pali. Posebno pozornost so posvetili tudi izboru kandi-datom za vodilne funkcije v sami krajevni skupnosti. V preteklem obdobju so namreč opažali, da samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v krajevni skup-nosti niso vedno delali dovolj složno, kar je gotovo oviralo še uspešnejše delo.
In kakšen program so si v Kavčah in Podkraju zastavili za to leto?
,,Naša osnovna naloga je uresničevanje programa trr tjega krajevnega samo-ptispevka," je povedal PRED-S3DNIK SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ZDRAVKO TANSEK. Vendar pa je prišlo
Kanalizacija je pereč problem tako v Kavčah kot v Podkraju
Društvo invalidov Titovo Velenje
Več kot 2000 članov
V želji, fja bi razrešili vprašanja invalidov, so pred dvanajstimi leti v občini Velenje ustanovili društvo invalidov. Takrat so ime-li 165 članov, ki so si prizadevali, da bi sproti odpravljali težave, s katerimi so se srečevali. V tem ča-su so veliko naredili, močno pa je narastlo tudi število članov, saj ima danes društvo več kot dva ti-soč invalidov.
,,Z zadovoljstvom ugotavlja-mo," poudarja PREDSEDNICA IZVRSNEGA ODBORA DRU-STVA INVALIDOV TITOVO VELENJE LOJZKA ZALEZ-NIK, „da'smo v času delovanja društva storili veliko. Mnogo smo dosegli na področju uveljav-ljanja pravic delovnih invalidov. Prizadevali smo si, da so bili tudi v delovnih organizacijah ustanov-ljeni aktivi delovnih invalidov. V teh aktivih posamezniki lažje in uspešneje uveljavljajo pravice in potrebe. V preteklem letu smo ustanovili aktiva tudi na Rudniku lignita Velenje ter v Tovarni go-spodinjske opreme Gorenje. V razreševanje nekaterih še odprtih vprašanj delavcev invalidov v teh dveh delovnih organizacijah, se je vključilo celotno društvo in me-nim, da smo dosegli zadovoljive rešitve.
Naša pomembna naloga je, da pomagamo svojim članom. Tu mislim predvsem na tiste, ki so in-validi že od rojstva. Delovni inva-lidi imajo namreč precejšnjo
prednost, saj imajo kot delavci vrsto ugodnosti, ki jih ti nimajo.
Obiskovali smo svoje člane na domovih, prisluhnili njihovim te-žavam in ugotavljali, da je po-trebno zanje še veliko storiti. Del-no so sicer preskrbljeni, saj jim pomagajo strokovni delavci soci-alnega skrbstva, prejemajo pa tu-di sredstva za preživljanje. Kljub vsemu pa so v življenju za marsi-kaj prikrajšani. Z velikim zado-voljstvom sprejemajo naše obis-ke, nadvse radi pa se tudi vklju-čujejo v različne dejavnosti, ki jih organiziramo, saj tako čutijo, da niso osamljeni in prepuščeni sa-mim sebi,"
Preteklo leto so člani velenjske-ga društva invalidov naredili zelo veliko na področju rekreacije.
Pripravili so tudi več izletov, na katere so popeljali tudi zelo težke invalide. Zelo prizadevni pa so bi-Ii tudi na športnem področju. Ob tem poudarja predsednica izvrš-nega odbora Lojzka Zaleznik, da so jim pri uresničevanju njihove-ga programa pomagali obrtniki, saj so prispevali v ta namen pre-cejšnja sredstva. Zelo uspelo je bilo preteklo leto tudi srečanje invalidov celjske regije na Graški gori. Pri organizaciji tega sreča-nja so društvu invalidov pomaga-le številne delovne organizacije.
Na podobnih srečanjih bodo čla-ni društva invalidov sodelovali tudi v prihodnje.
Predsednica izvršnega od-bora društva invalidov Tito-vo Velenje Lojzka Zaleznik
Pri sestavi programa za letoš-nje leto, so člani izvršnega odbo-ra društva invalidov upoštevali stabilizacijska prizadevanja, zato bodo omejili tiste dejavnosti, ki zahtevajo precejšnja finančna sredstva. O programu bodo raz-pravljali na občnem zboru, ki ga bodo imeli 28. februarja. Na tem zboru bodo izvolili tudi novo vodstvo.
M. Zakošek
in zeliščarjev
Dejavnost bodo
w
se
V ■ ■■■
razsirili
Na letni konferenci so se preteklo nedeljo zbrali člani društva gobar-jev in zeliščarjev Šoštanj. Ivan Ba-čovnik, predsednik društva, je v svojem poročilu govoril o delu, ki so ga opravili v preteklem letu.
Nabirali so gobe, zdravilna zelišča in druge gozdne sadeže. Seznanjali so občane o koristnosti zelišč. Po-sebno pozornost pa so posvetili vzgoji mladine. V ta namen so pri-pravili ob lanskem občinskem in krajev'nem prazniku razstavo, na kateri so poleg njih sodelovali še društvo za varstvo ptic, lovci in ri-biči. Razstava je bila zelo dobro obiskana, ogledali pa so si jo tudi šolarii.
Na nedeljski seji so sprejeli tudi delovni program. Svojo dejavnost nameravajo še povečati. Pripravili bodo predavanja, ki jih bodo po-pestrili s predvajanjem diapoziti-vov. Tako želijo seznaniti občane z vrstami in lastnostmi gob in zdra-vilnimi zelišči.
Na konferenci so najzaslužnejšim članom društva in mladinkam po-delili priznanja.
M. Volk
Zgledno sodelovanje
pt i tem do zamika, saj sredstva ne pritekajo po načrtu. Ze v preteklem letu smo nameravali urediti vodovod v Roperče, če-sar pa kot sem že dejal, nismo storili. Tako to nalogo pre-našamo v letošnje leto. Na-črtovali smo tudi, da bomo asfaltirali cesto v zaselek Tajna. Vendar letos ne bo do-volj denarja, zato bomo lahko uresničili to nalogo le polo-vično. Končali pa bomo grad-njo telefonskega omrežja v Kavčah."
Iz sredstev tretjega krajev-nega samoprispevka bodo v krajevni skupnosti Kavče Pod-kraj uredili še kanalizacijo v obeh krajih. Načrtujejo, da bi pričeli dela leta 1983 v Pod-kraju in ob koncu tega sred-njeročnega obdobja v Kavčah.
V krajevni skupnosti Kavče-Podkraj pa imajo poleg tega še veliko želja. Že v preteklem srednjeročnem obdobju so upali, da bodo lahko uredili prostore krajevne skupnosti.
Te imajo v vili Major. Potreb-no bi jih bilo obnoviti, vendar so imeli precejšnje tćžave s prenosom lastništva. Dom je bil last Komunalnega centra Velenje, ob organizaciji te delovne organizacije pa je pre-šel v lastništvo HPH. V kra-jevni skupnosti so tudi spo-znali, da bi težko žbrali sred-stva, ki bi jih morali odvajati za amortizacijo in vzdrževanje doma, če bi bil ta v njihovi lasti. Tako se sedaj dogo-varjajo z delovno organizacijo HPH, da bi ta objekt skupno obnovili.
Poleg tega si v kraju želijo, da bi v prihodnjih letih dobili manjšo trgovino in vrtec. Ta dva objekta, bi bila glede na precejšnje število krajanov nujno potrebna.
M. Zakošek
Društvo gobarjev
V	soboto so preteklo delo ocenili člani gasilskega društva Lokovica, ki nadaljuje delo gasilcev iz Družmirja. Z delom v lanskem letu se vsekakor lahko pohvalijo. Največji uspeh je nedvomno nov dom, ki so ga dogradili v letu 1981. Dom je postal mesto, kjer se zbir?t-jo člani, mladinci in pionirji ter se usposabljajo na predavanjih, teča-jih in tekmovanjih za varstvo pred požari in uresničujejo naloge s pod-ročja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Na podla-gi poročil je bilo moč ugotoviti ve-liko prizadevnost lokoviških gasil-cev in njihovo uspešnost tako pri preventivnih kot represivnih akci-jah.
V	gasilskem domu se je zbralo veliko članov, mladincev in pfonir-jev, predstavnikov krajevnih orga-nizacij, občinske zveze, in sosed-njih gasilskih društev. Posebej velja omeniti gasilce iz Ribnega na Gorenjskem, saj so se člani obeh društev že dogovorili, da bodo pod-pisali listino o pobratenju. Ze sedaj na'mreč dobro sodelujejo. Lokovi-ški gasilci so jim z načrti priskočili na pomoč pri gradnji njihovega do-ma, taborniki iz Soštanja pa so jim lani med taborjenjem pomagali pri delu. Listino o pobratenju bodo podpisali letos avgusta v Ribnem. Zbor lokoviških gasilcev so pope-strili tudi domači pevci.
Lani so bili člani društva zelc
uspešni tudi na tekmovalnem pod-ročju, saj so njihove desetine čla-nov, mladincev in mladink ter pio-nirjev dosegle vrsto dobrih rezulta-tov na najrazličnejših tekmovanjih. Udeleženci so se seznanili tudi s sklepi 9. kongresa slovenskih ga-silcev ter z dejavnostjo občinske zveze in skupnosti za varstvo pred požarom. Seveda so izvolili nove društvene organe ter sprejeli delovni in finančni načrt za letos. Pri uresničevanju načrtov jim bodo seveda tudi letos pomagali vsi kra-jani s prostovoljnimi prispevki, pa tudi drugi krajevni in ostali dejavniki. Vedeti namreč moramo, da je Lokovica majhen kraj in da so v društvo vključeni vsi vaščani. Delujejo skupno in pomagajo drug drugemu ob najrazličnejših akcijah v kraju.
Gostje in predstavniki sosednjih društev so lokoviškim gasilcem če-stitali za njihove uspehe in jim zaželeli še uspešnejše bodoče delo. Predsednik občinske gasilske zveze je na koncu številnim članom društva podelil odlikovanja in pri-znanja za dolgoletno delo v gasilski organizaciji. To je seveda nova spodbuda, da bodo prav tako pove-zani, složni in enotni tudi v prihod-nje dosegali izredne delovne uspehe na področju varstva pred požari in pri reševanju vseh problemov in na-log v svojem kraju.
Miloš Volk

Rek Velenje
Pol stoletja uspešnega dela
Ze leta 1932 so na takratnem velenjskem rudniku ustanovili industrijsko gasilsko društvo, pobudnika za ustanovitev pa sta bila Slavko Trobej in Martin Sovi-nek. Začetnih težav seveda ni manjkalo, vendar so jih gasilci z ^pliko volje in zavesti uspeli premagati in letos s ponosom sla-vijo 50-letnico uspešnega delova-nja. Osrednjo slovesnost bodo predvidoma pripravili 28. junija.
Industrijsko gasilsko društvo na Rek-u ima danes pionirsko, mla-dinsko in člansko desetino. Opera-tivno četo sestavlja 28 gasilcev, kar je seveda veliko premalo, če upoštevamo, da so delovne orga-nizacije Reka postavljene pravza-prav po vsej Saleški dolini. Zato so si letos predvsem zadali nalogo, da bodo svoje vrste podvojili, v veliki meri pa bodo poskrbeli tudi za strokovno usposabljanje mladih članov.
V preteklem letu so opravili pre-ventivne preglede na vseh objektih in na celotnem področju Reka uredili hidrantno omrežje. Roko-vanja z ročnimi gasilnimi aparati so naučili 211 delavcev, pregledali in napolnili pa so tudi 463 ročnih aparatov. V tednu požarne varnos-ti so na osnovni šoli Miha Pintar -Toledo pripravili predavanja za šolsko mladino. Sami so organizi-rali občinsko mladinsko tekmova-nje in se uspešno udeležili še vrste drugih tekmovanj. Clanska deseti-na je na republiškem tekmovanju rudarskih desetin v Trbovljah zasedla prvo mesto. Zaradi pomanjkanja denarja se sicer rav-no ne pritožujejo, moti pa jih, da se njihovega občnega zbora ni udeležil nobeden predstavnik orga-nizacij združenega dela na Reku, izjema je bil le predstavnik delo-vne organizacije EFE.
L. Ojsteršek
Soseska Šalek II
Nova pridobitev
n
m
Prvi lokal v soseski Šalek II že privablja številne občane
Na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju so preteklo sredo odprli poslovalnico Mesnica-delikatesa Tatjana Prekoršek, v kateri nudijo vsak dan sveže meso, tudi odojke in jagnjetino ter mesne izdelke, ki jih delajo v domači delavmci v Vojniku. Ponudbo bodo kasneje še izpopolnili z dobrim domačim vinom.
Prekorškovi imajo mesnico in delavnico za izdelavo mesnih izdel-
kov v Vojniku že zelo dolgo, tako da so njihovi izdelki dobro pozna-ni v Vojniku in okolici, sedaj pa se predstavljajo tudi v Titovem Vele-nju.
Ob odprtju lokala je bila mesnica zares bogato založena, saj so po-nujali zares vse vrste mesa, kot ob-ljubljajo pa bo tako tudi v bodoče.
Lokal je lepo urejen in zares vre-den ogleda, pa tudi posnemanja.
Kulturni teden v občini Mozirje
Bogata razstava v novi galeriji
120-letnica rojstva Ferda Vesela
Števi/ka 6 (620) - 11. februarja 1982	Našikrajiin tjudje	l\S7
Na otvoritvi razstave so se zbrali številni gostje
Šaleška folklorna skupina
Jubilejni nastop
Te dni mineva deset let, ko so člani Šaleške folklorne skupine imeli svoj prvi nastop. Ta pomembni jubilej bodo proslavili v petek zvečer v domu kulture v Titovem Velenju, ko bodo pripravili večer slovenskih Ijudskih plesov. Pred-stavili bodo kar 11 plesov in pre-pričani smo, da bodo kot vselej doslej tudi jutri zvečer navdušili. Člani skupine vabijo vse Ijubitelje slovenskih plesov v dvorano doma kulture.
Vsak četrtek
Naš čas
\_)
razstave
poročil. Do konca druge sve-tovne vojne je ostal na svojem gradu v Grumlofu. Umrl je leta 1946 v Ljubljani.
Vesela nekateri prištevajo med realiste, drugi med sopotnike impresionistov. Ker njegova vloga v razvoju slovenskega slikarstva še ni povsem natančno proučena, je v uvodnem eseju za razstavni katalog, slikar Coro Škodlar napisal kritični poizkus opredelitve slikarjevega genija. Sicer je škodlar sodeloval pri pripravi te zanimive razstave, na kateri bo okoli 50 slik iz raznih javnih in zasebnih zbirk. Najbolj znane so: Zenitovanjska poje-dina, Zena z avbo, Slovo od ne-veste, Prijateljici, Sirota, Kranji-ca ter Pustne šeme in številni portreti.
Razstavo sta podprli tudi Kul-turna skupnost Slovenije in Kul-turna skupnost Velenje, ki je pokrovitelj celotne prireditve. Razstava bo odprta do 4. marca.
Prireditve ob 7. kulturnem tednu v občini Mozirje se v teh dneh vrstijo ena za drugo po vsej dolini. Tudi letos sta zveza kulturnih organizacij in kulturna skupnost občine Mozirje kulturne dneve predvsem namenili izmenjavi kulturnih dosežkov domačih ustvarjalcev in poustvarjalcev med posameznimi kraji. Od drugih umetnikov se bosta Ijubiteljem kulture in ume-tnosti predstavila Dare Ulaga in Saša Vuga. V nazarski lesni industriji so v ponedeljek od-prli razstavo slikarskih de! domačih umetnikov Antona Veneka in Alojza Podkrižni-ka. v torek pa v Elkroju raz-stavo del likovnega samora-stnika Romana Makaroviča. Osrednja proslava ob sloven-skem kulturnem prazniku je bila v ponedeljek zvečer v nazarskerh delavskem domu. Vrsta prireditev se bo zvrstiia vse do sobote zvečer. ko bodo v mozirskem kulturnem domu 7. kulturni teden v ob-
čini Mozirje zaključili. Na slovesnosti bodo najzaslu-žnejšim kulturnim delavcem podelili zlate plakete in pri-znanja, spored pa bo s svojim nastopom popestril pevski zbor gimnazije Celje.
Seveda pa je ob vseh naj-različnejših prireditvah treba poudariti izredno bogato in zanimivo razstavo v novi ga-leriji mozirskega kulturnega doma. Odprli so jo v petek zvečer in s tem obeležili za-četek kulturnega tedna. Prva razstavljalca sta Jože Horvat-Jaki s svojimi slikarskimi in Tone Svetina s kiparskimi stvaritvami. Razstava bo od-prta do 20. februarja in re-snično vredna ogleda.
Tudi to razstavo so odprli v petek zvečer. Poleg obeh umetni-kov so se otvoritvenega slavja udeležili tudištevilni predstavniki kulturnega in družbeno-politič-nega življenja mozirske občine in širšega področja. O novi veliki pridobitvi, o pomenu kulturnega
Otvoritev zanimive
praznika in omenjene razstave je najprej spregovoril predsednik zveze kulturnih organizacij obči-ne Mozirje Anton Venek. Za njim je o 8. februarju in o ustvarjanju Jožeta Horvata-Jakija in Toneta Svetine sprcgovoril še izvršni se-kretar predsedstva CK ZKS Hmil Rojc. v imenu ofeeh umetnikov pa jc njuno ustvarjalnost predstavil Tone Svetina. S svoistvenim na-činom svojega besednega tzraža-nja je govoril o svojem in Jaki-jevem odnosu do umetnosti in o ustvarjalni moči. besede o Jakiju pa bi strnjene lahko izzvenele v znanem zapisu Toneta Svetine: -»Jaki potuje skozi življenje in ži-vljenje potuje skozenj kot reka, kjer slike Sproti nastajajo in izgi-njajo. Kot kamela blodi sko/.i puščavo s svojimi vizijami in uporništvom. Z močjo tigra brani ljubezen do svoje svobode. Kar mu ustreza, šprejme, česar ne mara. ostro zavrne. Toda vselej služi lepoti. Lepota pa ne more biti nikdar premagana in ne more umreti. ker združuje ljudi. ki z njo živijo, in odpira nova brezmejna pota duha.<<
J P PRILOGA: F. Vesel, Sirota, olje
Ferdo Vesel se je rodil leta 1861 v Ljubljani. Slikarsko akademijo je obiskoval na Dunaju in v MUnchenu, kjer se je spoznal z Ažbetom in mu pomagal ustanoviti slikarsko šolo. Nekaj časa je slikal tudi z Jakopičem in že leta 1895 usta-novil v Schvvabingu lastno slikar-sko šolo. Potoval je po Nemčiji, Franciji, švici, Italiji, Bolgariji in Turčiji. V Angliji je spoznal slikarko Jessy, s katero se je kasneje poročil. Leta 1902 se je preselil v grad Grumlof pri Radohovi vasi, kjer je ustvaril svoja najlepša dela. Med prvo svetovno vojno je bil interniran na Ljubljanskem gradu in v Gollersdorfu. Ker ga je prva žena zapustila in se vrnila v Anglijo se je leta 1920 drugič
V petek, 12. februarja, bo ob 19. uri v razstavnih prostorih Kulturnega centra ,,Ivan Napot-nik" Velenje akademik Josip Vidmar odprl retrospektivno razstavo stik Ferda Vesela. Ob otvoritvi bo koncert, na katerem bo mlada sopranistka Irena Vremšak-Bar peta operne arije ob spremljavi pianista Andreja Jarca.
To bo prva razstava po letu 1948, ko je Narodna galerija pri-pravila retrospektivno razstavo Veselovih umetnin. Ferdo Vesel je gotovo eden največjih sloven-skih slikarjev, zato je težko razu-meti, da ob poplavi vsemogočih razstav pri nas še nismo uspeli predstaviti tega znamenitega Slo-venca številnim povojnim generacijam.
Komisija za varstvo okolja
Leta 1977 je bila pri skupščini občine Velenje ustanovljena nova komisija za varstvo okolja. ki naj bi se uspešneje kot prejšnja spo-padla s perečimi problemi na tem področju.
Komisija je svojo deja-vnost razdelila na pet vej in sicer na varstvo vode, var-stvo zemeljskih površin in njihovo rekultivacijo, var-stvo zraka in zaščito prqd hrupom, komunalno deja-vnost ter urbanistično pla-niranje. Pri delu so poiskali pomoč v krajevnih skupno-stih. na šolah, med taborniki, lovci, planinci, ribiči in pri hortikulturnem društvu.
»Največja težava.« pravi predsednik komisije Pavel Ažber, »je bila sprememba mišljenja pri občanih, kateri so poglavitni problemi s področja varstva okolja. Najbolj smo se bali za zele-nice in okrasno drevje če-prav naj bi nam te predvsem služile. ne pa nas utesnjeva-le, nismo pa videli propada-nje voda. nismo videli gre-hov sodobrfe urbanizacije.«
Komisija se je odločno spoprijela s temi prpblemi. Opravljene so bile določene preiskave o varstvu zraka in hrupu, kt so pokazale. da je stanje v občini še dokaj za-dovoljivo. Istočasno je ko-misija pričela opozarjati na onesnaženost reke Pake. ki
vedno popolnoma odprto. Prav gotovo pa bi bilo po-trebno opraviti določene raziskave in ugotoviti kak-šne posledice bo imelo tak-šno odlaganje pepela za našo dolino. saj je morda trenutna korist mnogo manjša od škode s katero se bomo ote-pali v prihodnjih desetletjih.
Jezero je biološko mrtvo
ima pri izhodu iz Soštanja že četrto stoptijo onesnaženo-sti. Čistilna naprava bo sicer to stanje bistveno izboljšala. vendar le. če $e bomo zave-dali. da čistilna naprava omogoča samo organsko, ne pa tudi kemijsko čiščenje
Pavel Ažber: Podobo naše krajine kvarijo tudi visoko-pritlične hiše mestnega tipa
onesnažene vode. Strupi lahko mikroorganizme. ki bodo v čistilni napravi skr-beli. za organsko čiščenje vode. popolnoma uničijo in potem čistilna naprava ne bo opravljala svoje naloge.
Posebno skrb je komisija namenila urbanističnemu planiranju. Pavel Ažber pravi: »Na območju občine
Velenjc opažamo po smotr-nosti ureditve dve nasprotni področji in sicer mestni pre-del na eni in krajino na drugi strani. Medtem. ko je v mestnom jedru čutiti skrb za smotrno in sodobno ureje-nost. pa postaja naša krajina domačemu in tujemu ob-iskovalcu vedno manj zani-miva. saj njena urejenost ne ustreza sodobnim hotenjem in potrebam naše družbe. Omenim naj le prodor viso-kopritličnih hiš mestnega tipa. ki v naši krajini delujejo' kot tujek in kvarijo njen estetski videz. Škoda. ki je tako nastala je velika in ne-popravljiva in tako je razen na Gorenjskem v večini slo-venskih krajev. Tudi poči-tniške hršegradimo vstilu. ki ni značifen za našo krajino.«
Te ugotovitve komisije za varstvo okolja opozarjajo. da moramo skrbneje načr-tovati tudi posege v našo krajino. saj njeno maličenje nikomur ne koristi.
Posebno vprašanje so bila za komisijo ve'lenjska jezera.
»Plevelo jezero je zaradi onesnaženja biološko mrtvo.« pravi Pavel Ažber. »Glavni povzročitelj tak-šncga kritičnega stanja je elektrofiltrski pepel. Prav zatoje gradnja kakršnih koli turističnih in rekreacijskih objektov ob jezeru nepri-mcrna. saj jc nesmiselno
voditi turiste k jezeru injim razkazovati tisto kar razka-zovanja ni vredno. Glede na težave z vodo s katerimi se srečujemo v Titovem Vele-nju in.ki nastajajotudizaradi uporabljanja pitne vode za industrijske namene. je onesnaženje tako velikih količin zbranc vode. kot je v
naših jezerih. nerazumljivo' in nesprejemljivo dejstvo. To še toliko bolj. ker je po zakonu povzročitelj odpa-dkov dolžan z odpadki.ra-vnati smotrno. neškodljivo in primcrno okolju.«
Kljub veliki žefji, da bi ta problem kar najuspešneje razre.šili. je to vprašanje še
Onesnažujemo velike količine nakopičene vode
Zanimivosti
Prispevki mladih
dopisnikov
Srečanje s Titom
Bi!a je nedelja leta 1977. Z oč-kom in mamico smo se napotili k teti v Tržič, kajti pisala nam je, da bi prišli praznovat njen rojstni dan. Rade volje smo seodpravili na pot.
IVIed vožnjo sta bila očka in mamica zatopljena v neki pogovor, jaz pa sem se zazrla v pokrajino, ki je bežala mimo. Prebudil me je očka, ko je pritisnil na zavoro in je avtomobil na silo ustavil. Malo pred Kranjem smo zagledali mno-žico avtomobilov. Vsi smo se spo-gledali. Nismo mogli naprej. »Ali se je zgodila nesreča?« je prva re-kla mama. Že tako smo bili pozni, sedaj pa še to. Očka je predlagal, da bi tu nekje parkirali in odšli pogledat, kaj se pravzaprav godi.
Do križišča smo odšli tiho. Prišli smo bližje, Ijudje so stali ob cesti.
Zagledali smo tudi miličnika, ki je urejal promet. Prerinili smo se skozi gručo Ijudi in zvedeli, smo kaj je. Prvi je zvedel očka in mi povedal. Bila sem presenečena: »Pripeljal se bo Tito.« Nisem mu verjela. Toda vsi ti Ijudje na bal-konih, oknih in cesti so očkovo izjavo potrdili. V njihovih očeh sem videla veselje. Vsi so imeli poglede uprte v cesto, od koder naj bi se pripeljal Tito.
Nismo dolgo čakali, že smo izza ovinka zaslišali sirene avtomobi-
Moje razvedrilo
Tako kot večina ljudi na svetu se tudi jaz ukvarjam s športom. Moja najljubša športa sta smu-čanje na snegu in kolesarjenje. Cloveku šport nikoli ne škodi, le zdrav in odporen je še bolj. Na smučeh sem že dosegel uspeh. To je za vsakega človeka veliko pri-znanje, če vidi, da je s trudom tudi nekaj dosegel. Ker ljubim naravo in kolo, seveda tudi rad kolesarim. Tudi na kolesu sem že dosegel razne uspehe, a jih ne bi našteval, saj to tako ni tako pomembno. V
tem športu najdem razvedrilo in pozabim na skrbi"doma in v šoli.
Ljudje pa, ki se vdajajo pijači, mamilom in delno tudi cigaretom, naj bi se temu raje odpovedali in našli kakšen konjiček v športu, ki bi jim bolj koristil. Se posebej bi to naj veljalo za mlade ljudi, ki . že na veliko uživajo mamila in ka-dijo. To je samo zapravljanje denarja in škodljivost zdravju.
Andrej Verhovnik, 8 b, OS bratov L,etonje šmartno ob Paki
Zimski čas
Luči se prižigajo vse bolj sneži, ulice polne so tislih, ki snegjih veseli. Zdaj čas je počitnic, prostih. veselih dni, pozahUi smo šolo, težke in mučne dni.
Vlasta Klanfer OS Karel Destovnik Kajuh
Nismo se prepustili brezdelju
lov, ki so spremljali predsednika na poti. Kakor da bi bilo konec sveta, je med Ijudmi zavladala tišina.
Pripeljal se je. Crn avtomobil je vozil počasi. Zagledali smo tova-riša predsednika, oblečenega v svetlo modri unoformi in z belimi rokavicami na rokah nam je ma-hal. Od veselja smo mu ploskali in klicali »Tito!« Njegovega obraza nisem videla najbolj razločno, toda bila sem blizu njega. Nisem si mi-slila, da ga bom lahko tudi jaz vi-dela od blizu: našega heroja, borca za mir, prijatelja, državljana sveta.
Toda smrt je v naših srcih ustvarila žalost, samoto, praznino.
Tisti dan, tisti hip, ko smo zvedeli za njegovo smrt, je mnogokatere-mu pritekla po obrazu solza. Ta-kratso se ulice spraznile. Ljudje so hiteli proti domu, z robcem v roki, a nobeden ni spregovoril niti be-sedice. Toda tovariša Tita imamo vsi v spominu. Nikdar ga ne bomo pozabili.
A najbolj sem zadovoljna jaz, saj sem ga videla od blizu, pa čeprav mu nisem mogla stisniti roke ali podariti šopka in reči nekaj besed.
Vesna Preložnik, 8. b OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
Ceprav so zimske počitnice v največjem razmahu, taborniki kar ne moremo mirovati. Zima je pač tak čas, ko taborniki organiziramo tečaje, na katerih izpopolnjujemo svoje znanje.
Letos se je ObZT Velenje odlo-čila, da organizira dva seminana. Prvi je bil 25. in 26. januarja v So-štanju. Pripravili so ga taborniki odreda Pusti grad. Seminar je bil namenjen tabornikom, ki bodo kmalu postali novi vodniki. Spo-znali so delo vodnika s taborniki, organizacijo in potek taborniškega mnogoboja, hkrati pa poglobili taborniško znanje.
Drugi seminar med letošnjimi zimskimi počitnicami bo v Zavod-njah. Namenjen bo že „starim taborniškim mačkom". Taborniki se bodo na tem seminarju fiodrob-neje seznanili s topografijo in .orientacijo v naravi. V ta namen pa smo izdali priročnik o topo-grafiji, ki ga je sestavil in uredil Igor Bahor. Na tem seminarju bo govora tudi o tem, kako bi uresni-čili geslo: V vsako krajevno skup-
nost taborniško enoto, kajti v Titovem Velenju deluje v krajevni skupnosti samo ena taborniška četa. Načelnik te čete Andrej Trampuž nam bo poskušal posre-dovati nekaj praktiČnih napotkov o delu taborniške enote v krajevni skupnosti. V Zavodnjah bomo taborniki poskušali napraviti bivak iz naravnega materiala, najpo-gumnejši pa bodo v njem tudi pre-spali. Seveda na tem tečaju ne bo manjkalo zabave", če pa bo dovolj snega se bomo tudi sankali in smu-čali.
Med počitnicami šmo bili tabor-niki delovni tudi na drugih pod-ročjih na primer na kulturnem. V dokaz naj povem, da smo si ta-borniki odreda Jezerski Zmaj ogledali spominsko sobo. narod-nega heroja Karla Destovnika-Kajuha v Soštanju, o njegovi živ-Ijenjski poti pa nam je spregovoril ravnatelj šole Karel Kordeš.
Tako se taborniki iz Velenja tudi med počitnicami nismo prepustili počitniškemu brezdelju.
Boris Kampare
Brez vode ni življenja
Voda je vir našega življenja. Brez nje ne moremo živeti. Že v starih časih, ko so ljudje s pomočjo vode olajšali delo. Po,vodi so splavarili, gradili mline in žage na vodni pro-gi. Sedaj vse to izumira. Na bregovih rek pa stojijo mogočne hidroelektrarne, ki nam dajajo prepotrebno elektriko.
Skozi naš karj teče reka Paka. To je ena izmed najbolj onesnaže-nih rek v Sloveniji. Izvira pod
Pohorjem. Vse do Titovega Velenja je čista, potem pa se zelo onesnaži. Kaj vse prenaša reka Paka, se lah-ko vidi ob poplavah, ko so njeni bregovi „okrašeni" z raznimi vrečkami in podobnim.
Tudi življenje v reki Paki je rev-no. Le tu in tam zagledaš kakšno ribico. V vasici Račica se reka Paka izliva v dokaj čisto Savinjo, ki priteče izpod Okrešlja.
Boštjan Pečnik 4. r OŠ Bratov Letonje
Naša razredna skupnost
Našrazred! Resje nekaj posebnega. Učenci smo z vseh vetrov in po na-ključju smo prišli vsi ravno v to razre-dno skupnost. Je nekaj dobrih, nekaj slabih, največ pa srednjedobrih učen-cev. Pa to nas nič ne moti.odlično se razumemo med sabo.
Ne vem zakaj, ampak čista resnica je, da nas imajo učitelji v zobeh. In to ravno naš razred! 8. b! Že res. da smo malce čez mero živahni. ampak pri tem smo složni. Če eden nagaja. začnemo vsi! Kaj ni to složna razredna sku-pnost? Saj poznate pregovor: v slogi je moč. In mi se ga dobesedno držimo.
Ampak takole vam nekaj zaupam, mimogrede, da vsak dan nekaj ušpi-ćimo. Potem pa se naš tovariš razre-dnik jezi in huduje na nas in pravi, da smo skoraj vsak dan na tapeti v zbor-nici. Seveda so bili fantje bolj razpo-sajeni, da bi bili složni, smo jim sledile tudi deklice. Tako pravi naš razrednik, da smo sedaj hujše od fantov.
Razređnika spoštujemo. Verjame-mo vsaki njegovi besedi, saj starejši imajo tako vedno prav.
Karmelija Veternik 8. b OŠ Karel Destovnik Kajuh
Moj prosti čas
Konecje prvega polletja in oceneso znane. Ssvojimi ocenami nisem preveč zadovoljna, saj vem, da bi bilo lahko bolje.
Veliko časa. a kljub temu premalo. sem posvečala šoli. Torej bo v drugem poletju potrebnoše skrajšati prostičas. Saj ga tudi sedaj ni veliko. pa vendarje. Te dragocene urice pa tako zelo hitro minevajo. Zdijo se mi mnogo, mnogo krajše od tistih. ki jih preživljam ob šolskih knjigah. Pri nekaterih knjigah se manj dolgočasim, ker me bolj zani-majo.
V prostem času delam kar hočem.
Takrat nimam določeno, kako dolgo naj kaj delam. V prostem času veliko poslušam radio, ob tem pa berem razne revije. Drugače pa berem knjige. pa tudi prijetna oddaja po televiziji je dobrodošla. Velikokrat urejam tudi zbirko papirnatih prtičkov. Če pa je prostega časa več, kot sedaj med po-čitnicami, pa najraje smučam in pla-vam.
Seveda bi bila zelo vesela, če bi bilo prostega časa več, če bi bile počitnice daljše. .*.
Janja Kugonič OŠ Karel Destovnik Kajuh
Stevilka 6 (620) - 11. februarja 1982
Prvi sneg
Že luči so pogasnile, a snežinke bele so tedaj se prebudile, se igrale so, skakljale sem in tja in gor in dol,
dokler na zemljo niso pale, in tam tiho obležale.
Milica Atelšek OŠ Karel Destovnik Kajuh
Jezikovno razsodišče (56.57)
Delavka o zapostavljanju slovenščine
lz Kopra smo dobili pismo, ki ga v celoti sprejemamo med svoja sporo-čila.
Jezikovnemu razsodišču.
V zvezi z Vašim javnim pozivom glede rabe slovenskega jezika imam naslednje pripombe:
1.	Vsi naši govomiki Slovenci, ki nastopajo na televiziji, naj bi govorili slovensko ne glede na to, katere narodnosti je njihov sogovornik.
2.	Vsi slovenski državljani — politiki, gospodarstveniki in drugi, ki se nam kažejo na televizijskih zaslo-nih drugih republik, naj govorijo slovensko.
Poslušanje »slovenske srbohrva-ščine« je v večini primerov žalitev tako za slovenski jezik kot hrvaški oziroma srbski. Redki so namreč tisti Slovenci, ki obvladajo hrvaški ali srbski knjižni jezik. Noben Hrvat, Srb ali pripadnik drugega jezikovne-ga področja ne »mlati« v slovenščini, kadar sodeluje v oddaji siovenske
televizije. Menim, da se v tem kaže tudi spoštovanje do materinščine in da ne gre samo za neobvladovanje drugega jezika.
3.	Vse organizacije in organi v Sloveniji bi morali v mejah naše države dopisovati v slovenščini, ne pa da opletajo s slabo srbohrvaščino, češ da v drugih republikah slovensko ne razumejo.
4.	Slovenščina srednješolske mla-dine je revna, še slabše pa je s slovenskim izražanjem mladine in otrok iz mešanih zakonov. Ti nered-ko govorijo v jezikovnem »jugokon-glomeratu«.
O lepi slovenščini. o napisih in nazivih je veliko govoril tudi dr. Josip Vidmar. mi pa še kar naprej ostajamo hlapci.
To je moje osebno mnenje, ker sem Slovenka, delavka, vendar daleč od prosvete.
S spoštovanjem!
V. V.
Tujega nočemo svojega ne damo
,,Ko sem se peljal v Novo Gorico, sem na vipavski vojašni-ci videl velike in lepe napise PO-SLE TITA TITO, TITO SLO-BODA, TUĐE NEČEMO SVO-JE NEDAMO. Motilo pa me je, da so ti napisi sredi slovenskega kraja v srbohrvaščini. Saj so obrnjeni proti cesti in so torej namenjeni popotnikom in okoli-škim prebivalcem, ti pa so Slovenci."
Drži 243. člen jugoslovanske ustave izrecno določa: ,,V oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije se v skladu z ustavo SFRJ zagotavlja enakopravnost jezi-kov narodov in narodnosti Jugo-slavije in njihovih pisav. — Pri poveljevanju in vojaškem pouku v Jugoslovanski ljudski armadi se lahko v skladu z zveznim zakonom uporablja eden od jezi-kov narodov Jugoslavije, v nje-nih delih pa jeziki narodov in narodnosti." — Torej je tako imenovani uradni jezik v ,JLA namenjen samo poveljevanju in vojaškem pouku. V prime/u, ki ga navajate, pa gre za napise, očitno namenjen zunanjim opazovalcem, prebiValstvu, saj
so to gesla, ki izražajo privrže-nost skupnim idejam in vredno-tam, torej zraščenost vojske s prebivalstvom. Toda kakšna naj bo ta zraščenost, če je jezik ogovarjanja nedomač, pa čeprav je bratski? Po določilih drugega odstavka člena 243. se v SLO slovenščina uveljavlja kot uradni jezik — zakaj se ne bi tudi v red-ni vojski na Slovenskem vselej takrat, kadar gre za kulturno funkcijo jezikovnega sporočila? (Podobno velja za označevalne napise na vojašnicah; za Bežigra-dom v Ljubljani beremo na primer KASARNA LJUBE SERCERA, prav pa bi bilo VO-JAŠNICA LJUBA ŠERCERJA slovenskega narodnega heroja.)
Jezikovno razsodišče se strinja s stališčem v dopisu in predlaga odgovornim v JLA, naj stvari čimprej primerno uredijo.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobu-de za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodBče. RK. SZDL Sloveniie. Komenskega 7, 61000 Ljubljana
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
MARJAN BREGAR
ILIR SE VRnCn
34. »Izdajalec!« je zavpila Anesta vnovič, ko sta jezdila navzdol.
»Molči! Še preden se zdani, bom — knez!« je pribil Udurik, trdneje zgrabil knežnjo in še silneje spodbodel vranca.
Dirjala sta skozi goščo, se izvila na polja in topotala po stezah v smer, kjer so maloprej ugašali taborni ognji...
Medtem pa se je zgoraj v Gradišču odvijala zgodba, nekoliko drugačna, kot so si predsta-vljali
Plemičev pajdaš, ki je dobil nalogo opraviti s Kenom v ječi, se je grdo opekel! Ko se je z mečein v rodi spustil navzdol, ga je tu čakalo ostro bodalo in sokolje oči, vajene teme, pa dvoje kovaških rok, ki so znale opraviti tudi z volkom ...
S konico noža na vratu je mož moral pri-znati:« Poslal me je Udurik!«
In povedati je moral, da so pred obzidjem Rimljani, pripravljeni, da vsak trenutek vko-rakajo skozi odprta vrata ...
Kenje spustil možakarja, se pognal izječe in z nečloveškim glasom zatulil sredi dvorišča.
»Na noge, Ijudje! K orožju!«
Nato se je Ken vrgel k vratom, da jih po-slednji hip zapahne.
Bilo je prepozno! Neznanska sila z druge strani je treščila vratna krila spet vsaksebi in Ken je z mečem, uplenjenim izdajalcu, za hip zaustavil reko mož, ki je planila v Gradišče.
Branilci so medtem že privreli iz poslopij in napadalci so obstali kot vkopani. Vnel se je silovit boj.
Rimljani, pripravljeni na tiho klanje po spalnicah, niso bili kos odkritemu napadu stotine razbesnelih branilcev. V siju bakel so klonili drug za drugim. En sam je navsezadnje še stal sredi Keltov. Poten in krvav, vendar brez strahu v sivih očeh. Ursus!
»Stojte!« je kriknil in visoko dvignil roko z mečem.
Številka 6 (620) - 11. februarja 1982
Odtuintam
i\S 9
Lov nasulca
Srečni le nekateri
Mnogi so z letošnjo zimo zado-voljni, smučarji tarnajo zaradi nje-ne snežene skromnosti, strastni ribiči, ki se cele dneve trudijo upleniti kar najlepšega sulca, pa skorajda obupavajo. Suho in hlad-no vreme z nizkimi vodami pravi-jo, da ne obeta dobrega prijema. Tako tudi je, saj se ribiči od Letu-ša do Nazarij skorajđa zaman borijo za kakšno večjo trofejo tega roparskega kraljeviča.
Kdaj pa kaj je sreča vendarle milostna, če ne za enega, pa za drugega. V nedeljo dopoldne je osrečila ribiča z dunajske Nove va-si Kurta Machaczeka, ki je z oče-tom Karlom letos že drugič zasle-doval kapitalnega sulca. Prvič sta srečo poskušala kmalu po novem
letu in vsakemu sta prijela po dva sulca. Ker pa imata v svoji zbirki že vrsto lepših trofej, sta vse štiri spustila nazaj v Savinjo, za spo-min pa so jima ostali filmski posnetki.
Ponovno sta vabo vrgla to sobo-to in nedeljo in znova ju sreča ni zapustila. Zopet sta vsakemu naj-prej prijela po dva „manjša" primerka in vsi so lahko splavali nazaj. Sele peti je bil pravšnji. In ne zaman. Krepak samec je v dolžino meril 108 centimetrov in tehtal 10 kilogramov. V desetih minutah svojega zadnjega boja je Kurta Machaczeka pošteno namu-čil, je bilo pa zadovoljstvo potem toliko večje.
J. P.
i
Zadovoljni Kurt z zares lepim spominom na Savinjine tolmune
Zdravstveni center Velenje
TOZD BOLNIŠN1CA - ZDRAVILIŠČE
TOPOLŠICA
OBJAVLJA
na podlagi sklepa 10 prosta dela in naloge
1.	skladiščnika
2.	KV mizarja
3.	KV kuharico
Pogoji:
Pod štev. 1.: Trgovski pomočnik ali ekonomski tehnik z
eno leto delovnih izkušenj Pod štev. 2. in 3.: KV delavec ustrezne stroke
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Zdravstveni center Velenje, TOZD BOLNIŠNICA-ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA, kadrovska služba, 63326 To-polšica, v *15 dneh po objavi.
Vse kandidate bomo o izbiri pisno obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi.
turisticno gostinska in propagandna delovna organizacma
PAKA, n. sub. o.
tozd gostinstvo, o. sub. o.
Rudarska 1, TITOVO VELENJE
DELAVSKI SVET TOZD PONOVNO RAZPISUJE
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi
vodjetozd
Kandidat za razpisana prosta dela in naloge mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi spo-razumi in družbenimi dogovori izpolnjevati še naslednje po-goje:
—	da ima najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske, tehnične ali družboslovne smeri s petimi leti delovne dobe, od tega vsaj tri leta pri opravljanju odgovornih del in nalog, ali da ima z delom pridobljene delovne zmožnosti, za katere se zahteva višješolska izobrazba
—	da je družbenopolitično angažiran, ustrezno politično raz-gledan, da ima organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi cilji sprejete poslovne politike TOZD ob načelu solidarnosti in vzajemnosti, krepitve in poglabljanja samoupravne orga-niziranosti.
Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija TOZD Gostinstvo, o. sub. o., Titovo Velenje, Rudarska 1, v 15 dneh po objavi razpisa. Imenovanje velja za štiri leta. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Pisma bralcem
Mala anketa
Skoraj je neverjetno, da je bil tale posnetek narejen natanko pred dvema dnevoma, v torek torej. Kot da sploh nismo sredi februarja. Sonceže tako prijetno greje, da je na vseh igriščih že pravi živ-žav.
Kulturne prireditve
Kako dolgo še?
V spomin na pesnika Franceta Prešerna praznujemo Slovenci 8. februarja kulturni praznik. V tem času je povsod še posebej veliko kulturnih nrireditev,
In kaj menijo naši občani o kul-turnih prireditvah v občini Velenje? Jih je dovolj, zakaj niso bolj mno-žično obiskane? Takšna vprašanja smo jim zastavili te dni.
MARIJA TER-ČE: „Domasem s Konovega in nekaj časa sem tudi sama pela v pevskem zboru našega kraja. Prav rada sem obiskovala tudi razne kulturne prireditve. Na Konovem si jih tudi še sedaj ogledam. Zal, jih niveliko. Sicer pa zanimanje zanje vse bolj upada. Po mojem mnenju je tega kriva televizija. Vsi po večerih str-mimo v televizijske ekrane in se le težko odločimo, da bi si ogledali še kaj drugega. Pred leti pa je biio to drugače. Razne prireditve so bile takorekoč edino razvedrilo."
CIRIL JAN: „Doma sem iz Škal, kjer ni po-sebno veliko kulturnih prire-ditev. Mladinska organizacija je včasih precej de-lala na tem pod-ročju, sedaj pa je to delo nekam zamrlo. še dobro, da imamo tudi prosvetno društvo, ki pripravi vsaj nekaj zanimivih prireditev, katere si krajani prav ra-di ogledajo. Najbrž bi jih moralo biti še več."
RANKO DE- fejgr'%. RAJIĆ: ,,Me- J^ % nim, da je v Ti- •
občasne gledali-
ške predstave, likovne razsiave, nc manjka pa tudi drugih kulturnih prireditev. Vse si z veseljem ogle-dam. Ob vsem tem pa bi bilo po-trebno razmisliti, da bi v Titovem Velenju pogostejc gostovali tudi umetniki iz drugih bratskih repub-lik s svojimi kulturnimi dosežki. Predvsem zato. ker nas ie tukaj ve-liko iz drugih republik. Nikakor pa nisem zadovoljen s fiimskim spore-dom v kinematografih. Vse preveč-krat so na sporedu komercialni filmi. Tudi nilaui v tem mestu nimajo dovolj razvedrila. Manjka jim prostor. v katerem bi lahko go-jili razne družabne igre, imeli plese. Za z.daj so jim na voljo le gostinski lokali."
FRANJO BU-JAN: „Skoraj ^ggggl trideset Iet že ži-	W
vim v Titovem	»	*
Velenju, sem pa 3$3~ sem prišel iz IjggMr Hrvatske. Dob-	' *Jffl|
ro sem se vživel ||H|||j v novo okolje, hHHmummBB prav rad pa obi-
ščem tudi kakšno kulturno priredi-tev, ki pa jih je po mojem mnenju premalo. Tu mislim predvsem na preproste prireditve. Prav škoda je, da ne znamo Rdeče dvorane bolj iz-koristiti. V njej bi se lahko vsak te-den zvrstila vrsta zanimivih priredi-tev, katere bi bile po mojem mne-nju tudi množično obiskane.
Zelo me moti tudi, da v Titovem Velenju ni več prireditev za mlade. Gotovo se ti tudi zaradi tega vse prepogosto potikajo po lokalih."
ANICA GRM: „Pred leti sem rada obiskala kakšno kulturno prireditev, zdaj pa pravzaprav nimam možno-sti. Imam dve le-ti starega otro-ka, katerega ne morem puščati samega, je pa tudi še premajhen, da bi ga vodila s se-boj. Ker nimam možnosti, da bi hodila na razne prireditve, tudi ne spremljam, kdaj so in kolikojih je. Moje razvedrilo je televizijski pro-gram, rada pa preberem tudi kak-šno knjigo."
Gotovo vsi poznate naselje Metleče. Tu je naš lepi dom in lahko zatrdim, da tukaj živimo redoljubni in marljivi krajani. Čistimo okolje, skrbimo za lepe vrtove, okna in balkoni pa so v poletnem času okrašeni s cvetjem. Celo cesta je sedaj urejena in mimoidoči radi pogledajo k nam, mi pa smo seveda zadovoljni. Toda ni vse tako čedno. Že dolgo časa nas jezi zapuščena baraka bivšega Gradbenika, ki zelo kazi izgled naše okolice, kar kaže tudi posnetek.
Iz te pritlične stavbe Gradbenika so se izselili stanovalci že pred dvema letoma ali še prej, posto-poma so izginila okna, vrata, deli strehe, . . . in ostala je razvalina. Zanimalo nas je, kako dolgo bo še stal ta objekt. Na krajevni skupnosti v šoštanju smo izvedeli, da so že izdali nalog za rušenje, vendar se to doslej še ni zgodilo.
Mimogrede naj omenim, da sem poleti lani slučajno slišal na cesti, ko sem šel proti domu, naslednji pogovor: „Hans, poglej
to grdo pogorišče, še vedno stoji." Mož pa je smehljaje se odgovoril: ,,Veš žena, so pač stroški s pospravljanjem, sedaj pa je čas varčevanja." Gotovo sta bila turi-sta in pri srcu mi je bilo hudo, ko sem moral slišati to kritiko.
Tam mimo vodi tudi cesta v Topolšico, Florjan in Penk, tako da je na njej veliko prometa. Mimo prihajajo tudi tujci, zato bi bilo resnično nujno, da bi ta objekt porušili.
Rudi Klamfer, Šoštanj
lOrfi
Prispevki bralce v
Številka 6 (620) - 11. februarja 1982
Še enkrat
[MOLZN! SfRO~A
! FECRO VVESTFAUA
Nekatera vprašanja socialistične vzgoje mladine
Pred dvema mesecema (10.12.1981) je v časopisu Naš čas izšlo razmišljanje Toneta Šelige z naslovom »Nekatera vpraša-nja socialistične vzgoje niladine«. Zaradi objektivnih težav reagiram na pisanje relativno pozno. Vprašanja, ki jih Šeliga v svojem pisanju obravnava imajo namreč tako težo, da tolikšna zamuda pravzaprav ne predstavlja nobene resnejše ovire.
Celovitejše obravnavanje Šeli-govega politično-ideološkega pojmovanja družbene prakse, bi vzelo preveč dragocenega prosto-ra, zato se bom omejil ie na nekatere stvari. Potem ko Šeliga določi 9 temeljnih družbenih vrednot (pri čemer ni jasno. zakaj, sicer njegova posrečena odločitev prav za Ijudsko število devet), je pričakovati. da bo tem vrednotam zoperstavljena druž-bena praksa, ki nikakor noče biti v skladu z njimi. Takoj se poka-že, da je pričakovanje zaman. kajti Šeliga družbeno prakso reducira na problematični pojav malomeščanov. ki nikakor noče-jo upoštevati »socialistični kul-turni bonton«, in se zato medse-bojno nagovarjajo z gospod in gospa. Še ie takih primerov, ki pa so (kar Seliga noče razumeti) utemeljeni in posredovani z vla-dajočimi družbenoekonomskimi odnosi. Šeliga npr. govori o med ljudmi razširjeni navadi medse-bojnega lituliranja z gospod in gospa in se mu pri tem utrne misel, »da je bil eden od ciljev naše revolucije. da bi bili vsi delovni Ijudje in občani tovariši.«
Tako razumevanje naše revoluci-je je popolnoma napačno! Cilj naše revolucije je bil ekonomska in politična oblast delavskega razreda. s tem pa tudi rušenje pogojev. ki obnavljajo socialno diferenciacijo. hierarhično struk-turirano družbo, privilegirane socialne sloje ipd. Ce to v naši družbi še ni uresničeno. potem pomeni, da »gospodakanje« ni nobena razvada ljudi, ki bi jo "oilo mogoče odpraviti z upošte-vanjem »socialističnega bonto-na«. ampak se ohranja zaradi obstoja socialne diferenciacije, znotraj katere gospodje in gospe imajo realno ekonomsko osnovo za ohranjanje njihovega gospo-skega statusa. Zato tega nikakor ni mogoče odpraviti z moraliza-torskimi pridigami, ampak le z odpravljanjem družbenoeko-nomskih odnosov, ki reproduci-rajo socialni sloj gospodov in gospa.
Podobno se Šeligi dogaja, ko govori o sicer centralni temi njcgovega članka, socialistični vzgoji. Tudi v tem primeru se mu maščuje vulgariziranje funda-mentalne marksistične kategori-je, družbene prakse. Kot je v svojem članku zapisal, zanj kon-
kretna družbena praksa pomeni »družbene odnose in dejavnike, ki pri mladem človeku krepijo zaupanje in Ijubezen do domovi-ne. socializma, samoupravljanja in spodbujajo angažiranost ljudi v tej smeri« (verjetno v smeri krepitve Ijubezni in zaupanja do...). Tako stališče odvzame praksi njeno bistveno značilnost, tj. proces revolucionarnega spre-minjanja vseh družbenih odno-sov in jo spremeni v dogmo, ki zahteva le zaupanje in Ijubezen. torej nekritično pristajanje n'a obstoječe. Temu ustrezen je tudi Šeligov odnos do socialistične vzgoje. ki je v njegovi interpreta-ciji le represivna socializacija, ki ljudi s pomočjo »večnih kalu-pov« (oz. nezgodovinskega poj-movanja družbcnih vrednot) oblikuje v pasivne odtise, slepe izvršitelje sistema. brez človeške subjektivnosti in samostojnosti. Pokaže se, da je zanj sociahstična vzgoja opravljena tedaj. ko ob-jckti te vzgoje (mlade generacije) dosežejo zaupanje in Ijubezen do vzgojnih vrednot. kot jih razume Šeliga. Naloga starejših generacij bi po tej logiki bila, da zaupanje in Ijubezen mladih krepijo. Te-daj. ko to nalogo opravijo, je verjctno vzgojni proces končan, kajti mlade generacije so »dovolj krepke« v svojem zaupanju in Ijubezni ter so sposobne prevzeti vlogo starejših in nadalje v tem slogu krepiti nove mlade genera-cije. Tako zamišljena fizkultura krepitve ljubezni in zaupanja se po tej idilično zamišljeni pre-močrtni poti nadaljuje v nove svetle prihodnosti'in vse bi bilo - lepo in prav, ko ne bi to idilo motili nekateri pojavi »pank glasbe, ultra revolucionarnega pesništva in druge revolucionar-ne zabavne umetnosti« (sic!). Tem pojavom Šeliga, zvest svo-jemu črno-belemu razumevanju stvati, pripisuje skrajno negativ-ne oznake. Zato je razumljivo, da po njegovem umevanju nikakor ne morejo imeti korenine v naši družbi, temveč so lahko le uvože-ni iz »razkrajajoče se kapitalistič-ne družbe«. Takemu stališču sledi zamegljena, zato pa nič manj odločna zahteva za napad na take pojave. Značilno je, da se Šeliga obregne prav ob punk, ki mu med vrsticami očita koloniza-cijo naše mladine, ne moti pa ga npr. nemško-tirolska kolonizaci-ja v tako imenovani slovenski narodno-zabavni glasbi. Značil-no zato, ker so nekateri naši
ideologi trdili, poi^bno kot da-nes Šeliga, da je namreč rock glasba v naših razmerah koloni-zacija (ki jo seveda izvaja kapita-listična družba) in da duhovno zastruplja našo mladino. Značil-no tudi zato, ker ravno punk (kot radikalizacija rock glasbe) jasno in odprto opozarja na negativne družbene pojave, proti katerim bi se tudi Šeliga želel boriti.
V Šeligovi zakladnici priročnih idej pa je mogoče najti tudi neprikrito namigovanje na Mar-xa, seveda na način, ki ni zgolj vulgarizacija temveč meji že na potvorbo. Seiiga npr. trdi: »Ge-nerično bistvo človeka je zavest-na-načrtna ustvarjalnost, torej ustvarjalno delo«, in se sprašuje, če smo storili dovolj pri oblikova-nju zavesti pri mladem človeku, da je »smisel življenja v delu, da je vsako delo cenjeno .. .«. Šeliga torej ponovno z »levo roko« opravi z dejansko družbeno prakso in molče predpostavlja, da je delo že raz-odtujeno, svo-bodno in ustvarjalno; problem, ki ostane je le. kako mlade prepričati, da je to resnica. Kot sam opaža, je naloga kaj težavna, vendar ne ve, da je težavna zato, ker je eno temeljnih obeležij naše družbe še vedno odtujeno delo. Odtujeno delo pa naredi »člove-kovo generično bitje .. . za neko čioveku tuje bitje, za sredstvo njegov^ individualne eksistence. CIoveKu odtujuje njegovo iastno telo,«kakor naravo izven njega, kakor njegovo duhovno bistvo, njegovo človeško bistvo« (Karl Marx, MEID I, str. 310). Šeliga torej dejansko zahteva spoštova-nje odtujenega dela in se s tem postavlja na pozicijo. ki jo v svojem članku tako vneto kritizi-ra (vpliv z zahoda). Ko npr. trdi, da je nesprejemljivo, da ima mlad človek odklonilen odnos do rudarskega, zidarskega ipd. dela, zamolči dejstvo, da je to delo dejansko težko, neustvarjalno in (v primerjavi s »pisarniškimi poklici«) premalo plačano. Če ima nekdo odklonilen odnos do takšnega dela, to ni malomeščan-ska miselnost, temveč »misel-nost«, ki zahteva odpravo takšne družbene delitve dela, v kateri si večina zagotavlja flzično in du-hovno eksistenco s težkim in' neustvaijalnim delom, manjšina pa se skokoma »približuje« svo-jemu generičnemu bistvu.
Videli smo torej, kako lahko sicer dober namen rodi kaj čudne poglede na problem socialistične vzgoje. Temeljne vrednote se lahko prelevijo v orožje za poli-tično diskvalifikacijo in lepljenje političnih etiket. Takšen posto-pek terja zgolj »majhen« popra-vek: iztrgati jih iz historičnega konteksta revolucionarne prakse.
Silvo Grmovšek
V torek, 26. januarja 1982 smo s prijatelji prišli v restavracijo Nama v Titovem Velenju na večerjo. Re-stavracija je bila polna gostov.
Sedli smo za prosto mizo. Pod prtom smo odkrili rezervacijski list, vendar smo ostali, saj drugje ni bilo prostora. Po dobrih dvajsetih minutah čakanja se je pojavila to-varišica, ki je stregla v tej vrsti miz. Sprejela je naročilo od starejšega zakonskega para pri sosednji mizi, ki je šele prišel. Za nas se ni zme-nila.
Po pol ure čakanja nam je bilo tega dovolj. Prijatelj je odšel v kuhinjo naročiti večerjo. Nataka-rica ga je zavrnila, da goste pri mi-zah z rezervacijo ne streže in da ,,več ko delati ne more". Ko je zah-teval knjigo pripomb in pohval, so mu pojasnili, da je ne more dobiti, ker je v poslovodski pisarni, ta pa je po 19. uri zaklenjena. Razoča-rani in užaljeni smo odšli.
Tovarišica, ki ima po moji pre-soji največ delovnih izkušenj, saj je videti najstarejša, bi morala biti zgled mlajšim sodelavcem(kam). Če zanemarim, da je ni bilo dvajset minut na spregled, ji najbolj zame-rim to, da si je dovolila izbirati goste. Pred nami je postregla gosta, ki sta prišla dvajset minut za nami. Knjiga pripomb in pohval gostov bi morala biti na voljo tudi po 19. uri. Ali pa je po tej uri nihče ne potre-buje?
Vsi vemo, da ima restavracija Nama kot „posebnost" večno rezervirane mize, kljub velikemu prometu, kljub posebnim sobam.
REZERVIRANO
Celo mize v osrednjem delu restav-racije, kjer se je vse to dogajalo, so rezervirali; kot da bi se nalašč tru-dili, da bi odgnali goste, saj često ni prostora. Po glavi mi roji mala ra-čunica. Manj gostov, manj dohod-ka, manjše plače. Nenazadnjepa je res najbolj enostavno dvigniti za kak dinar usluge, ali pa zmanjšati zrezek. Rezultat bo verjetno isti. Šele sedaj razumem premetenca, ki je skril rezervacijski list pod prt. Običajno — v soboto pred tem do-godkom sem se o tem prepričala, — je na rezervaciji napisano tudi ime. Najbolje pa bi bilo in seveda tudi najbolj pošteno, da bi napisali na list: Pri tej mizi ne strežemo.
Vem, da je delo v gostinstvu naporno. Toda ali ni še bolj napor-no osem ur ob tekočem traku ali
osem ur tristo metrov pod zemljo. Kako bi pa bilo, če bi delavka za te-kočim trakom pod pretvezo, da več kot delati ne more, privila vsak drugi vijak.
Tisti večer smo večerjali v gostil-ni Zajc, kjer so nas zelo lepo postregli, pa čeprav so imeli dovolj obiska.
Razmišljam, da v znak protesta odslej ne bi več hodila v restavra-cijo Nama, pa ne bi bilo več hude krvi. Toda, kam naj grem v tem na-šem malem mestu? Malo dobre konkurence v samem centru mesta res ne bi škodilo.
Sicer pa, kako naj ignoriram restavracijo Nama, ko pa imajo, roko na srce, tako čudovite zrezke z gobami?!	v. Me. Titovo
Velenje
poenostavlja delo
v hletfU in ohranja
kakovost mleka
I i
I _
I I I
I
I
I I
I PRODAJALNA GORENJE
tNAZARJE te/efon831-936
_ ^ -_ Rudarski šolski
RSCVELENJE center
Velenje
Do 15. februarja 1982 lahko kupite po 10 % znižanih cenah izdelke iz celotnega
PROGRAMA STREŠNIH ELEMENTOV
- stanovanjska strešna okna, podstrešne stopnice, line za izhod na streho zračnike antenske strešne preboje in ventilacijske kape.
Izdelke iz ce/otnega PROGRAMA STREŠNIH ELEMENTOV lahko po 10 % znižanih cenah kupite v prodajalnah:
ERA Titovo Velenje in VELEBLA-GOVNICA NAMA Titovo Ve/enje
Podstrešne stopnice
Stanovanjsko strešno okno
Številka 6 (620) - //• februarja 1982
Vaš obveščevalec
Koledar
Cetrtek, 11. februarja — Marička Petek, 12. februarja — Damijan Sobota, 13. februarja — Katra Nedelja, 14. februarja — Valentin Ponedeljek, 15. februarja — Jovi-ta
Torek, 16. februarja — Julka Sreda, 17. februaria — Konstanca
Malioglasi
PRODAM osebni avto Spaček, letnik 1976, registriran do aprila 1982. Ogled mogoč vsak dan na naslov Rade Obradovič. Kersniko-va 1/31, Titovo Velenje.
SPREJMEM KV ali NK delavce v kovinski stroki. Miroslav Rogel, Gavce 28 a, Šmartno ob Paki, telefon 884-158.
PRODAM pianino Petrof, nov po ugodni ceni. Telefon 851-061. Zamenjam pa tudi dvosobno stanovanje za trisobnega.
PRODAM karamboliran osebni avto Zastava 101 po delih, ki jim prilagam tudi nekaj novih delov. Ljubiša Milenkovič, Šercerjeva 15/27, Titovo Velenje.
MENJAM dvosobno stanovanje za trosobno. (Interesenti Gorenja). Naslov v uredništvu lista.
KUPIM do 200 m električnega kabla PP 3 x 1,5 — dobro plačam. Naslov v uredništvu.	•
PRODAM BMW 1600. Branko Rošer, Tomšičeva 23, Titovo Ve-lenje.
UPOKOJENEC, z lastnim sta-novanjem v Titovem Velenju, sprejme žensko od 40 do 50 let za skupno življenje. Pismene po-nudbe pošljite pod šifro „Težko je biti sam" na upravo lista.
V TITOVEM VELENJU takoj oddam družini enosobno stano-vanje proti posojilu. Pismene po-nudbe pošljite na upravo lista Naš čas, Foitova 10, z ozna-ko,,Odhajam v tujino".
NA TRGU EDVARDA KARDELJA v Titovem Vele-nju sem odprla poslovalnico MESNICA—DELIKATESA TATJANA PREKOŠEK. v kateri nudim dnevno sveže meso in mesne izdelke.
Za obisk se priporočam!
TATJANA PREKOŠEK
TAKOJ ZAPOSLIM KV ali PKV avtokleparja. OD po dogo-voru. Avtoličarstvo Sando Vihar.
PRODAM hladilnik H-170 (85 1) Naslov v uredništvu.
Gibanje prebivalstva
Dežurstva
Kino
ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITO-VO VELENJE
11.2. — dr. Prenc (dnevni), dr. Blatnik (nočni)
12.2. — dr.Župančič(dnevni).dr. Žičkar (nočni)
13. 2. - 14. 2. — dr. Grošelj (glavni). dr. Natkova (notranji)
15. 2. — dr. Žuberjeva (dnevni). dr. Pustovrh (nočni)
VETERINARJI V VETERI-NARSKI POSTAJI TITO-VO VELENJE, SEDEŽ ŠO-ŠTANJ
12.2.— 18.2. — Franc Blatnik. dipl. vet.. Velenje. Prešernova 22/2. telefon 852-253
ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENI POSTAJI ŠO-ŠTANJ
11.	2. — dr. Dovšak
12.	2. — 14. 2. — ur. Menih 15. 2. — 16. 2. — dr. Stupar 17. 2. — dr. Dovšak
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
13. 2. 14. 2. — dr. Mirjana To-mas, V. Banje 1, T. Velenje
FILMSKI SPORED KINO VELENJE
RLDNI KINO Petek. 12. 2.. ob 18. in 20. uri: POĆIFNICE NA IBICI — za-hodnonemška seksi komedija. V glavni vlogi: Regis Porte
Sobota. 13. 2.. ob 18. in 20. uri: ZAKAJ RAVNO MENI — ameriški akcijski. v vlogi: Bud Spencer
Nedelja. 14. 2.. ob 16.. 18. in 20. uri: ZAKAJ RAVNO MENI — ameriški akcijski
Ponedeljek in torek, 15.. 16. 2.. ob 18. in 20. uri: KRALJ BOKSA-RJEV— hongkongški. vgl. vlogi: Shoji Karata
Sreda in četrtek. 17.. 18. 2..ob 18. in 20. uri: AMERIŠKI GIGOLO — ameriški ljubezenski. v gl. vlogi: Richard Gere
Petek. 19. 2.. ob 10. uri: MOŽ PAJEK PROTI ZMAJEM — ameriški avanturistični. V gl. vlo-gi: Nikolas Hemond
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek. 15. 2.. ob 20. uri: AMERISKI GIGOLO - ame-riški ljubezenski
Cetrtek. 18. 2.. ob 20. uri: FILM-SKA PREDSTAVA ODPADE
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 13. 2.. ob' 19,30: POČI-TNICE NA IBICI - zahodno-nemška seksi komedija
J
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO MOZIRJE in TOZD ZOBOZDRAVSTVO VELENJE
OBJAVLJATA prosta dela in naloge
DELAVCA VZDRŽEVALNIH DEL
V poštev pridejo KV delavci, ki imajo vozniški izpit B kate-gorije.
Sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas s pos-kusnim delom 60 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Vodni-kova 1, Titovo Velenje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
MATICNI URAD TITOVO VELENJE
Poroke:	^
Bojan GERATIČ, roj. 1954, elektro inženir iz Titovega Vele-nja in Edita HAESKE, roj. 1956. absolvent prava iz Titovega Ve-lenja; Srečko ODER. roj. 1958. strojni ključavničar iz Šaleka in Marjetka POSTRUŽIN. roj. 1963. šivilja iz Šaleka; Evgen ROŠKAR. roj. 1960. električar iz Titovega Velenja in Brigita TERBUL. roj. 1962. študentka iz Tilovega Velenja.
Rojstva:
Rodilo se je 19 dečkov in 19 deklic. Smrti:
Franc LAMPRET. upokojenec iz Pake pri Veleniu, roj. 1915 leta; Alojz AVBERSEK, delavec iz Paškega Kozjaka 18. roj. 1932; Janez GLINŠEK, kmetovalec iz Ložnice 19. roj. 1896.
gorenje
Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o„ Titovo Velenje
Komisija za delovno razmerje
TOZD POHIŠTVO, n. sol. o„ Titovo Velenje
OGLAŠA
prosta dela in naloge
3 STROJNIH MIZARJEV I
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	KV mizar
2.	poskusno delo traja 45 delovnih dni
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO Titovo Velenje, kadrovski sektor, Celj-ska 5/a, 63320 Titovo Velenje. -
0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Nedelja. 14. 2.. ob 17.30 in 19.30: KRALJ BOKSARJEV — hong-kongški
Ponedeljek. 15. 2., ob 19.30: ZA-KAJ RAVNO MENI — ameriški akcijski
Sreda. 17. 2.. ob 19.30: MOŽ PA-JEK I'ROTI ZMAJEM — ame-riški avanturistični
KINO ŠMARTNO OB PAKl
Petek. 12. 2.. ob 19. uri: ZAKAJ RAVNOMENI- umeriški ak-cijski
Torek. 16. 2.. ob 19. uri: AME-RIŠKI GIGOLO - ameriški Ijubezenski
Petek. 19. 2.. ob 19. uri: MpŽ PAJEK PROTI ZMAJEM — ameriški avanturistični
Miličnikiso zapisali
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
Igra biljarda v gostišču Ograjšek v Soštanju se je 5. februarja okoli 20. ure klavrno končala. Namesto za igro je namreč S. Z.. palico za biljard uporabil za tepež. Z njo je močno udaril B. S. in ga tako zelo poškodoval, da so ga morali odpe-ljati v bolnišnico.
Da ne bi bilo žrtev še več, so miličniki vinjenega S. Z. odpeljali na postajc. milice, kjer so ga pridr-žali do istreznitve. Zakaj se uporablja palica za biljard pa mu
bo pojasnil tudi sodnik za prekr-ške, kjer ga čaka tudi račun.
— V slaščičarni kavarni center v Titovem Velenju je 7. februarja okoli 20 ure izzival k pretepu M. N- To mu je tudi uspelo, vendar pa se je tega prestrašil in zbežal v kegljišče hotela Paka. Tam so ga izsledili miličniki, ki so mu priskr-beli primerno prenočišče. Tudi on pa bo moral na zagovor k sodni'ku za prekrške.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža. očka in starega ata
Radoslava Novaka
se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Pesje in Ribiški družini za poslovilne besede, Termoelektrarni Šoštanj. zvezi borcev ter vsem prija'teljem in znancem. sosedom in sodelavcem za darovane vence in cvetje ter za čustovanje v težkih trenutkih.
Hvala vsem. ki ste se od njega poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Angela, hčerka Marinka Rednak s sinkoma ter sin Rajko z ženo, hčerko
in sinom
f»
f» f

ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
Rafaela Divjaka
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili na zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov
prerani grob.
Zahvala velja tudi sosedom. govorniku Fideju za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred in vsem ostalim, kj so kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujiči: žena Olga, hčerki Tatjana in Marta z družinama in ostalo sorodstvo.
V tihi žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem. da nas je v 60. letu starosti. po kratki hudi bolezni za vedno nepričakovano
zapustila
Antonija Rajner
roj. VERBIČ v Družmirju
Od nje smo se poslovili v ožjem krogu svojcev dne 14. januarja 1982 v Judenburgu. Žalujoči: njeni Karl, vnuk Ditman. bratje in sestre z družinami.
Z A H V A L A Ob boleči izgubi Ijubega moža. očeta. brata in starega očeta
Franca Lampreta
iz Pake pri Titovem Velenju
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga pospremili na zadnji poti in s cvetjem zasuli
njegov prerani grob.
Hvala tudi sosedom. govornikom tov. Valenciju. tovarišici Pejovnik. Tovarišici Go-stečnik za poslovilne besede. cestnemu podjetju, pevcem. duhovniku za opravljeni obred. družini Jerič in vsem ostalim. ki so pomagali v teh težkih trenutkih. .
Žalujoči: žena Marija, sinovi in hčerki z družinami, sestri z družino in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene. mamice. hčerke. sestre, tete, snahe in
svakinje
Marijje Virbnik
iz Škal
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so jo spremili na zadnji poti in s cvetjem zasuli njen
prerani grob.
Hvala tudi sosedom. govorniku Kopušarju za poslovilne besede. duhovniku za opravljeni obred in vsem ostalim. ki so kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: Mož Rudi, hčerka Milenca, mama, ata, sestri Dora in Štefka z družinama,
tašča in ostalo sorodstvo.
:otokronika • Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika1
BOJAN, BOJAN ... Jugoslovanski smučarji so na 27. svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah dosegli največji do-sedanji uspeh. Slavju so pripomogli tudi »navijači« Gorenja, saj se jih je za ogled slaloma prijavilo kar za pet avtobusov!
Pripomogli so s svojim bučnim bodrenjem, zastavami in napisi, da je bilo v areni tega svetovnega smučarskega cirkusa prav res živahno.
ZAKAJ TAKO? Zelenice v mestnih središčih so ponos vsakega mesta. Zal pa to vseprevečkrat pozabljamo in se ne zavedamo, koliko je bilo potrebno vložiti denarja in dela za ureditev okolice. In kot da nam to ni mar, hodimo po zelenicah po dolgem in počez ter si tako krajšamo poti. Takih »ilegalnih« poti pa je v Titovem Velenju nič koliko.
SPOMLADANSKA DELA - Cas hitro teče, saj se je zima že prevesila v drugo polovico. Do začetka pomladi je sicer še kar nekaj tednov, toda sonce ima sredi dneva skorajda že pomladno toploto. Zato so mnogi že pričeli s pomladanskimi opravili — z obrezovanjem drevja in spravljanjem navlake, ki je ostala čez
zimo.
NKRudar
Smučarski skoki
Konkurenca za najboljšo enajsterico je velika
NK Šmartno
Obdržati se v vrhu
Nogometaši Smartnega ob Paki so kqjtčali jesenski del prvenstva na drugem mestu in za ekipo Maribora zaostajajo za tri tofike. Smarčani tudi ob koncu letošnjega prvenstva upajo na visoko uvrstitev. Konec koncev ne gre pozabiti, da so lanski slovenski prvaki, zato je takšno upanje seveda upravičeno. Na spo-mladanski del prvenstva so se začeli zelo marljivo pripravljati sredi januarja, v soboto pa so odigrali tudi že prvo prijateljsko tekmo v tem pripravljalnem obdobju. Na domačem igrišču so lažje kot kaže rezultat (4:3) premagali ravenskega Fužinarja. Po tekmi je tehnični vodja BOJAN PRASNIKAR tako-le spregovoril o njihovih pripravah:
„Glede na to, da bomo nadalje-vali prvenstvo 14. marca, ko se bo-mo v Kopru sestali z istoimensko enajsterico, bodo naše zimske pri-prave trajale točnO dva meseca. Prvič smo se zbrali na treningu 15. januarja in bomo imeli do začetka prvenstva približno 35 treningov. Vadimo petkrat do šestkrat na te-den. V teh dneh, ko imajo nekateri igralci počitnice, pa tudi dvakrat na dan. Kljub težkih razmeram — hladno vreme — so igralci na tre-ningih zelo prizadevni in prepričan sem, da bo tako tudi na prvenstve-nih srečanjih. Treningi so vsak dan bolj naporni in zahtevni. Moramo biti že v prvem kolu kar najbolje pripravljeni, saj želimo biti tudi ob koncu letošnjega prvenstva v vrhu slovenske lige. Glavni kandidat za prvo mesto pa je Maribor. Čeprav je pred nami za tri točke, smo pričakovali od njega kot večletnega drugoligaša veliko več.
V	delo prvega moštva smo vklju-čili pet najboljših naših mladincev, ki bodo prav tako kandidirali za prvo moštvo, trenutno pa pride v poštev za prvo moštvo 24 igral-cev."
V	jesenskem delu prvenstva ste zbrali devetnajst tolk. Ste s to bero zadovoljni?
,,Ce ne bi bilo dveh spodrsljajev, potem bi bil odgovor pritrdilen. Je-seni smo namreč nenačrtovano iz-gubili srečanje na domačem igrišču z Muro (1:2), visok poraz pa smo doživeli prav tako nepričakovano v Trbovljah (3:0). Zelo zadovoljni pa smo bili z našo zadnjo jesensko igro proti Mariboru na njihovem igrišču, saj smo kljub nesrečnemu porazu z 2:1, zaigrali zelo dobro."
Nogometaši Smartnega načrtuje-jo, da bodo v pripravljalnem ob-dobju odigrali še približno deset te-kem. Ze danes popoldne se bodo na domačem igrišču sestali s celjskim Kladivarjem. Tekma se bo začela
Smučarsko - skakalni klub Ljubno
Uspešno delo z mladimi
Člani smučarsko-skakalnega kluba z Ljubnega ob Savinji so •pred časom temeljito zastavili delo in se pri tem naslonili izključno na lastne vrste. Delo z najmlajšimi nadebudneži se je že pričelo obre- " stovati. Miadih ljubiteljev skakal-nega športa je na tem področju obilo, pa tudi nadarjenosti in volje jim ne manjka. Tudi za strokovno usposabljanje so v klubu poskrbeli in za vadbo z najmlajšimi trenutno skrbijo štirje vaditelji, nekdanji skakalci.
Njihova dejavnost seveda ni vezana zgolj na zimske dni. Vse le-to so namreč dvakrat na teden va-dili v telovadnici in na skakalnicah s plastiko v Braslovčah, na Moste-cu in v Kranju. Da ne bi bili nenehno odvisni od takšnih gosto-vanj, so se tudi sami odločili, da bodo 25-metrsko skakalnico po-krili s plastiko. Zemeljska dela so že opravili in skakalnica bo letos zagotovo nared. Poskrbeli so tudi za opremo, ki je danes že na dokaj visoki ravni, pri tem pa so še pose-bej hvaležni Modni konfekciji El-kroj za razumevanje in pomoč.
Pred nedavnim je 15 cicibanov, pionirjev in mladincev prizadevno
vadilo v Planici, pri tem paije bil ljubenskim vaditeljem v veliko po-moč Andrej Tomin, nekdanji tre-ner državne reprezentance. Kasne-je so nekaj dni trenirali skupaj z Braslovčani na Dobrovljah in se pripravljali za mladinsko državno prvenstvo v Planici. Na takšen spored priprav in vadbe je v naj-večji meri vplivalo pomanjkanje snega na domačih skakalnicah. Vedeti je namreč treba, da se nenehno otepajo s pomanjkanjem sredstev, zato so jim razmeroma draga potovanja še v toliko večje breme. Jasno je tudi, da vse načrte uresničujejo izključno ljubiteljsko.
Najmlajši skakalci so letos že dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Na regijskem prvenstvu za eicibane na Paškem Kozjaku so se od 3. do 5. mesta zvrstili Zavolovšek, Kopušar in Marolt, na republiškem prvenst-vu v Besnici pri Kranju pa je bil Kopušar 11. in Marolt 14. Če jim bo zima v bodoče bolj naklonjena, bodo marca na 65. metrski skakal-nici na Ljubnem sami pripravili še mladinsko tekmovanje za pokal Cockta in tradicionalno spominsko tekmovanje.
J. P.
Občinska liga
Šaleško šahovsko društvo bo tudi letos organiziralo občinsko šahovsko ligo za ekipe delovnih in drugih orga-nizacij. društev krajevnih skupnosti in šol občine Velenje.
Tekmovanje se bo pričelo prvega marca. nastopile pa bodo 10-članske ekipe-V ekipi mora biti 8 članov in 2 članici. prijave pazbira Milan Goršek. referent za sindikalni šah pri ŠŠD Ti-tovo Velenje (telefon 851-000 — in-terna 132).
M" '-"iskem tekmovanju je zmagala
ekipa Gorenja pred Vegradom in ša-histi sozda REK.
Ekipe bodo igrale vsaka z vsako in bo tekmovanje trajalo dalj časa. odvi-sno od števila prijavljenih ekip. Če bo ekip znatno več kot lani. bodo orga-nizirali A in B ligo. V prvi bo nastopilo osem najboljših ekip v lanskem tek-movanju.
Predvideno je, da bodo srečanja igrali vsak ponedeljek v kavarni REKv Titovem Velenju.
Pospešili priprave
V soboto in nedeljo bo na spore-du prvo kolo nogometnega prven-stva v prvi zvezni ligi, prihodnji mesec pa se bo nadaljevalo tekmo-vanje tudi v 'drugih in republiških ligah.
Nogometaši Rudarja so se pre-tekli teden po nekoliko daljšem odmoru «pet začeli pripravljati za nadaljevanje prvenstva. Zaradi ne-gotovosti, kakšna bo njihova na-daljnja usoda, so imeli nekoliko ' daljši zimski odmor kot pretekla leta. Tudi januarska seja Rudarje-ve skupščine namreč še ni prinesla dokončne rešitve financiranja klu-ba, Na seji pa so zatrdili, da bo vprašanje financiranja dejavnosti kluba, od česar je odvisno tudi na-daljevanje prvenstva v spomladan-skem delu, dobilo končni odgovor na ponovni seji skupščine NK Ru-dar, ki naj bi bila še v tem mesecu. Do takrat pa naj se igralci pripra-vljajo, kot da bodo nadaljevali
tekmovanje v drugi ligi, so pouda-rili v enem izmed sprejetih skle-pov.
Sedanje moštvo Rudarja je pre-cej pomlajeno. Po jesenskem delu prvenstva sta klub zapustila še Raukovič in vratar Stojanovič, tre-nerja Krivošej in Pirič pa sta v pr-vo moštvo vključila še nekaj igral-cev z Rudarjevega podmladka, Šoštanja in nekaterih sosednjih klubov. Kot smo zvedeli, med dru-gim so navezali stike s Slovenj Gradcem, Kladivarjem in Gradbe-nikom oziroma Elkrojem, vrnila sta se tudi nekdanja igralca Martič in Bešvir, član Rudarja pa naj bi postal tudi vratar šmartnega Pu-sovnik.
Od sredine preteklega tedna tre-nirajo igralci Rudarja spet na vso moč, tudi po dvakrai na dan, do začetka prvenstva pa bodo vsako sredo in nedeljo igrali prijateljske tekme.
Plesni klub
ob 15.45. V soboto ob 15.30 se bo-do v Mozirju srečali z Elkrojem, njihovi nasprotniki pa bodo predvi-doma še Ilirija, Slovan, Slovenj Gradec, po enkrat pa še Kladivar, Elkroj in Fužinar.
Prireditev uspela
Ostrovršnik, in Petra Jakob, v skupini od 5. do 7. razreda sta bili najboljši Darinka Kompan in Polonca Perlovšek, med učenci 8. razredov pa Rok Zidarič in Kar-men Učakar.
Po podelitvi priznanj je pravza-prav šele sledil vrhunec prireditev — nastop parov plesnega kluba, ki so prikazali pet standardnih in pet latinsko ameriških plesov. Tokrat se je parom, ki na kvalifikacijskih turnirjih in državnih prvenstvih že dosegajo odlične rezultate Tanja Lisac in Lojze Fidej, Branka Kavšek in Sandi Jeromel, Alenka Mastnak in Matjaž Pergovnik), pri-družil še en par, ki za sabo še nima tako dolge plesne kariere, ampak si jo šele ustvarja. To sta Mojca Svoljšak in Milan Marinko. Z nji-hovim nastopom so sklenili to odlično pripravljeno prireditev in prijeten plesni popoldan v upanju da se spet srečajo na podobni pri-reditvi — „Plesu pomladi 82", ki ga bodo organizirali v prihodnjih mesecih.
S. J.
Januar je bil za plesalce plesnega kluba Titovo Velenje zelo bogat mesec. Na osnovni šoli Veljka Vlahovića je bilo občinsko prven-stvo za osnovne šole v družabnem plesu, ali tako imenovani Ples zime 82, prireditev, kakršne v naši občini že dolgo nismo videli. Kar 196 mla-dih je v treh starostnih skupinah pokazalo, kaj so se pod vodstvom članov plesnega kluba v tečajih in plesnih sekcijah naučili. Gledalci, ki so povsem napolnili veliko telovadnico, so lahko resnično uživali. Angleški valček, quick step, polka, cha cha so plesi, ki so jih otroci skoraj vseh šol naše obči-. ne plesali v tekmovalnem delu, v odmorih pa so zaplesafi še druge plese, ki so se jih naučili.
Žal, je tekmovanje pač tekmova-nje in tako so sodniki Vesna in Dra-go Sulek, Irena Gorogranc, Tanja Lisac in Sandi Jeromel lahko izbra-li iz vsake skupine le šest parov, ki so pokazali največ. Ti so se pomeri-li še enkrat v finalnem delu tek-movanja. V skupini od 1. do 4. raz-reda sta bili najboljši Ksenija
Streljanje
Obranili republiški naslov
□
V finalu republiške strelske lige mednarodni program v Kranju je velenjskim strelcem uspelo obraniti naslov republiških prvakov, v stre-•ljanju s standardno zračno pištolo. Nastreljali so 2228 krogov. Za eki-po so nastopili: Alojz Trstenjak 571, Vinko Trinkaus 557, Branko Deletovič 551, in Hinko Bola 549 krogov. Enak uspeh je dosegel ve-lenjski strelec Alojz Trstenjak, saj je s 571 krogi osvojil 1. mesto pred Peternelom (st.) iz Kranja 565 kro-gi. Drugo mesto je osvojila Olim-pija z 2200, domačini pa so tretje mesto z 2180 krogi. V stre-ljanju s puško so Velenjčani osvo-jili 3. mesto z 2151 krogi. Za ekipo so nastopili: Denis Bola 547, Darja Orlačnik 544, Dušan Perkač 534 in Moica Močivnik 526 krogov. Ekipno je zmagala Olimpija z 2226 krogi.
Družinskega tekmovanja za „zlato puščico" se je udeležilo se-dem sekcij družine Mrož. Normo za nastop na občinskem tekmova-
nju za „zlato puščico" je izpolnilo 21 tekmovalcev, tekmovanje pa bo 23. februarja. Zmagovalci Dosa-meznih sekcij so: Vegrad: Franc Trebše 271, tovarna usnja So-štanj: Franjo Zučko 278, osnovne šole: Denis Bola 260, gimnazija: Matjaž Šentjurc 259, RPC: Hinko Bola 261, Gorenje: Zlatko Rošer 266, krajevne skupnosti: Silvo Pe-šak 276 krogov.
Na družiskem tekmovanju v na-cionalnem programu — v strelja-nju s serijsko zračno puško je pri članih zmagal Franjo Žučko s 370 krogi, Silvo Pešak 365, 3. Franc Trebše 364,, članice: 1. Martina Plešnik 273, 2. Silva Safarič 270, 3. Zinka Zager 198; mladinci: 1. Janez Hiršel 362, 2. Renato Ster-man 356, 3. Vladislav Varga 328; mladinke: 1. Mirjana Zučko 349; pionirji: 1. Sandi Jovanovič 158, 2. Jože Dračko, 143, 3. Dragan Čivič 141; pionirke: 1. Denis Bola 156, 2. Mirjana Perkač 152. 3. Sanda Šafarič 150 krogov. F- Z.
Razmah v zadnjih letih
Smučarsko skakalni klub Titovo Velenje obstaja že 27 letjprekretnico v njegovem delovanju pa pomeni ob-dobje pred tremi leti. Takrat so se v klubu z vso resnostjo naslonili na mla-de in uspehi niso izostali. V lanski sezoni so se velenjski skakalci uvrstili med najboljše klube v Jugoslaviji saj so vskupni razvrstitvizasedli 4. mesto. žal pa podobnih uspehov ne žanjejo pri izgradnji 25-metrske skakalnice po-krite s plastiko.
Rezultati v ietošnji sezoni kažejo. da šoše bliže vrhu. saj vestno uresničujejo načrt in ga celo presegajo. Pred tremi leti so se lotili vestnega dela z vzgojo cicibanov in pionirjev in prav ta rod danes že resno trka na vrata mladinske državne reprezentance. ćeprav je šele prvo leto med starejšimi pionirji. Na republiškem tekmovanju za pokal Cockte je bil Iztok Golob 3.. na drža-vnem prvenstu v Planici pa je kot predskakalec na 90-metrski skalćalnici dosegal dožine nad 70 metrov. Zaradi mladosti namreč ni smel nastopiti med člani. Udeležil se je tudi uradnega treninga na 120-metrski skakainici in kot prvi tako mlad Velenjčan dosegel daljavo 79 metrov. Tudi 11-letni Boris Pušnik se je letos že izkazal ' dolgimi skoki na 80-metrski stakalnici na Pe-krski gorci, 5e lani pa je bil prvak med starejšimi cicibani. Seveda pa nista edina. Tu so še ostali, prav tako zelo ambiciozni in obetavni Roni Tamše. Tomi Muršec, Boris Trs, Gorazd Po-gorelčnik. Gregor Dolar. Viki Čepel-nik in drugi.
Dosedanji rezultati — regijska pr-venstva: mlajši cicibani: I. Ažman, (Braslovće—Andraž) 17 — 17.5 m, 2. Čeoelnik. 16.5 — 16.5 m. 12. Rednak (oba SSK T. Velenje). 15. 5 - 15. 5 m: stareiši cicibani: 1. Poaorelčmk, 17, 16.5 m. 4. Trs 14.5. 16 m.- 5. Čepel-nik. 15.5. 15.5 m. 8. Krajnc, 14.5, 15 m. 9. Tanšek, 1?. 15 m. 10. Krajnc 14. 15 m. II. Jelen. 14.5. 14 m. 12. Dokir. 15.5.16 m. 15. Rednak 9, 10 m (vsi SSK T. Velenje); mlajši pi-onirji: I. Pušnik 22,5, 23 m. 5. Muršec 19.5. 20 m, 7. Tamše 19.5. 21 m. 11. Jevšenak 19. 18.5 m. 14. Hercog 19,
19	m (vsi SSK T. Velenje):
Vsi uvrščeni do 15. mesta dobijo točke za skupno uvrstitev posamezni-ka. kategorije in kluba.
Republiško prvenstvo Slovenije: mlajši cicibani: 16 m skakalnica (Bes-tnica — Kranj): I. Ažman (Braslovče-—Andraž) 15. 15,5 m. 3. Čepelnik (SSK T. Velenje), 15, 15 m; starejši cicibani: — 20 m skakalnica (Dobro-vlje): 1. Gašperin (Jesenice), 20,5,
20	m. 8. Pogorelčnik 20. 19,5 m,9.Tn> 19. 19 m. 12. Dolar 19, 19,5 m, 32. Tanšek 17.5. 18 m. 56. Rednak (vsi SSK T. Velenje) 15, 14,5 m.
Franc Dolar
Judo
Spodbudni rezultati
V	Mariboru je bil v soboto poziv-ni republiški turnir članic, na kate-rem je sodelovalo 50 tekmovalk iz desetih klubov. Uspešne so bile tudi članice velenjskega judo kluba. V kategoriji do 48 kg je bila Bojana Menhart druga, Darja Pristovšek pa tretja, v kategoriji do 52 kg Sabina Zager četrta, do 61 kg pa Ksenija Gošnjak tretja.
Ti rezultati .so vsekakor vzpod-budni za nadaljnji razvoj ženskega tekmovalnega športa pri nas, so pa tudi rezultat dobrega dela v klubu.
V	telovadnici v Topolšici se je pričel tečaj juda in samoobrambe, ki bopotekal vsako sredo in petek. Vabljeni so vsi ljubitelji tega športa.
/