v	PoStnlna plalana v gotovInL
St. 6.	V Liubl anl, dne 9. februarla 1912»	-Leto IV.
Glasilo »Samostojne V kmetijske stranke za Slovenijo".
Izhaja vsak četrtek. Naroinina:
celoletno...........................Din 12 50
poluleino.........................Din 6-26
Posamezna številka...................Uin 0 50
Kmet, pomagaj al >mu, ln avole stalliče v državi apavnavaj al sam !
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase. ...................Din 0 25
uradne razglase ................ . Din 0 40
reklame......................Din 0 50
Uredništvo in upravnlStvo lista ie v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca).
Seja načelništva SKS.
bo v ponedeljek dne 13. februarja ob devetih dopoldne pri ..IVlraku" v Ljubljani na Rimski cesti.
Sej*a je za vse člane načelništva obvezna.
Klerikalni cbrekovaici na zatožni klopi.
V Beogradu,
dne 3. februarja 1922.
Ko je zavedni in izmučeni slovenski kmet dne 28. novembra leta 1920. z veliko večino pokazal resno voljo, da na mara vekomaj služiti ideji političnega klerikaiizma, je nastala v krogih, mladih političnih voditeljev nekdaj mogočne šusteršičeve stranke velika pcbitost. Ko pa so prišli do sape, so sklenili, da je treba odpor naprednega slovenskega kmeta zlomiti za vsako ceno. In v ta namen jim je bilo dobro vsako sredstvo. Zbi-čali so z novimi sredstvi že nekoliko za.pana župnišča, organizirali Marijine device, podivjali Orle in izkoriščajoč nezadovoljstvo, ki je posledica svetovne vojne in njih nezmožne dveletne vlade, so pričeli z bojem proti državi, a še posebno proti pravoslavnim bratom. Pobesnelo časo-pis^ so izpustili popolnoma z verig. Kulturnemu historiku, ki bo pre-motrival kdaj mirno sedanje borbe, bodo nudili «Slovenski gospodar*, «Siraža», «Domoljub», in «S:ovenec» strašne dokaze sramote, ki jih je rodilo duhovniško časopisje v boju za zopetno nadvlado slovenskega ljudstva.
Temu pokvarjenemu in hudobnemu časopisju, ki stoji baje pod nadzorstvom dveh slovenskih škofov in za katerega nihče neče nositi odgovornosti v javnosti, je pripadla v tej borbi «sveta» naloga, da ubija z lažji, obrekovanjem in klevetami politične nrsprotnike. Opozarjamo samo na znano podkupovanje za izglasa-nje usta/a. «Slovenski gospodar* in za njim drugi klerikalni časopisi so vrnili svojo obrekljivo lajno preko pol leta o 200 milijonih. Včasih — spričo urednikove pijanosti — jih je bilo tudi samo sto ali še manj, a zato zopet drug teden več. Ko so se smejale tej neumnosti že krave po Sloveniji, so iznašli drusjo neumnost. Pograbili so neko «afero» z voli in ne da bi stvar vsaj nekoliko poznali ali vsaj zaslutili motive, kaj je v Beogradu in proti komu provzročilo celo stvar, ne, njim je zadoščalo, da so neki voli prodani in da se je to zgodilo v ministrstvu poljoprivrede, kjer je samostojnež Pu-elj, ki je tudi mesar in ki nima v Beogradu drugega dela krkor barantati z govejo živino. In zapele so «Slovenčeve» orgljice, zacvilil ie »Slovenski gospodar* in zaškripalo je po «Domolju-bu». Toda ker so se ti listi bali tožbe in sod šča glede svoi;h obrekovanj, se je preselil ta « čedni* posel v po-tanko'tih na shode, zaupne sestanke, /železnice, v gostilne in privatne 'družbe. In šepet?'o se je med ljudmi, d?, so samrs'ojpeži «že zoret ogoljufali d~žnvo. da si pol";jo ^cpe, da so zaslužili milijone» iid. Ta gonja je
uspela toliko, da je * Jugoslavija* v takozvanem resnem svojem delu, v uvodniku, zapisala, da «so poslednje kravje kupčije v Beogradu vzele .Samostojni' zadnje simpatije*.
Danes pa je bil dan sodbe. Zem-Ijoradnik Lazič in tovariši so stavili ' na ministrskega predsednika interpelacijo, zakaj se ta živina ni uvozila v Srbijo ter se tam razdala zastonj onim, ki so prišli ob živino med svetovno vojno, bodisi da so jim jo odvzeli Avstrijci, Bugari ali pa Nemci. Na interpelacijo je odgovoril tovariš minister Pucclj kot pristojni minister, dasi zemljoradniki s tem niso bili zadovoljni, ker — kakor so izjavili — interpelacija ni bila naperjena proti tovariša Puclju, pač pa proti ministrskemu predsednika.
Tovariš minister Pucelj je v svojem odgovoru navedel poieg razlogov, znanih že iz komunikejev, še dva nova razloga: popolno nezmožnost saobračaja, prevesti toliko živine, in njegovo dolžnost kot ministra za kmetijstvo in kot eksponenta »Samodejne kmefjske stranko, da čuva primerno ceno kmetskim proizvodom, kar pa m re doseči Ie tako, če forsira izvoz in zabranjuje uvoz onega, kar kmet doma prideluje. Človek bi mislil, da bo učinkoval ta razlog z'asti na klerikalce, ki lažejo doma, da so kmetska stranka, ter straše s «Kme'sko zvezo» po župniščih. Atrprk klerikalci so molčali ter sramežljivo gledali v tla, med tem ko so orečarske stranke priredile tovarišu Puclju ob koncu njegovih izvajanj buren aplavz.
Za ministrom Pu ~Ijem so govorili gg. Lazič in Boskovič, oba člana zcmljorrdniškega kluba, in demokrat g. Gjcrdjevič. Vsi trije so želeli, da bi b;lo mogoče živino uveeti, kar bi v primeru mogočnosti vsakdo želel, a ne eden se ni dotaknil našega tovariša ministra. Nasprotno: govorniki opozicije so pordarjali, da nimajo na postrpanju n-šega ministra ničesar kri Skovati, ter so napadali 1 nredsedrtika in njegovo žlahto. Potrebo prodaje te živine izvun naše države je zagovarjal prav srečno tudi tovariš Mrmolja. Ko je bilo že vse pojasnjeno, da živina spričo kužnih bolezni v Nemčiji splo*! ne dospe, da torej nihče ni oškodovan, da nasprotno tudi nihče ničesar prikriti ni mogel in da je vse. kar se je v tej zadevi pisalo in govorilo, č i s t o n c -sramna laž in čisto navadno obrekovanje, je vstal v imenu klerikalnega kluba poslanec Kranj", menda za to, da bo epral vsaj malo klerikalne klevete, ter konstatiral, d-, o tovariša ministra Pncljn nihče ničesar nepoštenega ne misli (tovariš Pucelj mu je pri tem zaklical: «Za-nišite to v .Slovenskem gospodarju' in v ,Domoljubu'!»), da pa so zakrivile tu nekaj neke komisije ali kdo :n da se dobro preišči, da ne bo škode, ker se govori (o cbrekljivcil). da je pri tej kupčiji zaslužila izmed štirih kompanii vsaka po dva milijona dinarjev. (Urneberen smeh. Klici: «Kako neki, ko se živina sploh ne dobi!*).
Na to je odgovarjal tovariš mini-s'er Puceli, in sicer stvarno in mir-ro, na nekatere neutemeljene očitke, naperjene proti Pašiču, ter s statističnimi podatki dckaznl, da ne potrebujejo uvoza govedi, ampak njen izvoz. Nato pa se je cbrn'1 do nesrečnega Kranjca, ki je sedel kakor na žerjavici ter čakal sedbe za vso SLS i
Tovariš minister Pucelj je z njemu lastnim humorjem in s perečo ironijo bičal klerikalno politiko laži in obrekovanja, toda videlo se je, da se mu uboga žrtev klerikalne gospode, ponižni parlamentarec Kranjc, smili in da bi imel rajši opravka s kakim inteligentnejšim klerikalnim obrekljiv-cem. Smeh je bil nepopisen in ubogi Kranjc, dika in ponos županov, upreženih v klerikalni jarem, si bo debro zapomnil, kdaj ga je poslala klerikalna go-peda «kašo jesti*, dočim se je sama lepo umaknila.
Pri glasovanju, ki s: je nato vršilo, je dobil za svoje delo tovariš minister Puceli zaupnico skupščine z ogromno večino glasov, s čimer se ie podrla zopet ena najkardinalnej-ših laži slovenskega klerikaiizma «Domoljub» je zadnjič nekaj sumničil «ribolov na Ohridskem iezeru*, ki pa pride jutri na vrsto. Toda tudi pri tej stvari jo bodo dobili klerikalni obrekljivci po predolgih jezikih Najmarkantnejše odstavke govora T.:nis'ra Puclja bomo objavili morda prihodnjič še po stenografskem zapisniku.
Koroščeva afera.
Čisto drugače kakor Pucljeva «vo-lovska afera* je pa končala Koroščeva afera. Dočim je izrekla skupščina z ogromno večino zaupnico tovarišu Puclju, dočim so sami interpe-lanti izjavili, da interpelacija sploh ni naperjena preti tovarišu Puclju, dočim so celo klerikalci javno izjavili, da o poštenju tovariša Puclja sploh nikdar niso dvomili, pa se je končala razprava o Korcščevi aferi tako žalostno, da so nekateri poslanci javno izrazili svoje začudenje, ka ko to, da drja. Korošca še niso zaprli. In dočim je tovariš Pucelj takoj in javno odgovoril na vsako vprašanje, kakor more storiti to le mož, ki se svoje črtrsi zaveda, pa je dr. Korošec molčal in ves majhen, s pove-šeno glavo, poslušal, kako je odkrival finančni minister njegovo delovaje, škodljivo zn državo
Bilo je to tedaj, ko je bil dr. Korošec minister za prehrano in obnovo d žel. Tedaj je zakrivil dr. Korošec, da je bila oškodovana naša država za skoraj 40 milijonov kron
Toda prepustimo brsedo finančnemu mir "etru, ki je. rdkrivajoč Kcro-ščevo afero, povedal v zbornici nastopno:
Zvezno udruženje za inostrano trgovino v Nju Jorku je predalo ministru za prehrano leta 1919., v čaru, ko je b'l min-Ver za prehrano g. dr. ICorcšec, 8476 zabojev raznega blaga, in sicer za 780.911 dolarjev in 2 mi!i'ona 299.705 frankov. Od te vrote se je prodajalcu nekaj takoj izplačalo.
Pcsebna komisija, ki je to blago pre"teda'a, je ugotovila v svojem poročilu to-le:
1.)	Mokrega in pokvarjenega blaga je bilo za 83.677 dolarjev in 250.237 frankov.
2.)	Kupljeni so bili taki predmeti, ki ne bi smeli biti predmet državne nabave, kakor n. pr. igralne karte pndar, svilene nogavice, balske bluze, haremski čeveljčki, in to v času. ko je bilo treba takoj po končani vojni cHi unrepaščenemu ljudstvu naj-potrebneiše.
3.)	Več zabojev, ki jih nismo prejeli, je vseeno vpisanih v fakturah, za prejete.
S tem nakupom je bila država oškodovana za 112.740 dolarjev in 392.832 frankov, kar znsša po današnjem kurzu 37,011.672 kron.
To je porazna vsebina Koroščeve afere, to je uničujoča slika klerikalnega gospodarstva. Duhovnik-mini-s.er, ki kupuje haremske čeveljčke, ženske svilene nogavice in plesne bluze na račun države! Minister za prehrano in obnovo dežel, ki hoče s takimi stvarmi ljudstvu koristiti! čisto brez pomena je, ali je hotel dr. Korošec na ta način zaslužiti za državo denar, ali pa če jo je hotel oškodovati. Takih stvari ne sme kupovati noben minister, najmanj pa še duhovnik. Tako postopanje je korupcija najgrše vrste in sramota za \so stranko, ki ima na čelu take ljudi.
Volovska afera in Koroščeva afera sta dva tipična primera za naše strankarsko življenje. Ker zahteva interes kmeta, da živino izvažamo in jo ne uvažamo, zato stori tovariš Pucelj takoj vse, da to omogoči, čisto brez ozira na to, če se s tem izstavlja lažnivim očitkom. Končno mora resnica zmagati in v takozva-ni volovski aferi je tudi zmagala.
Dr. Korošec, veliki gromovnik in neprekosljivi vseznalec, dnhovnik, minister za promet in minister za prehrano in obnovo dežel, ta glava opczicionalcev, pa spravlja brez potrebe, zgolj spričo nezmožnosti, državo v take kupčije, da morajo danes poravnati skoraj 40,000 000 K škede.
Tu trezno gospodarstvo in vho-vanje kmetskega ljudstva, tirn pa brezmiselnost in zapravljanj?! Tu malo besed in dosti pozitivnega dela. tam pa morje besed in dosti negativnega dela! Kmetje, vsak dober gospodar ve, katera stran je zanj'
DelJ naš h poslancev.
1.) Za naše vojake.
jV klerikalnih listih beremo zadnje dni, kako so nastopili klerikalni poslanci za naše vojake. Samo pomislite, kaj so storili! Sedli so za mizo ter napisali vojnemu ministru ostro prošnjo, da se vojaki ne smejo več prevažati v živinskih vagonih, da morajo dobivati cb nedeljah boljšo hrano, da morajo praznovati nedelje in praznike In še druge slične stvari so zahtevali, in sicer tako hudo resno, da se je vojni minister kar sesedel, ko je zvedel za njih prošnje. Ampak ostalo je vseeno vse pri starem, kajti vojni minister pozna naše klerikalne ptiče in ve, da je vse njih vpitje samo votlo kričanje.
Či:to drugače pa delajo naši poslanci. Ni nobenega dvoma, da se dogajajo tudi v naši armadi nered-ncsti, kakor v vsaki drugi armadi. Teh pa ni mogoče odpraviti v Ljubljani in za mizo, temveč le na licu mesta Zaradi tega je obiskal poslanec Drofenik Zaječar in druge južne kraje, kjer službujejo naši vojaki ter rd dne 25. do dne 29. januarja na lica mesta zaslišaval vojake, da se je 'ako osebno prepričal o stanju naših vojakov. Poshnčev obisk je na naše "ante izredno dobro vplival, ker so rpeznali, da se domovina briga zanje dejansko in jih ne «farba* samo s članki po listih. Poslanec Drofenik se je natančno informiral o življenju naših vojakov. Poizvedel je za vse -jih nritožbe in želje ter nato posredoval pri častnikih njim v pri'o^. Po karijo in r-Vriio za mizo. Ubogo svojem povratku v Beograd je poslal Iljud:tvo, kdaj bcš izpregledalo?
vojnemu ministru obširno poročilo, s katerim je pokazal stvarno, kako se dajo vsi nedostatki odpraviti, kar je edino prava in uspešna kritika. Treba je najprej pokazati, kakšni uspehi so mogoči, ker potem le-ti gotovo ne bodo izostali. S hujskarijami kakor tudi s praznimi bahavimi interpelacijami pa se nikomur ne pomaga. O doseženih uspehih bomo še poročali.
2) Taksa na vozove.
Nekateri uradniki bi še vedno radi napačno tolmačili pravilnik, ki ga je izdalo finančno ministrstvo glede takse na vozove. Zato so interpelira-li naši poslanci ponovno v Beogradu in v Ljubljani glede varovanja kmet-kih interesov.
3.) Dravski most
Iz Prekmurja so dobili naši poslanci vest, da se mora ustaviti graditev prepotrebnega mostu čez Dravo, ker je zmanjkalo denarja. Tovariša poslanec Drofenik in minister Pucelj sta takoj posredovala glede dovolitve kredita v znesku 500.000 dinarjev za nadaljevanje gradbe mostu. Na seji ministrskega sveta je bil no prizadevanju tovariša ministra Puclja tozadevni kredit dovoljen.
4.) Za naše posojilnice.
Vsem posojilnicam, bivšim Članicam zveze «Verband der landwirt-schrftiichen Gencssenscnaften* v Gradcu, naznanjamo, da se njih sanacija takoj izvede, kakor hitro bo sprejet preračun. Naši poslanci posvečajo vsej stvari največjo pažnjo. Zas'uga naših poslancev bo, da bo pred polomom cbvarovanih 28 po-ojilnic, v ka-erih je včlanjenih 6500 kmetov. Naj bodo vsi prizadeti uver-jeni, da bedo izvršili naši poslanci sanacijo posojilnic.
5.) Zaradi prevelikega števila finan-carjev.
Poslanca tovariša Mrmolja in Dobnik sta bila pri finančnem mi-nis ru, kjer sta ostro protestirala preti novemu nastavljanju financar-jev v Sloveniji ter odločno zahtevala, raj se Vranglovce odpokliče z meje. Tovariša poslanca sta naglašala, kako slabo vpliva na ljudstvo veliko število financarjev in da raste stalno nejevo'ja proti Vranglovcem, ki se ne ponašajo tako kakor treba. Finančni minister je dal pcs'ancema ta-le odgovor: Finančno ministrstvo je že stavilo predlog vojnemu ministru, naj umakne Vranglovce z meje, ker bodo zavzeli njih mesto državni fi-nancarji. Država bi na ta način prihranila 150 milijonov dinarjev, kaiti Vranglovci veljajo 180 milijonov dinarjev, dočim bi finančna straža vezala le 30 milijonov dinarjev. Preveliko število financarjev izvira odtod, ':er so bili zamenjani mejni financar-'i po Vranglovcih in nato odposlani na službo v notranjost dežele.
Tovariša Debnik in Mrmolja sta izjavila, da bosta še naprej posveta tej stvari vso pozornost. Vranglovci morajo z meje. Ruse se lahko uporabi ra dni^a dela in. če ni drugače, naj se jim da zemlja v obde-'ovanie. Stražno službo pa naj vrše le naši ljudje!
• • •
«
Tako delaio naši poslanci, tako pomagajo ljudstvu! Klerikalni poslanci pa samo hujs-
Dragi somišljenik ! AU si te pridobil »Kmetijskemu listu" kakega novega naročnika ali kako novo naročnico?
Razširjajte vedno In povsod Idefe, ki jih zastopa „Samostojna kmetijska stranka"!
Železniška zveza Gornja Radgina-Mar.bor.
Vsled nesrečne i(i<vitve naše severne meje je prišel del proge Mari-bor-Oornja Radgona v avstrijsko posest. Nesrečna posledica tega je, da ima Radgona zvezo z Mariborom le tedaj, če lo dovoli avstrijska vlada Trenutno, oziroma že dolgo časa, pa je avstrijska vlada mnenja, da je zanjO dobro, če se ne vrši ta promet, ker upa, da izsili na ta način od nas različne ugodnosti. In tako stoji danes ves promet z Radgono, zategadelj čaka v Gornji Radgoni blago, vredno na milijone, zato ne vozi danes spričo pomanjkanja premoga, ki ee ga ne more pripeljati, tudi promet na naši progi vzhodno cd Gornje Radgone.
Ker so to jasno nevzdržne razmere, zato so naši poslanci, c sobi to še tovariš Mrmolja, posvetili temu vprašanju vso pažnjo. Edinole njih zasluga je, da se je po tolikem času vendar storilo nekaj za rešitev tega nad vse perečega vprašanja.
Po senžermenski pogodbi ima sicer naša država pravico, se posluževati' avstrijske proge preko Špiija v Radgono, dokler ne dobimo lastne proge na ozemlju Ljutomer-Ormož. V resnici se je ta promet tudi že vršil.
Nekega lepega dne pa so napadli sfanatizirani Nemci vlak in avstrijska vlada je ustavila nato promet z motivacijo, da je preslaba, da bi obvarovala promet proti volji prebivalstva.
Na poziv tamošnjega našega prebivalstva je prišel v Gornjo Radgono tovariš Mrmolja, da na licu mesta prouči vse stanje. Tekom dobrega tedna je obiskal vse kraje ter spoznal, da je neodpustijiva škoda, ki jo trpe naši ljudje. Zato se je lotil ' '.oj z vso vnemo ureditve železniškega in prehodnega obmejnega prometa. Sestal se je tudi z vodjo tamošnjih Nemcev, drjem. Kamnikerjem, kajti tudi Nemci trpe spričo neurejenega prometa. Dr. Kamniker je priznal, da je bil promet ustavljen vsled pritiska obmejnih fanatičnih Nemcev, ter izjavil, da more jamčiti, da bo otvorila avstrijska vlada takoj promet, če dovoli naša vlada obmejnemu prebivalstvu prehodnice.
.Poslanec Mrmo'ja je izporočil to nemudoma v Beograd ter dosegel, da je naše ministrstvo za zunanje zadeve brzojavno zahtevalo otvoritev prometa. Toda avstrijska vlada je zopet odgovorila, da si ne upa tega storiti spričo groženj nemškega obmejnega prebivalstva. Nemško obmejno prebivalstvo ne bo nasprotovalo prometu le v primeru, če se izvrši dogovor, sklenjen dne 27. maja v Mariboru med graško in ljubljansko vlado. Beograjska vlada 'e zahtevala nato brzojavno pojasnilo cd ljubljanske vlade, česa se omenjeni dogovor pravzaprav tiče. Z cdgovorom se je naznanilo, da vsebuje dogovor ugodnosti za obojestransko prebivalstvo glede prehodnic in prometa.
Med tem so se približali božični prazniki — katoliški in pravoslavni — in vsa stvar je zaspala, kakor da ne bi imeli v resnici nobenega drugega pesla kakor praznovanje.
Na opetovano drezanje poslanca Mrmolje pa so se merodajni gosped-ie vendarle zdanili. Prišlo je do skupne seje zastopnikov zunanjega, notranjega in prometnega ministrstva, ki so s tem vprašanjem prizadeta. Na t? j seji, kateri je prisostvoval tudi po-s'a-ec Mrmolr, se 'e dosegel enoten sk1ep vseh treh ministrstev. Od dunajske vlade se je nato zahtevalo, da otveri takoj promet, ker drugače bo izdala nrra vlada ostre protiukrene. Naša vlr.da pa bo izd-ln prehodnice Šele no otvoritvi tranzitnega prome-ia Dunajska vlada je odgovorila s starim izgovorom. Ne nasprotuje sicer o'veri > vi prometa. pač pa se boji ljudstva, če se ne izdado obenem prehodnice in če se ne izpolnijo še dru<?e želje prebivalstva.
Z ozirom na odgovor dunajske vlade se je vršila v Beogradu dne 4. februarja nova seja interesiranih ministrstev, katere se ie udeležil zopet tudi tovariš Mrmolja.
Na seji se je sklenilo, naj naša vladr. vztraja pri svoji zahtevi. Izgovor Dunaja ne drži, kajti avstrijska vlada mora imeti toliko meči, da izvede, kar je po mirovni pogodbi obvezana izvesti Ne moremo pripustiti, da bi premagana Avstrija diktirala naši državi. Obenem se je javilo dunajski vladi, da je n~ša vlada voljna imenovati posebne delegate, ki se na' sestaneio z avstrijskimi delegati v
Mariboru in ki naj se končno dogo- nekaj več kot sta Slovenec in 1 Irvat
vore glede tranzitnega prometa.
Kar ie bilo mogoče, je torej tovariš Mrmolja storil in samo njegova zasluga je, da je dospela do danes zadeva vendarle tako daleč, da je na njeno skorajšnjo rešitev mogoče misliti.
Zato je višek nesramnosti in uma-zanosti, da se upa klerikalni poslanec iiohnjcc nastop" t i kot mož, ki jc dosegel vse povedano.
Fcj Vam, nepoštene srake, ki se ki-tite s poštenim delom drugih!
Ujedinjenje in edinstto.
Se vedno se mnogo kriči in piše o ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev, dasiravno je to ujedinjenje Ze davno izvršeno dejstvo. Vsi, ki še dandanes mnogo gobezdajo in pisarijo o ujedinjenju, so seveda ali duševni revčki in strankarski fanatiki, ali pa so tako s slepoto udarjeni, da sploh ne vidijo, da že četrto leto živijo vsi trije bratje v enem državnem telesu in pod eno streho.
Pod to eno m isto streho so hoteli prostovoljno vsi trije bratje v globokem uverjenju, da so v resnici pravi iskreni bratje, ki lahko drug drugemu zaupajo. S seboj pod jugoslovansko streho pa je prinesel vsak izmed bratov mnogo dobrega in slabega. Vsak je prinesel s seboj pred vsem svojo zemljo, svojo rodno grudo, ki je njegova last, njegova ljubljenka. Nadalje je prinesel vsak s seboj tudi vse njemu lastne vrline, svoje običaje, šege in navade. «Na-veda je železna srajca* pravi pregovor in to je ravno tista kardinalna točka, vsled katere ni v naši državi prave sreče, pravega gospodarstva in zadovoljstva, da ni edinstva v državi. Vsak posamezni izmed treh bratov bi hotel uveljaviti najrajši kar vse svoje in je brezobziren do ostalih dveh bratov. Kako lepo, kako krepko bi uspevala in procvitala ta ujedinjena, bogata država, ako bi po-'eg vsega dobrega prinesli bratje s seboj še slogo in pamet. «Pamet je boliša kot žamet!*
Žalostno in mukapolno je, če se epaža, da hočejo nekateri Srbi stra-hovati slabejša brata. Ti prenapeteži ne pomislijo, da je to, kar je njim merda po godu, nasprotno željam Hrvata in Slovenca. Tako se pojav-'ja v Hrvatu vedno silnejši odpor in tudi Slovenec viha krepko rokave, naglaš^joč. da še ni onega edinstva, ki fa je pričakoval.
Vsi trije bratje hočejo še vedno živeti pod eno streho. Ne morejo pa čisto soglašali v tem, da bi živeli skupno v eni sebi. Zato je potrebno, da se obširna dvorana prezida v tri s~be, da bo mir pod streho. Hrvat zahteva pri tem močne, debele stene, da bo čim bolj zavarovan napram Srbu, dečitn je Slovenec zadovoljen s tanjšo steno, ki se lahko v doslednem črsu brez velikega truda tudi odstrani. Predpogoj temu pa sta brezpogojna nepolna enakost in tratstvo. Teh d.eh predpogojev pa dandanes v resnici še ni. Zato zavzema spor med Srbom in Hrvatom že narav-nest tako nevaren obseg, da Slovenec ne more in ne sme držali rok navzkriž, kajti njegova sveta bratska dolžnost je, da nemudoma posreduje glede kar najhitrejšega sporazuma. Edinstvo se mera doseči za vs> to ceno! Drugače bi se znalo zgoditi, da zapali razjarjeni lastni brat skupno nam streho. Pri posredovanju pa vsako hlapčevstvo na .stran! Odkrito jugoslovansko srce naj govori brez hinavščine! Ni potreba, da smo iz strahu pred močnejšim bratom bclj srbski kot je on sam. To ni bratsko, še manj seveda pošteno. Zgclj odločnost in iskrenost dovede-ta do sloge.
Pri ujedinjenju so sodelovala svo-ječasno vsa tri p'emena, vsako po svojih razmerah. To stoji! Za dose-<?o edinstva so potrebna zopet vsa tri plemena. Kdor pri nas drugače ->o"ori, ni Jugoslovan. Deliti hočemo dobro in slabo. Imeti moramo povsem enake dolžnosti in enake pravice. Ponos, ki veže ko?a na domačo grudo, naj se snoštuje! Vsakomur naj bo dana prilik?, neovirano razvijati vse svoje vrline v blagor in procvit celokupne jugoslovanske domovine Ako pa mis'i kak brat Srb: da živi lahko sam, brez Hrvata in 7 tedai ie to jasen dokaz, da ravno on ne pojmuje bratstva. Pravi brat ne more živeti sam, pravi brat je srečen le takrat, kad-r je združena vsa rodbina. Za'e<?adelj hoče biti oni, ki grozi, da bo živel sam zase,
In enako vidi le slab brat v Hrvatu in v Slovencu nekakšna «podjann-ljenca* in ne enakopravna brata. Nihče ni podjarmil ne Hrvata ne Slovenca. Svobodno sta si podala roke in se združila z bratom Srbom v Jugoslavijo. Treba ustvariti «Veliko Srbijo* od Triglava do Vardarja. Tudi tako blazne misli se dobi med srbijanskimi absolutisti. — Žalostno, toda resnično! Tako se seveda nismo zmenili. Zaradi tega vljudno in resno pozivljemo naše politike, naj se ne igrajo z ognjem in naj vsaj ob dvanajsti uri pridejo k pameti in slednjič uvidijo, da so Hrvatje naši pravi rodni bratje. Kot bratje imajo pravico sodelovati in kot brate naj se jih spoštuje in uvažuje. Drcz Hrvatske tudi Jugoslavije ni.
Na delo tedaj z razumom in s treznostjo, da razčistimo račune in da pridemo končno do sloge in edinstva. S tem bo položen temelj za boljše gospodarstvo v državi, ki mora rediti zadovoljstvo, blagostanje in srečo.
Kmetijski svet. ii.
Zavarovanje posevkov (nsevov) zoper točo.
Lansko leto so dohajale ministrstvu za kmetijstvo skoro dnevno prošnje, naj se pomaga krajem, kjer je pobila toča polja. Tovariš minister Pucelj takih prošenj ni metal v kcš, kakor delajo to drugod, temveč je začel razmišljati, kako zagotoviti pomoč dotičnikom, ki jim je toča pebila polja. Ze pri prvem pregledu prošenj se je pokazalo, da gre za priiično velike vsote in da je treba spričo tega pred vsem poskrbeli za nove dohodke državni blagajni, ako se hoče doseči uspeh. To je napotilo tovariša Puclja, da je sestavil komisijo, ki naj bi preštudirala natančno vprašanje zavarovanja posevkov zoper točo in izdelala primeren načrt zakona. Sestavljena komisija je dobljeno naročilo izvršila, ednosno izdelala načrt zakona, ki temelji na teh-le načelih:
Zavarovanje zoper točo je obvezno. Za to potrebno doklado, ki se določi na neposrednje davke, mora plačevali vsak državljan, torej ne le kmetovalci. Razen tega se ustanovi poseben rezervni fond s slo milijoni dinarjev, in sicer po rednem državnem budžetu. Vsak kmetovalec mora sleherno leto najpozneje do dne 15. maja prijaviti občinskemu uradu površino zasejane, oziroma zasajene zemlje, vrsto posevkov in količino porabljenega semena. Kdor tega ne bi storil, izgubi pravico do izplačila odškodnine, če bi mu toča pebila. Vsak posestnik mora, če mu pebije toča, najkesneje tekom 43 ur obvestiti o napravljeni škodi ustno ali pismeno cbčinski urad, ki izpo-roči posestnikov o obvestilo najkesneje tekom 21 ur nadrejenemu cb-lasvu. Ministrstvo za kmetijstvo odredi nato najkesneje tekom 24 ur po prejemu obvestila o napravljeni škedi cenilno komisijo. Komis'jo tvorijo tri osebe, in sicer državni kmetijski strokovnjak, uradnik finančne uprave iz dotičnega okraja in kmetovalec iz cbčine kjer je toča pobila, ki ga določi občinski odbor. Komisija ne sme škode preje ceniti, dokler ni poteklo cd dneva, ko je toča pobila, vsaj pet dni. vse delo pa se mera izvršiti v nadaljnjih desetih dneh. Le v vinogradih in sado-nosnkih, prizadetih po toči ob trgatvi, more komisija takoj pričeti s cenitvijo škode. Zcper sklene komisije se smejo oškodovanci pritožiti pri sodišču. Odškodnina za državno in občinsko zemljo re ne priznava. Izjema se napravi le takrat, če imajo tako zemljo v najemu zasebniki. Nadalje se odškodnina ne izplačuje za škodo, ki jo je napravila toča v vinogradih in sadonosnikih, maniših cd deset arov, in če niso njih lastniki kmetje. Enako se ne izplačuje odškodnina za neobdelane vinograde oziroma vinograde, zasejane s hibri-datri, in prav tako ne za nemarno ^bdelana polja. Končno se ne izplačuje odškodnina, če znaša vsa škoda !e petino vsega pridelka in če se še ni setev izvršila, čeprav je poteklo ^d pcče'ka žetve že deset dni. Ostalim se povrne polovica vse škode.
To so bila glavna načela prvega načrta. Polioprivredni savet je ta načrt izmenjal v eni njegovih naj-gla"nejš;h točk ter predlagal, naj se poplačuje celotna škoda in ne samo
polovica škode. Zagovorniki tega predloga so biii mnenja, da se le na ta način popolnoma zaščiti kmetijsko proizvajanje, zakaj polovična odškodnina izgleda le kot nekaka pomoč, kar bi bilo čisto nekaj drugega kakor zavarovanje. Sicer sc prvotni načrt zakona ni bistveno izpre-menil. Pač pa so sc čuli glasovi, da bi ne bilo pravično, če bi morali prispevati k dokladam za zavarovanje zoper točo tudi nekinctovalci. Toda ostalo je glede tega vseeno pri prvotnem načrtu, ker je prevladalo mnenje, da je naša država agrarna in da imajo zategadelj pri nas prav .si stanovi interes na tem, da je naše kmetijstvo čim najbolje zavarovano.
V debati o načrlu zakona se je poudarjalo, da se je cbneslo zavarovanje zoper točo doslej zgolj v državah, kjer je bilo obvezno za vso državo in kjer si je pridržala država sama zavarovanje. Čim večje je področje. tem manjši je riziko in tem manjša so potem tudi vplačila. Pri nas smo sicer še zelo na nejasnem, koliko škode nam pravzaprav povprečno na leto napravlja toča, ker še nimamo zadostne in dobre statistike. Vendar pa smemo računati s tem, da ne bodo doklade, ki jih predvideva načrt zakona o zavarovanju zoper točo, prevelike. Pač pa bo korist takega zavarovanja ogromna. Važno je tudi to, da je imela Srbija že tako zavarovanje in da si je nabrala srbska državna uprava lepe izkušnje za tako delo, kar vse se je pri sestavljanju zakonskega načrta vp oštevalo.
Kmetijski svet je pozdravil načrt zakona z velikim odobravanjem in iskreno je želeti, da bi dobro mišično delo tovariša Puclja uspelo tudi v narodni skupščini.
Posvetovrnje glede ustanovitve pokrajinske kmetijske zbornice.
Vsakdo, ki se zanima za ustanovitev kmetijske zbornice, je vljudno vabljen, da se udeleži posvetovanja o pravilih okrajnih podružnic pokrajinske kmcfjskc zbornice. Posvetovanje bo v sredo dne 15. februarja ob enajstih dopoldie v posvetovalnici oddelka za kmetijstvo v Ljubljani na Poljanski ces i (novo poslopje Ma-rijaniŠča, I. nadstropje).
Pričakuje se, da se udeleže posvetovanja interesenti v velikem številu, da se sestavijo na ta način čim boljša pravila. Če ne bo dober temelj zbornice, to je pravila, tedaj tudi zbornica ne bo življenja zmožna.
Zategadelj še enkrat: Udeležite se posvetovanja v najobilnejšem številu!
Odkup bere.
V	časih ilačanstva je nastala bera, v časih svobode jo je treba odpraviti. Čast in interes kmeta zahtevata to, kajti nečastna in krivična je za kmeta bera. Nečastna, ker je znak njegove nesvobode, krivična, ker so jo vsi drugi stanovi oproščeni. In ne samo za kmeta! Tudi marsikateri duhovnik bridko občuti nečastnost in krivičnost bere.
V	mestih, kjer je bila nepoznana tlaka, je še dandanes nepoznana bera. Čemu bi jo morala plačevati vas še dandanes, ko je doba tlačan-stva že minila?
Vsa vas ne glede na stan je deležna duhovnikove službe, toda bero plačuje le kmet. Ali je mar kmet še dandanes brezpraven?
Mestni duhovnik živi dobro brez bere. Kako da ne bi mogel živeti enako dobro brez bere duhovnik na deželi! Ali ni delo cbeh isto?
In na deželi! Vsi duhovniki vrše enako službo, vsak pa je spričo bere drugače plačan. Eden živi v sijaju in blesku, drugi se komaj preživlja. Čemu to? Enaka pravica veljaj z: vse, zakaj tudi dolžnosti imajo vsi ene in iste.
Bera je sramota, porojena iz tla-čanstva, bera je krivica, ker je naložena le kmetu. Zaradi tega jo je treba odpraviti in izbrisati, kajti tudi zakon Stare pravde je tak.
Bilo bi pravično, če bi se bera kratkomalo odpravila, kakor je bila kratkomalo naložena. Toda bera ni tako važna, da bi se zaradi nje spuščali v najhujše boje, na katere moramo biti pripravljeni, kajti iz nerazumljivih vzrokov se izvesten del duhovništva s krčevito silo eprijem-'je bere in še leta 1912. so zastopniki SLS. v kranjskem deželnem zbo
ru soglasno sklenili, da je treba celo cdxup bere preprečiti. Zategadelj tudi nismo tako brezobzirni, da bi kratkomalo zahtevali odpravo bere, temveč se zavzemamo le za njen odkup. Dotičnik pa, ki še odkupu bere nasprotuje, res ni prijatelj ljudstva in še manj prijatelj nižje duhovščine. Tak človek je političen špekulant, na katerega se ni treba ozirati in ki zasluži, da ga doleti ljudska kazen.
Odkup bere določajo že stari avstrijski zakoni. Ker je Avstrija, ta dobra prijateljica duhovnikov, vseeno spoznala, da je bera krivična za Ijud.tvo in sramotna za duhovništvo, zato je določila njen odkup.
Kako se more po zakonih izvršiti cdAup bere, naj povemo v nastopnem:
Cesarski patent z dne 4. marca !849. je prinesel ljudstvu politično in gospodarsko osvoboditev izpod tlačanskega jarma. Po tem patentu se je mogel oprostiti kmet tudi poslednjega znaka tlačanstva — bere. Naravnost čuditi se moramo, da se sovenski kmet kljub možnosti ni oprostil te dajatve še do danes. Kdo je temu kriv, ve vsakdo. Znano je, da so begali posamezniki dosledno ljudstvo, kakor hitro se je pričelo govoriti o cdpravi bere. Poudarjali so, da mora biti najmanj polovica verskih obvezan~ev za odkup, da je odkup bere strašansko drag in drugo. Toda vsi taki in enaki poudarki so bili samo laž.
Odkup bere se izvrši na temelju, deželnih zakonov, ki so skoraj v vseh kronovinah bivše Avstrije enaki — saj izvirajo vsi ti zakoni iz cesarskega patenta iz leta 1S49. Na bivšem Kranjskem prihajajo v poštev temeljni zakon z dne 13. junija 18S2., št. 25 dež. zak. iz leta 1886., izpre-menjen glede ocenitve berske davščine z zakonom z dne 25. januarja 1S90., št. 8 dež. zak., dalje izvršilni ukaz deželnega predsednika za Kranjsko z dne 23. novembra 1SS6., razglas deželnega predsednika z dns 24. decembra 18S6. in končno § 4. d) deželneea zakona z dne 19. septembra 1S9S.
Omejimo se le na one določbe, ki so važne za kmeta, berskega obve-zanca.
Odkupiti se morajo vse obvezne
berske davščine, obstoječe bodisi v v denarju ali v naturaiijah (žitu, vinu, senu, siru, maslu, predivu, dsvah Itd.), bodisi v opravljanju dela (tlaki), kaker košnji, vožnji, napravljanju drv itd. (§ 2 ). — Odkupno postopanje se mora izvršiti za vso katnstral-no občino, če zahteva to tudi le ca sam berski zavezanec (§ 13.). — Če cbseza torej župnija (kapianija ali cerkev) več katastralnih občin, tedaj mora presiti za cdkup bere iz vsake katastralne občine po en berski zavezanec. Vlogo je treba nasloviti na okrajno glavarstvo, v čigar področje spada sedež berskega upravičenca (župnika, kaplana ali cerkovnika).
Vrednost bere se preračuni po obveznosti enega leta ter se izračuni po cenah kraja dušnega pastirstva. kamor spada beri zavezano posestvo. I Vrednost se ceni pri naturaiijah, [podvrženih tržni ceni, pa povprečni tržni ceni, veljavni za te pridelke v letih 1885. do 1894. na trgu I raja dušnega pastirstva, oziroma najbližjega kraja. Pri naturaiijah, ki nimajo tržne cene in pri opravilih v delu pa cenijo vrednost bere izvedenci, ki ss mora o ozirati na cene iz te dobe (leta 18S5. do 1S94 ).
Okrajno glavarstvo mora uvesti odkupno postopanj: tudi tedaj, če bi vsi berski zavezanci, nepodpisani na vlogi, najod očneie protestirali proti odkupu bere. Odkup bere se izvrši za dotičnike, ki to želijo kakor tudi za one, ki temu nasprotujejo.
Berski upravičenec (župnik, kaplan) mora v enem mcsecu po prejemu poziva s strani okrajnega glavarstva predložiti v določenih tabelah scznnmck vseh barskih zavezancev. Če berski upravičenec tega ne stori, se mu postavi na njegove stroške kurr.tcr. ki izvrši to delo (§ 13.). Nato se pri ustni obravnavi dože-nejo dolžnosti berskih obvezaneev in :>bse<r berskih dajatev.
Odkupni znesek sc plača v višini za eno leto preračunjene berske obveznosti v d/ajsetkratnem iznosu, in -sicer hkrati ali pa v 20!etnih obroki V zadnjem primeru se prištejemo pe odstotne obresti. Od teh zneskov p se odšteje v dobro berskega zav zc.nca še 20 odstotkov za manjvred nost berskega blaga, oziroma za upravičenčeve stroške za pobiranje bere.
Ne pozabimo nikdar, da se meri moč stranke po številu naročnikov na njeno glasilo I
Nobena Ideja fn nobena misel nI zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetfe, požrtvovalni!
s
Za čim jasnejše razumevanje naj* služi ta-le primer: Svojemu župnjku moramo dati na leto po en mernik pšenice. Mernik pšenice se oceni n. pr. s 4 kronami. Plačati moramo torej po poštni položnici na davčni urad dvajsetkratni znesek . (4 X 20), to je 80 kron, a odšteti 20 odstotkov, to je 16 kron, tako da plačamo v celem torej 64 kron, ki jih poravnamo takoj ali pa v 20 letnih obrokih. Prvo leto bi plačali tedaj 3 krone 20 vinarjev in petodstotne obresti zneska K 61-80, drugo leto zopet K 3-20 in obresti <M zneska K 58-60 itd. V tem primeru se vknjižuje obveznost brez stroškov uradno na obvezano posestvo.
Vse vloge in priloge, vsi izpiski, vse vknjižbe in drugo glede berood-kupnega postopanja so proste vseh kolkov in vseh pristojbin (§ 43. izvršilnega ukaza deželnega predsednika z dne 3. marca 1883., št. 33 dež. zak.).
Druga (pritožbena) instanca je bivša deželna vlada (sedaj pokrajinska uprava), tretja pa ministrstvo za notranje zadeve.
To so glavne določbe glede odkupa bere. Kdor je mož, mu bode naše navedbe zadostovale, kdor šle-va, pa naj opravlja zaradi ljubega miru še naprej dajatev iz dobe tla-čanstva!
Hlapci finančnikov in zveza Slovenije z morjem.
V kočevskem «Radikalu» z dne 28. januarja t. L, listu, ki ga vzdržujejo gg. Kajiez in cirugi niagnati, da oi aosegu s slepomišenjem z radikalno stranko, zase iepe uspeiie, beremo to-ie protiljudsko notico:
« Glede zveze Slovenije z morjem ne bodo odločevali nezreii in otročji prepiri po časopisju, tuai ne prea-pustno izKoriscanje zatrjevanih izjav visjin državmii uradnikov ali stremljenja posameznikov za zaslužkom ali osebni napadi, pač pa imancniki, ki bodo dan denar ie za tisto progo, ki Do za gospodarsko življenje zmožna. Naloga uiteresentov enega m drugega projekta je, da dokažejo njegovo rentaouiteto s strokovno ne-ovrgijivo ugotovljenimi dejstvi m računi; kdor dela drugače, dokazuje ie, ua reševanju takin vprašanj ni do-rastei in da je prazen ort>ljač».
Sramota, kakšne še ni doživela slovenska žurnaiistika, je notica «Kadikaia». Zato odgovarjamo Radikalu*, zato protestiramo proti tej hlapčevski notici, dasi se upira vse v nas, da se sploh pečamo z iistom, ki po svojem nastanku in po svojin namenih ne zasiuzi drugega imena kakor «Radikalni koritar, glasno nnančnikov».
'1 oda kijub vsej zopernosti Radikala* in kijub njegovi obskurnosti moramo odgovarjati, ker zanteva to interes ljudstva in ker smatramo za svojo sveto časnikarsko dolžnost, da smo pač hlapci naroda, nikakor pa ne sluge finančnikov. sramota, ki jo je prizadejal «Kadikai» slovenskemu časnikarstvu, se mora izbrisati!
Ena groznih posledic našega rob-stva je, da je Slovenija kljuo svoji prvovrstni trgovinski legi brez zadostnih železniškijj zvez. Vse železnice so se gradile pri nas le iz ozira na nemsxo preKomorsko trgovino, interesi domačega prebivalstva pa so biii potisnjeni na zadnje mesto. Železnice, ki odgovarjajo vsaj deloma potrebam našega ljudstva, so biie brezpomembne lokalke, ki so onemogočale Sloveniji vsako zvezo s. svetovnimi trgovskimi cestami. — Slovenski narod se je boril dosledno proti tej izkoriščevalni politiki dunajskega železniškega ministrstva in na čelu vsega boja so stali slovenski časnikarji brez razlike na strankarsko pripadnost.
Dandanes pa se je to izpremenilo po zaslugi «Radikala», ki se ne sramuje prelomiti s slavno tradicijo slovenskih časnikarjev in ki ga ni sram, da je napisal hlapčevski in lažnivi stavek, da «bodo odločali glede zveze Slovenije z morjem finančniki, ki bodo dali denar za progo*.
Hlapčevstvo in laž je trditev Radikala* !
Hlapčevstvo! Vsa javnost ve, da je boj med Musilovo in kompromisno Klodič-Hrovat-Kavčičevo progo boj med magnati in bednimi prebivalci. Na"'eni strani magnati Kajfež, knez Auersperg in drugi veletržci, na drugi strani bedno prebivalstvo Poljanske doline in črnomaljske oko-
lice. Na eni strani nekaj posameznikov, ki so mogočni, ker so, kakor Auersperg, za usluge Habsburža-nom dobili našo zemljo, na drugi strani ono prebivalstvo, ki je tlača-nilo stoletja tej oholi gospodi in ki se še do danes ni gospodarsko osamosvojilo. Na eni strani zagrizeni nasprotniki našega naroda, na drugi strani nas naroa sam. ln vendar je mogoča aezasiišanost, da zastopa SiO»tUi>ki ust interese magnatov proti narodu: Gospodje, koliko jude-zevin srebrnikov se vam je nasteio r iruapee ne časti resnice, kajti rna-pec pozna samo voijo svojega gospodarja, ki mu plača tudi njegovo prepričanje. Zategadelj se prav ruc ue čudimo, da «Kadikal» tudi greto laže.
Ostudna in sleparska laž je, da boao tiaii denar za progo iinaucnita. saj obstoji vendar ves boj v tem, cia tmančniKi necejo zgraditi proge na svoj račun, temveč iia račun urzave, to je ua račun ljudstva. Vse, kar žrtvujejo sedaj za progo, store le za to, da bi postavni arzavo pred gotovo dejstvo ter lahko rekli: za našo — Musilovo progo — so pred-dela že izvršena; to je torej reaina proga, dočnn spada ona druga proga v kraljestvo sanj. ln to je ravno usta pemensKa špekulacija unancni-kov, s katero hočejo osiepariti bedno ljudstvo, ki ne zna tako preiri-gano siepariti z lažjo o že izvršenih preddelih kakor iinančniki. Ce bi uoteli res iinančniki sami zgraditi progo, jhn pač niiice ne bi nasprotoval. Ne eae železnice, deset zeiez-nic naj zgrade skozi kočevske gozde, vsako žago kneza Auersperga naj zvezejo z zeleznico, če hočejo — toda na svoje stroške. Državo seveda naj puste pri tem v miru.
Smo, hvala Bogu, v svobodni državi, kjer odločuje ljudstvo, ln zato oo o zvezi Slovenije z morjem odločevalo ljudstvo m se bo izpeljala zato državna železnica tako, da bo v korist ljudstva, ne pa lastnikov gozdov.
Grda laž je dalje, kakor bi bila potreba Musnove proge neovrgljivo dokazana. Nasprotno! Na seji zeiez-mškega sveta je v debati inženjer Musil popolnoma pogorel.
Tako je torej ozadje boja glede železnice, ki naj zveze Slovenijo z morjem. Na eni strani ljudstvo in njegovi pravi zastopniki, na drugi strani pa magnatje, izkoriščevalci in hlapci linančnikov.
Naše stališče je spričo tega jasno. Bili smo in bomo za ljudstvo in odnehali ne bomo prej, dokler ne bo obvarovan interes ljudstva. In naj piše Radikal*, hlapec vseh hlapcev, stokrat proti «prepirom po časopi-sih», javnost bo vendarle zmagala. Nič ne bo pomagalo Kajfežu in Au-erspergu ligovo pero radikalne stranke, s katerim hočeta prikriti svoje osebne špekulacije.
Resnica je vedno zmagovita in tudi. sramota, ki jo je prizadel Radikal* slovenski žurnalistiki s tem, da je postal hlapec finančnikov, bo izbrisana.
Gorje vsem onim, ki so proti ljudstvu!
Žrtve lažnivosti »Slovenskega gospodarja" in »Straže".
Iz kozjanskega okraja se nam poroča:
Neštetokrat sta pogrevala «Sloven-ski gospodar* in «Straža» svojim bralcem zlobno zlagano laž o poslancih «Samostojne kmetijske stranke», češ da so izdali slovenske kmete, za kar so dobili od vlade 200 milijonov kron podkupnine. Izmišljotine so bile objavljene vedno brez podpisa in tako spretno zavite, da se nikakor ni moglo nastopiti proti lažnivcem sodnim potem zlasti še zategadelj, ker so počenjali ta «viteški posel* pod .varstvom poslanske imunitete odgovornega urednika Pušenjaka. Vsak pameten človek z vsaj malo lastne razsodnosti ve, da ne more vlada brez obračuna nikomur izdati niti vinarja, ker z državnim denarjem namreč ne razpolaga ona, temveč vodi blagajno in račune državno računovodstvo, ki mora imeti izkaz za vsak izdani vinar. Zato je spoznal vsak brihtni človek, da pomeni pisava ^Slovenskega gospodarja* in njegove žlahte samo nesramno zlagano gonjo, s katero — ker resnice nimajo — bi hoteli klerikalni listi oblatiti in osovražiti poslance SKS. pred
ljudstvom. Seveda se najde med klerikalci dosti takih «mož», katerim je tudi očitna «Gospodarjeva* lažnivost sveti evangelij in ki bi zatajili prej Boga in vero ter dvomili nad resnico sv. pisma kakor pa nad resničnostjo pisave «Slovenskega gospodarja*.
Taka možakarja sta bila tudi v Imenem brata Počivalška. Polna modrosti, se hočeta pokazati s pokonci nosečima glavama povsod kot velika učenjaka, četudi črpata vso svojo znanost zgolj iz predalov «Sloven-skega gospodarja*. Trdno verujoča v «nezmotljivost» tega svojega evangelija sta prišla dne 16. oktobra v Imeno na shod poslanca Ivana Ureka. Poleg drugih citatov iz «Sloven-skega gospodarja* sta zaklicala poslancu Ureku tudi to-le: <Vi samostojni poslanci ste dobili 200 milijonov od vlade, da ste nas izdali*. Tovariš Urek jima je izporočil takoj, da ju izroči sodišču, kjer bosta lahko svojo trditev dokazala. Kot priče jima bodo gotovo radevolje na razpolago resnicoljubni uredniki «Slo-venskega gospodarja* in «Straže», ki so ju na to laž napeljali. Če pa tega ne bi storili, bo treba seveda v luknjo. Poslanec Urek je vložil nato tožbo pri okrajnem sodišču v Kozjem proti bratoma Počivalško-ma. Kakor smo zvedeli, sta se obrnila oba obtoženca na uredništvo «Slovenskega gospodarja* zaradi »dokazov*. Tam pa so jima izporočili, da dokazov ni in da sta «Slovenski gospodar« in « Straža* taka lista, ki pišeta samo za resne in pametne ljudi, to je namreč za take, ki takoj uvidijo, da je vse pisanje klerikalnih listov ena sama budalost in laž, in ki spričo tega vedo, da se tisto, kar je napisano v teh listih, ne sme naprej javno govoriti, če se neče priti v «špehkamro*. Ako pa sta Počivalška taka kozliča, da tega ne veta, se jima ne more pomagati. Morala bosta pač malce na ričet, da bosta prišla ob tej hrani tudi onadva do spredaj omenjenega spoznanja. Če se jima tu ne more pomagati, pa naj bosta prepričana, da jima bosta urednika, duhovniška dezerterja Kranjc in Gobec, na onem svetu izprosila najboljše plačilo, ker sta na tem svetu trpela za «resnico», «vero» in «burke» imenovanih urednikov. Tako sta ostala brihtna Počivalška na cedilu.
Pri obravnavi, ki je bila dne 12. ianuarja, sta poizkušala obtoženca zvaliti vso krivdo na «judeža» «Slo-venskega gospodarja*, ki ju je zapeljal. Ker to ni šlo, sta hotela vse zaviti. Sodišče pa ju je poučilo, da tudi klerikalec ne sme tako nesramno lagati, ter obsodilo vsakega na pet dni zapora, oziroma 1000 kron globe, in v povračilo vseh stroškov, ki so precej veliki.
Ta primer pač dovolj jasno priča, kam zaide dotičnik, ki veruje «Slovenskemu gospodarju*.
Žena kot mati.
(Spisal dipl. agr. A. Jamnik.)
Na Svečnico so zborovale na ljubljanskem magistratu zastopnice raznih ženskih društev, ki si prizadevajo delovati za boljšo odgojo, nego in vzgojo otrok.
Dosedanje delo teh društev in potek zborovanja sta pokazala, da je njih vse hvale vredno delo posvečeno pred vsem samo mestu in industrij" skim krajem. Istotako posvečajo tudi javna oblastva v tem pogledu svojo pozornost v prvi vrsti le mestom in industrijam krajem. Dežela, kjer živi večina ljudstva in ki je tisti bogati rezervar, iz katerega se mesta dopolnjujejo in ohranjajo, je skoraj pozabljena; gotovo pa se jej ne posveča ona paznost, kakršna bi bila nujno potrebna.
Smatral sem na zborovanju za potrebno, navzočne zborovalke na to pomanjkljivost opozoriti in jih pozvati, naj njih društva usmerijo svoje delo v tem pogledu. Tudi na deželi je treba izboljšati socialni položaj žene in se pobrigati potem poučevanja mater za negovanje in odgojo dojenčkov in za vzgojo otrok.
Poudarjal sem, da je bil prejšnji avstrijski princip versko-nravne vzgoje pri nas na deželi nepravilno raz-umevan. Kmetske matere zato povečini še danes ne znajo otrok vzgajati za realno življenje, temveč njih smer vzgoje je le enostranska, t. j. otroke vzgajajo bolj za nebeščane kot za bitja, ki morajo v trdi realnosti biti boj za svoj obstanek.
Kakor nisem nasprotnik versko-nravne vzgoje, tako me pa mora boleti, če vidim, da je pri nas na deželi vzgoja le preveč enostranska. Naj se goji religioznost, a tudi za praktično življenje je treba otroke vzgajati.
Kako naj vzgaja naša kmetska mati otroke za realno življenje, če pa ni poučena o principih vzgoje?
Naloga javnih oblastev kakor privatne požrtvovalnosti zahteva v tem pogledu jako mnogo brige. Zlasti učiteljstvu in predvsem učiteljicam se nudi tu obilo hvaležnega polja, le žal, da se razen nekaj častnih izjem vidi povsod velika pasivnost. (Precej kriva so tudi učiteljišča, ki ne dajejo dovolj pouka v tem zmislu in ki ne vzgajajo svojih gojencev za prosto delo v blagor ljudstva. Preokret je nujno potreben.)
Da je odgoja (t. j. nega, prehrana i. dr.) dojenčkov po deželi še zelo primitivna, je gotovo. To je veliko in žalostno poglavje zase, a še ža-lostneje je, da poklicani krogi baš v tem pogledu ravno podeželju jie posvečajo skoraj nobene pozornosti.
Mislim, da je sveta dolžnost vsakogar, ki čuti v sebi sposobnost in možnost za delo v tej smeri, da bogati narod s svojimi zakladi.
Pokrajinske vesti.
(Poučevanje cirilice v ljudskih šolah) se začne že v tretjem šolskem letu. Ni pa povsod tako. Ce je nastavljen v napredni občini kak zagrizen Slomškar, tedaj začne poučevati cirilico takoj prvo leto, da lahko laže, da mora učiti cirilico, ker so volili občani s SKS. Tako nam javljajo iz Brusnic, da se je tam ta metoda uvedla. Višji šolski svet opozarjamo na brusniškega učitelja, da ga pouči, kako je dovoljeno agitira-ti za klerikalce in kako ne.
(Prvi tečaj na srednjih šolah) se je zaključil dne 31. januarja. V Sloveniji je bilo 19 srednjih šol, na katerih so poučevale 404 učne moči. Učencev je bilo 6776, izmed katerih jih je skoraj 30 odstotkov, to je nad 2000, padlo. Žalostna slika naše mladine!
(Izpremembe v vodstvu narodnega gledališča v Ljubljani.) Končno so spoznali merodajni krogi vendarle, da je vodstvo ljubljanskega narodnega gledališča popolnoma v napačnih rokah. Državni denar se je zapravljal kar na debelo, umetniško delovanje gledališča pa je stalno padalo. Narodno gledališče je postalo slabo zabavišče meščanske gospode. Vsa dežela in celo revnejši sloji v Ljubljani pa niso imeli od gledališča ničesar. Sedaj je, hvala Bogu, dosedanji upravitelj g. profesor Juvančič odstopil. Zgoditi bi se moralo to že davno. Naravno, da se je razvil takoj boj za njegovega naslednika. Čisto nepotreben boj! Postavite na čelo gledališča moža, ki ga cenijo vsi m ki je tekom desetletij dokazal, da mu je edinole za stvar in ki je eden prvih naših delavcev! Pustite ljudi, ki so osovraženi! Predvsem pa uva-žujte pametne besede g. Lajovica v ljubljanskem « Jutru*! Brez pardona je treba črtati balet in uvesti v upravo gledališča sistem varčevanja. Gledališče vzdržuje ves narod, ki naj bo zaradi tega tudi deležen vseh ugodnosti.
(Poštnemu ravnateljstvu.) Naši naročniki se pritožujejo stalno, da razni klerikalni poštarji in razne klerikalne poštarice in ekspeditorice zadržujejo napredne liste. Odveč bi bilo poudarjati, da je tako početje vredno vse obsodbe, odveč tudi poudarjati, da bi moralo poštno ravnateljstvo samo že davno odpraviti take kaznive strankarske manipula-ciie. Pričakujemo torej z vso gotovostjo, da bo poštno ravnateljstvo storilo vendarle enkrat svojo dolžnost in krivce eksemplarično kaznovalo. Da poštno ravnateljstvo ne bo v skrbeli, kje so tisti krivci, mu pa izporočamo, da smo prejeli o delovanju pošte v K r a š n j i samo en dan tri pritožbe. Ker nimamo prostora za objavo vseh pritožb, naj zadostuje le to, da smo na manipulacije te uradnice opozorili. Vse pritožbe so poštnemu ravnateljstvu v našem uredništvu na razpolago.
(Gospodom duhovnikom.) Z dežele prihaiajo vedno pogostejša poročila, da se pričenja s prižnic zopet oznanjati politična beseda. Smatramo zategadelj za potrebno, opozoriti gospode, da je po ustavi vsaka zloraba vere prepovedana. Po ustavi, ki je temelj države, se mora vsakdo ravnati. V prvi vrsti seveda tisti, ki zahtevajo, da skrbi zanje država. Zategadelj naj gospodje duhovniki premislijo to-le: Ali more podpirati država ljudi, ki so proti njej? Ali more skrbeti država za ljudi, ki hujskajo proti njej? Ali —
ali! Na Vas, gospodje duhovniki, je, da odločite, kako bo ravnala z Vami država, in samo na Vas je, kako bo proti Vam ljudstvo, kajti vedite, da so vsi trezni in pošteni ljudje siti huj-skarij in političnih pridig in da zna iz te nezadovoljnosti nastati vihar, ki Vam bo silno neprijeten. Vihar žanje, kdor seje veter, pravi sv. pismo. Vpoštevajte to že sedaj, da ne bo pozneje prepozno!
(Čenčarije.) V «Naši vasi* razklada g. F. K. G. (Fran Kuralt, Gorenjsko) svoje modrosti. Najprej se jezi nad osebnim bojem v slovenski politiki. Pravilno, g. Kuralt! Toda ali niste tudi Vi pričeli svojo neslavno politično kariero z osebnostmi? Ne modrujte vendar tako, da tolčete samega sebe po zobeh! Tisto, kar govorite, da je bila na izletu v Srbijo samo gospoda, ministri in doktorji, je pa tako očitna hujskaška laž, da nanjo ni treba niti odgovarjati. Najbolj nesrečen je pa oni del Kuralto-vega članka, ki razpravlja o odpadnikih. Naj navedemo nastopno dejstvo: Našega zbora se udeleži človek, ki pravi, da je naš pristaš. Na klobuk si nadene celo odznak SKS., samo da ima dostop na zbor. Na zboru ne reče ne bev ne mev. Po zboru pa gre k skupini, ki je ustanovljena izrecno proti SKS. in nastopa z »odkritji« proti njenim voditeljem. Kajneda, gospod Kuralt, tak človek ni odpadni, tak človek je le «prevzel širši program«. Ampak pri nas se pravi takim ljudem tudi drugače. Mogoče nam tudi še to razložite, gostobesedni g. Kuralt. Sicer pa naj nam bralci oproste, ker smo na čenčarije odgovorili resno.
(Lepo krščansko ljubezen do bližnjega) nam kaže bivši poverjenik Jan iz Podhomca. Svojemu tovarišu kmetu je zaračunil 200 kron odškodnine, ker je zvozil čez njegov svet par metrov širjovc. Janu je moral plačati od vsakega metra drv 20 kron, če, prav je bilo ob času, ko je bila zemlja zmrznjena in ko se je vozilo preko nje brez škode. Od istega posestnika je zahteval drug posestnik le 20 kron, čeprav je zvozil čez njegov svet 38 metrov drv. In ta ni iz hiše, kjer imajo samo enega otroka kakor pri Janu in tudi ni milijonar kakor Jan. Toda kdaj je še kak bogatin poznal krščansko usmiljenost in kdaj je še poma*gal bogatin revežu! Ni tako brez pomena tisto! da zleze prej vel-blod skozi šivankino uho kakor bogatin v nebesa!
(Pokončevanje volkov.) Ministrstvo za gozde in rudnike je dovolilo, da se smejo izplačevati izza dne 1. februarja t. 1. premije za pokončevanje volkov po teh-le predpisih: Vsakomur, ki se izkaže, da je v območju pokrajinske uprave v Sloveniji ujel ali ubil volka, se izplača premija, ki znaša za volka brez razlike spola 1500 K, za mladiča iz gnezda pa 300 K. Za volka, ujetega ali ubitega pri gonji, se plača le 1000 K. — Vsakega ujetega volka je ubiti, ubitemu pa pri županstvu iztekniti jezik. Za volkove, ki jim je iztaknil jezik zasebnik, ali za predložitev kože takega volka se premije ne izplačujejo. Da je bil volk, za katerega se zahteva premija, resnično ujet ali ubit v območju pokrajinske uprave v Sloveniji, se mora s potrdilom pristojnega županstva dokazati političnemu oblastvu, v čigar območju je bil volk ujet ali ubit. V potrdilu je treba navesti čas, kraj in druge okoliščine, ki so odločilne za podkrepitev verodostojnosti. — Kdor volka ujame ali ubije, ima le pravico do premije, lastninsko pravico do ubitega ali ujetega volka pa ima oni, ki mu gre po veljavnih zakonih.
(Dol pri Ljubljani.) »Domoljub* z dne 1. februarja stresa svojo jezo nad shodom SKS. v Beričevem. Oči-vidno ga je spravil uspeh shoda čisto iz ravnotežja. Bahato piše, kako krepko so ugovarjali prištaši SLS. našim govornikom. Prav zares jako krepko! Reveži na duhu so se nam smilili, ko so razlagali vso svojo modrost ter klobasarili, da ni ustava za nič, ker ni na krščanski podlagi. Za vse povojne razmere in za slabo valuto so hoteli kajpada tudi krive storiti poslance SKS., kar pa jim je temeljito izpodletelo, kajti poslanec tovariš K u š a r je poročal o delovanju SKS. tako nepristransko, da so morali celo pristaši SLS. pritrjevati njegovim izvajanjem. Grda neresnica je, češ da je udrihal po takih, ki nič nimajo. Tovariš Ažman ni zabavljal prav nič čez duhovnike, temveč je povedal le nekaj takega, kar smo vsi v srcu obsojali. Tako n. pr. je ožigosal čisto pravilno klerikalce, ker so volili v glavni odbor «Kmetijske družbe* čevljarja Iskro, živečega v takih rodbinskih in premoženjskih razmerah, ki se za
Spominiajmo se ob vsaki priliki tiskovnega sklada »Samostojne kmetUske stranke" \
4
Draginja. Je"posledlca medvojnega zapravllanta. — Povojno varčevanje odpravi draginjo.
člana glavnega odbora »Kmetijske družbe* ne spodobijo. Tisto o zvonovih tudi ne more biti laž, ker jamči tovariš Ažman za vest osebno. Treba je povedati dalje tudi resnico glede občinske uprave. Samo pristaši SKS. so bili toliko pošteni in zadovoljni, da so nastopili za to, da bodo deležni dohodkov lova zgolj upravičenci in ne tudi tovarna. Sedanja večina v občinskem odboru dela le v prid tovarne in ne na korist kmeta. Dopisnik «Domoljubov« bi nam dajal rad dobre nauke, toda pomete naj rajši pred svojim pragom, pred katerim ima cele kupe smeti. Predvsem se naj priuči tudi malo olike, da ne bo psoval poštenih družinskih očetov z «Johani». »Johani« so bili le tedaj, ko je vihtela nemška graščinska gospoda bič nad našim ljudstvom, dandanes pa «Johanov» ne trpimo. Slovenci smo in po slovensko se imenujemo. Ali diše morda dopisniku še vedno Šusteršičevi časi tako zelo, da bi imel rad še danes «Johane» v Jugoslaviji? — Ob koncu izprašuje brumni »Domoljubov® dopisnik, kdo laže, ali »Domoljub« ali «Kmetijski list». Že davno smo vedeli, da je «Domoljub» prvak lažnivih kljukcev; kdor pa se je udeležil shoda SKS. ter prebral naše in »Bomoljubovo« poročilo, pa ve prav gotovo, kdo laže. Namesto, da lažete in obrekujete, se poprimite rajši poštenega dela, kajti v svojem početju begate le ljudstvo in ga po nepotrebnem hujskate. Pomislite samo, kaj bi se Vam zgodilo v bivši Avstriji, če bi na tak način, kakor delate to sedaj, pisarili proti državi! Vsakdo, ki ruši dandanes temelje naše narodne države, je izdajalec kmeta in domovine in sram ga naj bo v dno duše, zakaj nevreden je svobode. Taka hlapčevska duša naj odrine v ljubo Avstrijo, da se prepriča o tamkajšnjih razmerah ter spozna, kako grdo nehvaležen je do svoje dobre domovine!
(Šola v Beričevem.) S tem, da so nastopili naši klerikalci proti ustanovitvi zelo potrebne šole v Beričevem, so pokazali v pravi luči svojo ljubezen do bližnjega. Posebno se je odlikoval na seji krajnega šolskega sveta g. župnik Kastelic. Vso svojo modrost je razkril s svojo trditvijo, da nimajo Beričevci pri šoli v Dolu nobene besede in da Beričevci šole ne bodo zidali. Kar v glavo mu ni hotelo, da je šola v Dolu prav tako šola občanov beriških kakor drugih občanov dolske šolske občine. In vendar sem mu vse to natančno pojasnil. Na seji krajnega šolskega sveta je govoril proti šoli tudi g. nad-učitelj Turk, vendar se je glasovanja vzdržal. To je resnica. »Domoljubov® dopisnik potvarja namenoma resnico, ko govori drugače. Dopisniku se tudi ne smilijo otroci, ki morajo hoditi sedaj nad uro daleč v šolo, niti sedaj v zimskem času, ko odhajajo v mrazu in temi (pred sedmo uro zjutraj) od doma. — Za to, ker me nazivlje dopisnik kapitalista, mu izrekam svojo zahvalo. Bom imel vsaj vež kredita pri posojilih. Prav odločno pa zavračam trditev, kakor da bi silil državne uslužbence k vstopu v našo stranko. SKS. prav nič ne vabi k sebi ljudi, ki niso s srcem pri njej, pač pa je potrebno, da državni uslužbenci čutijo z narodom in da poznajo njegove potrebe. In samo zaradi tega sem rekel nekemu uslužbencu, naj pride poslušat na naš shod. Ko pa je dotičnik moj poziv odbil, češ da je shod le za kmeta, torej ne zanj, sem ga poučil, da moramo biti vsi dobri državljani, tako kmetje, ki državo vzdržujejo, kakor tudi oni, ki žive od države. To svoje stališče bom zagovarjal seveda slejkoprej. — V Beričevem," dne 5. februarja 1922. Ivan Grad s. r.
(Iz Preske pri Medvodah) smo
prejeli o Orlih zelo lep dopis kot nov dokaz klerikalne posirovelosti. Prišli so klicat na «korajžo», seveda v velikem številu, kakih 25 do 30. Ker očividno še vedno niso imeli zadosti korajže, so se drli in kričali, da bi tako zaglušili utrip srca. Tri ure so vpili, tako da niti stari ljudje ne pomnijo takega preklinjevanja. Same »porke m.....» so letale naokoli, kakor da bi se zbrala druhal najnizkot-nejših pijancev. Naši fantje so bili k sreči toliko pametni, da so pustili rjoveti orlovske sirovine. Starši, pazite na svoje otroke, da Vam jih klerikalna društva ne pokvarijo!
(Iz Železnikov.) Zdrav je naš rod! 771etna Marija Hlebš je imela 20 otrok. Njena hči, ki je poročena v Kropi z Luko Pregljem, pa ima tudi že 16 otrok. Zdrav in silen je naš rod!
(Vzor zvestega uslužbenca) je
841etni France Oblak, p. d. Stari mlinar, v Železnikih. Na »Joževi« žagi in mlinu opravlja svojo službo že 58 let nepretrgoma. Redek primer zvestega uslužbenca! Nad vse umestno bi bilo, če bi se ga spomnila pokrajinska uprava ter njegovo zvestobo primerno nagradila.
(Šenturška gora pri Cerkljah.) Naš g. župnik razumeva kaj čudno svoj poklic, kar so morali naši zavedni pristaši žalibože dognati. G. župnik Jakob Ogrizek si je dovolil namreč nezaslišanost, da je na svojo pest vračal «Kmetijski list» naših naročnikov, čeprav so ga le-ti že plačali. Da je tako postopanje kaznivo in vse obsodbe vredno, bomo g. župniku v kratkem temeljito dokazali. Zategadelj nečemo o stvari razpravljati na dolgo in široko. Toda obračun pride! Ta bi bila lepa, da bi nam g. župnik ukazoval, kaj smemo brati in kaj ne! Ni včč časov tlačanstva in hvala Bogu smo v svobodni Jugoslaviji, kjer so take samolastnosti nemogoče. Zapomnite si to g. župnik.
(V Lescah) je umrla na porodu g. Frančiška Poljanec, žena tovariša Franceta Poljanca. Bila je mati treh otrok. Kot dobra gospodinja in dobra žena je bila splošno priljubljena. Blag ji spomin!
(Iz Tuhinjske doline.) V Špitaliču imamo prav hudo zimo in veliko snega. Ker se je posušila voda, mlinarji ne morejo mleti, pa tudi žage stoje iz istega vzroka. Po hribih so se posušili studenci; kmetje morajo hoditi po vodo tri četrt ure daleč. — Fantje, ki so bili spomladi potrjeni za vojake, so odšli meseca decembra v službo. Med njimi je bilo mnogo takih, ki so služili v Avstriji tri leta, v Jugoslaviji pa tri mesece; sedaj morajo služiti povrhu še kot novinci. Vsi so kmetiški sinovi, ki pridelujejo živež za prebivalstvo. Po rudokopih pa so oproščeni mladeniči vojaške službe, kakor da bi bil premog več vreden kakor živež. Poslanci vseh kmetiških strank naj nastopijo zoper to, ker je usodno za podeželje. Ze sedaj bčže ljudje z dežele, kar je rakrana kmetiškega prebivalstva in zanj katastrofalno. Ker vidijo kmetiški sinovi, da morajo služiti v vojski, delavci v rudnikih pa ne, bodo odšli skoro vsi v rudnike in dežela bo ostala brez delavcev. Proti tej brezglavi naredbi je treba nastopiti z vso silo. Odpravite to krivico, ker drugače bodo pridobili največji nasprotniki države — boljševiki in komunisti — med ljudstvom ugodna tla!
(Pregrad pri Črnomlju.) Tukajšnji župan M. Rode je bil izvoljen na podstavi klerikalne liste za župana starotrške občine. Na povelje oblastva je sklical župan Rode na dan 11. avgusta 1. 1. občinsko sejo, na kateri ga je poprosil občinski odbornik, naš tovariš Jožef Šmalcelj, naj bi mu pokazal sejni zapisnik iz prejšnjih let. Zupan Rode pa je odbil prošnjo popolnoma po krivici. Tovariš Šmalcelj se je pritožil zaradi tega protipostavnega županovega dejanja na pokrajinsko upravo. V svoji vlogi je dejal tovariš Šmalcelj med drugim, «da se naredi konec diktaturi Šusteršičevega župana«. Pritožba to-rariša Šinalclja se je vročila Rodetu, ki je, čuteč se vsled nje užaljenega, vložil tožbo proti tovarišu Šmalclju. Pri prvi obravnavi je bil tovariš Šmalcelj oproščen, vzklicno sodišče v Novem mestu pa je sodbo razveljavilo, ker ni prvo sodišče zaslišalo zadosti prič glede dokaza resnice. Vršila se je torej še enkrat sodna obravnava v Črnomlju, in sicer dne 24. januarja. Tovariš Šmalcelj je dokazal na obravnavi po dveh pričah, da mu Rode v resnici ni hotel pokazati sejnega zapisnika. Tudi ni mogel nihče ugovarjati, da je bila to Ro-detova dolžnost. Tovariš Šmalcelj je dokazal dalje, da je prejel Rode od drja. Šusteršiča 2000 kron z namenom, da bi bil sprejet v občinsko zvezo. Od tega denarja pa je razdelil Rode samovoljno 1100 kron med štiri poljanske občine, ne da bi mu to dovolil občinski odbor. Samolastnost župana Rodeta se je torej s tem dokazala in prav tako tudi njegova zveza s Šusteršičem. Toda sodnik je bil mnenja, da je očitek diktature žaljiv in tako hud, da doprinešeni dokaz resnice ne zadostuje. Tovariš Šmalcelj je bil vsled tega obsojen na 400 kron globe in na povračilo stroškov. Tovariš Šmalcelj je bil nekoliko sam kriv, da je bil obsojen, ker se je zagovarjal sam brez advokata, dočim je imel Rode odvetnika. Vseeno pa moramo reči to-le: Po črkah zakona morda tovariš Šmalcelj res
ni zadostil zahtevam paragrafa, toda
moralno ni podlegel, temveč zmagal. Na zatožni klopi ni bil Šmalcelj, temveč Rode, čigar nezakonita dejanja so bila predmet razprave; ničesar pa se ni očitalo Šmalclju, ki je pogumno in odločno nastopil za koristi in pravice vaščanov. Na pokrajinski upravi pa je sedaj, da pouči Rodeta, kako se županuje in kako ne! Šuster-šičev recept ne velja več!
(Iz Braslovč.) V «Slovenskem go-podarju» piše neka zarjavela devica pod naslovom «To so dekleta« nastopno: «Tu so nabrala naša vrla dekleta na veliko žalost nasprotnikov — 132 novih naročnikov.« Oglejmo si malo te «nove» naročnike! Vsi najboljši, najuglednejši naprednjaki raznih strank so dobili «Slovenskega gospodarja« brezplačno in po sili v svojo hišo. Zato jadra seveda list iz večine teh hiš nazaj, nekateri pa ga porabljajo za različne namene, za kakršne je poštenih časopisov škoda. «Vrla dekleta« (40- do 501etna) pišejo tudi, da so nabrala neki sklad, s katerim so naročile časopise ubogim, ki naročnine sami ne zmorejo. Odklanjamo vso to usiljivo požrtvovalnost, kajti mi ne potrebujemo v hiši nobenih malovrednih listov, da nam ne okužijo še zraka. — Spredaj omenjene vnete device naj širijo svojo «moralo» v svojih vrstah, poštene naše hiše pa naj puste pri miru! Tudi naj ne hodijo slepit naših dobrih žen in naj ne provzročajo prepirov v mirnih družinah! «Vzorna dekleta«, obdržite svoje vzore zase, nabirajte rajši sklad, s katerim si boste zaslužila nebesa! A nam vsem neprostovoljnim 132 revnim naročnikom vašega «Gospodarja» prizanesite s svojo nesramno vsiljivostjo! —Več kmetov.
(Selnica ob Dravi.) Dasi se je sicer nevredno prerekati s tako nizkotnim listom, kakor je »Slovenski gospodar«, vendar moramo na njegov zadnji dopis dati potrebno pojasnilo, da se razvidi vsa podlost in lažnivost tega lista. Začnimo torej: 1.) Zupan v Selnici ob Dravi je bil izvoljen z glasovi pristašev SKS. in SLS. Socialni demokrati mu niso dali niti enega glasu. 2.) V krajni šolski svet so bili izvoljeni samo posestniki, in sicer ravno zbog tega, da ne bi bili izdatki te korporacije previsoki. Če bi bili izvoljeni socialni demokrati, bi se to gotovo zgodilo, ker le-ti ne plačujejo občinskih doklad. 3.) «Edini gospod« občine Boč je že preko 10 let ud krajnega šolskega sveta. 4.) Da se norčuje «Slovenski gospodar« iz zastopnika Janževe gore, je razumljivo, ker ve, da mu bo od-klenkalo, če dobimo izobražene in samostojno misleče kmete. 5.) Zastopnika občine Selnice ob Dravi v krajnem šolskem svetu sta dva mlada posestnika, ki sta navdušena za vsako dobro delo. Bilo bi gotovo dobro za oba, če bi bila milijonarja ter rešena tako vseh skrbi. Da se pečata tudi s prodajo lesa, pa menda ni noben greh, saj delajo to tudi v veliki meri pristaši SLS. 6.) Občina Slemen je izvolila v krajni šolski svet dva pristaša «Kmetske zveze«, ki sta bogataša, obrtnika in — p r o -testanta, kar dokazuje jasno, da gre SLS. zgolj za strankarstvo in n e za vero. Magari Turek, samo da je pristaš SLS.! 7.) Da ima krajni šolski svet velike izdatke, smo slišali že lani najmanj desetkrat in celo s prižnice. Da bo vse bolj izdalo, mora ponoviti pač še »Slovenski gospodar«! Tega, da je proračun krajnega šolskega sveta odobrilo tudi pet pristašev KZ., seveda ta dični list ne pove. 8.) Dotlej, dokler »Slovenski gospodar« ne dokaže, -da je krajni šolski svet razmetaval denar, ostane lažnivec. Ali naj zmrzujejo naši otroci pozimi? Dopisnik naj preračuni samo te izdatke, pa bo videl, da niso bili previsoki! Članom krajnega šolskega sveta pa pravimo: «Ne ustrašite se takih nesramnih dopisov, ampak delujte še dalje na korist naše mladine v lepi slogi z na-našim za šolo in narod vnetim učiteljstvom!« — Dne 1. februarja 1.1. je zapustil Selnico poštar Jamnik,
Bogatejši posestniki!
Zavedajte ss, da je naše delo namenjeno tudi varstva zasebnega imetja. Zato nas podpirajte in ne glejte z zadovoljstvom od daleč 1 Naše delo je težko. Organizacija se ne astvari sama, ampak zanjo je treba mnogo dela in denarnih žrtev. Zdramite se torej in prispevajte za SKS.! Dajte rajši sedaj nekaj, kakor pa kesneje vse in še življenje po vrha!
vnet pristaš SLS. Mož je bil do skrajnosti malenkosten. Želimo mu zategadelj prav srečno pot. — Končno moramo še pripomniti, da bi imela občina Selnica vsaj za polovico manj socialnodemokratičnih odbornikov, ako ne bi odvračal »Slovenski gospodar« svojih pristašev od volitve, «češ ljubši mi je socialni demokrat kot samostojnež«.
(Polenšak pri Ptuju.) Dne 21. januarja smo spremili k zadnjemu počitku občespoštovanega posestnika Jožefa Huga iz Bratisiavcev. Pokojnik je bil blag mož in veren kristi-jan. Pripetilo pa se je pred leti, da se je spri rajnik z našim g. župnikom. Spor je nastal zaradi neke ceste in je bil torej čisto neoseben. Vseeno pa g. župnik ni mogel pozabiti tega spora. Žalostno, da se je pokazalo to celo pri pogrebu pokojnikovem. Pokojnikova želja na smrtni postelji je bila, da bi mu zapeli pevci na grobu kako pesem. Ko so pa hoteli začeti pevci peti, se je zadri nad njimi naš g. župnik, rekoč: «Kdo Vam je dal pravico, tukaj peti? Tu smejo peti samo cerkveni pevci!« — No, pevci se niso prestrašili župniko-vih besedi, ampak so vseeno zapeli ter izpolnili tako zadnjo željo rajni-kovo. — Opuščamo vsako kritiko župnikovega ravnanja, ker se le-to itak samo obsoja.
(Iz Prlekije.) Ljubi gospod urednik! Naznanjan Van, da sen se zadnič na tomboli pri Mali Nedli razslada, pa se me je tudi ali «španska», ki zaj tak razsaja po Prlekiji, an vzela. Zaj moren ležati, pa nemren dosti pisati. Ker pa sen glih mojo mesečno plačo doba, sen si zmisla in Van posla 100 kron za tiskovni sklad SKS., kade pa nekaj več vkup — kak pravijo: zrno do zrna pogača — kamen do kamna palača. Viipaje man kade mi skoro boljše. Vas pozdravlan Koma-rov Mihalek iz Hude luknje.
(Pojasnilo.) Z ozirom na naš članek «Iz Prlekije« smo prejeli to-le izjavo: «Z novim letom sem prevzel glavno tobačno zalogo v Gornji Radgoni in podzalogo v Ljutomeru. Od svoje prednice sem prevzel tobaka za 40.000 kron. Priznam, da je vladalo prej veliko pomanjkanje tobaka, toda sedaj sem poskrbel, da imajo vse trafike v mojem okolišu dovolj tobaka. Ako kdo torej trdi, da primanjkuje tobaka, tedaj zlobno obre-kuje. Proti vsakemu obrekovalcu bom sodno nastopil. Filip Jurkovič, Gornja Radgona.« — K tej izjavi pripominjamo nastopno: Članek «Iz Prlekije« je bil pisan še pred novim letom in vseskozi v tako dobrosrčnem tonu, da je pač vsak razžaljiv namen izključen in bi zaradi tega ne bili pri-morani priobčiti gorenje izjave. Ker pa nas drugače veseli, da se je gospod Jurkovič potrudil glede odprave pomanjkanja tobaka, zato smo mu rade volje ustregli ter priobčili njegovo izjavo. Upamo, da je s tem zadeva, katere sicer niti ni bilo, za oba dela zadovoljivo rešena.
(Mala Nedelja.) Tukajšnji »Tambu-raški in pevski zbor« priredi v nedeljo dne 19. februarja v gostilni g. Kosija predpustno veselico s tambu-ranjem, petjem in plesom. Vstopnina neznatna. Začetek ob štirih popoldne. Kmetje in kmetice, pridite na veselico v obilnem številu!
(Iz Prekmurja.) Misliti bi utegnil kdo, da smo v Prekmurju brez svetovnih novic; toda temu ni tako. Poleg drugih listov imamo tu naš domač časopis, svetovnoslavne Kleklo-ve «Novine». Prvovrsten list za politične iznajdbe so te »Novine« in ne-prekosljiv časopis za neprostovoljno zabavo. Posebno se razumejo »Novine« na samohvalo, kajti ni je številke, v kateri ne bi zvedel strmeči svet za kako novo genialno delo g. Klekla. Človek bi skoraj lahko mislil, da ni g. KTekl član opozicional-nega kluba, temveč vsaj eden prvih članov radikalnega kluba, če ne že desna roka g. Pašiča, kajti tako zelo se vlada vse po njegovi volji. Samo čujte o njegovih slavnih delih! Poleti je dosegel g. Klekl — vsaj tako se hvali — izvoz na drobno. (V resnici so desogli to poslanci SKS.) Potem je dosegel, da se je dala moka revnim slojem, kar je storil sicer minister dr. Kukovec. Njegova daljnja zasluga je, da se povrne miatičem carina za prisluženo žito. (Bralci vedo, da je to dosegel poslanec Urek.) In tako se hvali dalje g. Klekl z delom drugih. Toda naj ima svoje nečedno veselje, saj prodira tudi v Prekmur-je že resnica! Nesramnost pa je od Vas, g. Klekl, ker si upate v zahvalo za to, da morete hvaliti sebe vsled dela naših poslancev, le-te še obre-kovati. — Verjemite nam, da je tako početje nevredno poštenjaka!
Politične vesti.
(Novi papež Pij XI.) V ponedeljek dne 6. februarja dopoldne je bil izvoljen za papeža milanski nadškof, kardinal Achille (Akile) Ratti, ki si je nadel ime Pij XI. Izvolitev novega papeža se je izvršila dokaj hitro. Trije ameriški kardinali so dospeli v Rim šele po papeževi izvolitvi Šest glasovanj je bilo brezuspešnih; tri dni zaporedoma je naznanjal črni dim, da je bila volitev «sfumata», kakor pravijo Italijani. (F#mare pomeni dimiti se. Izraz prihaja od mokre slame, ki se prideva glasovnicam, ko se jih po brezuspešni volitvi sežge.) Sedmi dan je volitev uspela. Francozi so glasovali z Italijani in zmagala je laški vladi prijazna skupina kardinala Maffija, ki pa je moral sam odstopiti od kandidature. Po do sedaj še nepotrjenih vesteh je dobil kardinal Ratti 41 glasov, kar pomeni veliko zmago. V Rimu se je razširila vest o izvolitvi novega papeža z bliskovito naglico. Pred Vatikanom se je zbrala ogromna množica ljudstva, ki je čakala kljub dežju na blagoslov novega papeža. Zamaknjenost ljudstva je bila velika. Sredi blata so poklekovali ljudje na tla. Gneča je bila tako velikanska, da je moralo napraviti vojaštvo red. Na trgu pred cerkvijo sv. Petra so se postavili na eno stran papeževi gardisti s srednjeveškimi helebardami, drugo stran pa so zasedli laški vojaki, rdeči gardisti. Nato je prišel na balkon cerkve sv. Petra novi papež, obdan od vseh kardinalov. Množica ga je navdušeno pozdravila, papeške in italijanske čete pa so prezentirale orožje. Papež se je nasmehljal, množica pa ga je pričela znova burno pozdravljati. Ko pa je zaklical kardinal Bisletti (Bizieti): «Na kolena!», je vsa množica pokleknila in papež ji je podelil svoj blagoslov.
(Iz življenja papeža Pija XI.) Kardinal Achille Ratti je bil rojen dne 31. marca 1857. v Viletta Desio blizu Ferogne (Feronje), ki je oddaljena kakih 20 km od Milana. Mnogo let je deloval novi papež v slavni milanski ambrozianski, kesneje pa v vatikanski knjižnici. V mladih letih je bil papež velik prijatelj turistike ter se je povzpel na najvišje evropske vrhove, kakor na snežnobela Monte Rosa in Mont Blanc. Pokojni papež Benedikt XV. ga je visoko cenil ter ga imenoval najprej za apostolskega vi-zitatorja, leta 1919. pa za nuncija na Poljskem. Od leta 1913. pa je bil Ratti milanski nadškof. Kardinal Ratti, eden najmlajših kardinalov in pripadajoč skupini kardinalov Gaspari, Maffi, je bil tudi kandidat laške vlade.
(Skupščina.) Med najvažnejše zakone, ki jih je sklenila pretečene dni narodna skupščina, spada gotovo trgovinski dogovor z Nemčijo in Avstrijo. Oba dogovora sta bila sklenjena tudi z glasovi" opozicije. Izjemo so delali le naši klerikalci, ki so zavzeli pri tem naravnost neverjetno protikmetsko stališče. Zavzemali so se za to, da se ne bi dovolil uvoz tujih industrijskih izdelkov, celo takih ne, ki jih naš kmet nujno potrebuje. Zahtevali so zaščito naše industrije, kakor da bi jih izvolili naši bankirji in ne kmetsko ljudstvo. Govoričili so, da je treba ščititi našo industrijo; ker bo drugače vse polno brezposelnih ljudi v državi. Pravilno! Toda pozabili so, da delajo naši tvorniški delavci slabše kakor nemški in da naša industrija nikdar ne bo konkurence zmožna, če ne bodo delali naši delavci tako kakor nemški. Višek protikmetskega stališča pomenja zategadelj klerikalna zahteva, naj plačuje kmet drago tudi neobhodno potrebne industrijske izdelke, samo da bo mogel tvorniški delavec lenariti, naš industrijec pa dobro živeti. To stališče naših klerikalcev si je treba zapomniti.
(V pododbor za upravno razdelitev države) je bil izvoljen med drugimi tudi tovariš Drofenik.
(Demisija muslimanskih ministrov.)
Muslimanski minister dr. Spaho je podal demisijo, da prisili tako vlado, da sprejme že v dvanajstine za mesec marc izenačenje zemljiškega davka in ukinjenje davka na poslovni promet. Pričakovati je, da bo vlada muslimanom ugodila.
(Ruske obmejne straže.) Vojni minister se je povzpel v odgovoru na neko interpelacijo do nastopne smeS-
-
Razslrjajmo vedno misel ujedfnjenja jugoslovanskega kmeta I
Obrtniki, naša moč In dobrobit sta mogoča samo v res trdni organizaciji vsega obrtniškega stanu.
ne trditve. Dejal je, da je ponehalo tihotapstvo na meji spričo izbornc discipline ruskih čet. Trditev vojnega ministra je tako za lase privlečena in tako izmišljena, da se pač ne izplača trditvi ugovarjati. Rečemo le eno: Začeli snio boj preti uporabi Vrang-lovcev za obmejne straže, ker nas je silil ozir do države k temu. Ozir do države in ljudstva pravi pa še danes, da je treba Vranglovce odpraviti, in zato v tem boju ne bomo odnehali, ampak bo moral odnehati gospod vejni minister. Naj pošlje Ruse v Albanijo ali kamorkoli si bodi, toda ne smeši naj naše države s tem, da postavlja Ruse na severno mejo, kjer jih lačni avstrijski sražniki v vsakem oziru prekašajo. Poudarjamo le. da nismo nobeni nasprotniki Rusov, temveč Ie dobri državljani. In zato bomo tudi zmagali.
(Hrvaš!;o vprašanje) postaja polagoma prečansko vprašanje. Smatramo za nujno potrebno, da se temu vprašanju posveti vsa pozornost. Ozadje v:ega boja sloni na gospodarskem boju. Zato smo prepričani, da je sporazum mogoč, in sicer v kratkem času. Toda le s poštenimi nameni!
(Gosarjevi falzifikati.) Kake razmere vladajo pri nas. kaže najlepše zadeva drja. Cesarja Na s'.iodu v «Unionu» je navajal to dični voditelj SLS. iz proračuna š evilke, ki so bile navaden lalzifikat. Dokazalo se mu je to javno. Vseeno pa more biti tak demagog še dalje poslanec in voditelj stranke. Da ne izvaja dr. Gosar
i)os'edic, ki mu jih narekuje očitek alz fikatn, razumemo. Saj je dr. Gosar še odgovora dolžan, kako je bilo z onim polkom v Rusiji. Ampak, da tiči klerikalna stranka tako v korupciji, da brez vsega presliši Korcšče-vo afero in Gosarieve falzifikate, pa vendar nismo mislili.
(Genovska konferenca.) Vs'ed odpora Amerike in stališča Francije bodo morali program eenovske konference popolnoma izpremeniti. Ze danes je jasno, da ie revizija mirovnih dogovorov izključena.
(Trž"š';e razmere.) Nanovo izvoljeni tržaški mestni svet je ime! prve sejo. Ker pa je govoril komunistični občinski svetovalec Juraga malo proti Italiji, so ga počakali po konca seje pred mestno hišo fašisti ter nanj streljali. Juraga je bil zadet v trebuh.
(Po:tojna še vedno slovenska.)
Laški listi so pisali z velikim veseljem, da so zmagali v Postojni Lahom prijazni Slovenci. Sedaj pa so se sestaii izvoJjeni občinski odborniki k prvi seji ter izjavili, da so in ostanejo S'ovenci in da so izvoljeni le s pomočjo slovenskih in ne laških glasov. Za postojnskega župana je bil izvoljen zaveden Slovenec Kutin Čeprav so natrpali Lahi v Postojno do 140 uradnikov in financarjev, je os'a!a Postojna vendarle naša narodna trdnjava.
(Padcc laš!ce vlade.) Dosedanji ministrski predrednik Bonomi je moral odstopiti, ker so se izrekli proti njemu demokrati in fašisti Podpirali so ga le še klerikalci, ki pa sami ni-m rjo večine v zbornici. Kot bodoča mežase imenujeta GiolUti in Orlan-do. Nova vlada ne bo izpremenila !e ljudi, ampak tudi s'stem. Bonomije-va prot;jugoslovarska politika je doživela polom, kar je glavni vzrok nje-go- e?a p-d
(§<rajki.) Na češkem je proglašena generalna stavka vseh rudarjev. V rudnikih se bodo vršila le var-restna deh, —V Nemčiji stavka velik d?l železničarjev. Osebni promet se vrši vseeno. — Pri nas železničar-ske stavke sicer ne bo, pač pa jc že pas"mn rcs'stenca na Hrvaškem.
(Zitr) je prispela na Madeiro S s^boj ie prinesla avstrijske kronske dragulje.
(Naši dijaki v Pra»i) odnotujejo na Poljsko, ker je vsled dvignjenja češke valute zanje življenje v Pragi predrago.
(Generrl Devet ) junak iz bursko-c^gleške vojne, je umrl v starosti 69 let

(Proračunske dvanajstme za mecec irarc) naj sklene po zahtevi ministra za finance n"rodrr skupščina do dne 10. februarja. Te dvanaistine znašajo po redukciji 742,974.902 dinarja.
CN-vo zf< nT«r~?!i*,n) Finanxni odbor je nadaljeval z redukcijo proračuna, in sicer s poinim us-ehem. Na tajni seji je bil znižan
budžet vojnega ministrstva za 100 milijonov dinarjev. Finančni odbor je usvojil nadalje nastopni predlog, ki ga pozdravljamo prav posebno: Ministrom se znižajo dnevnice za polovico, to je od 200 na 100 dinarjev, predsedniku vlade pa cd 300 na 150 dinarjev. S to redukcijo si prihrani država na leto nad 600.000 dinarjev. Počasi se pričenja vendarle dobro gospodarstvo.
(Dolgovi naše države) znašajo 2.372,295.466 francoskih frankov, 5.757,097.000 dinarjev, 271,586.002 kroni in 270.575 švicarskih frankov. Po današnjem kurzu torej 82 milijard 621 milijonov in 580.152 kron.
(Stanje Narodne banke.) Dne 8. januarja je bilo za 4.667,034.380 dinarjev bankovccv, katerih število se je zmanjšalo za 21,409.300 dinarjev. Kovinska podloga je padla za 5 milijonov 707 tisoč 133 dinarjev na 395,647 092 dinarjev. DoJg države je narastel za 191.925 dinarjev.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar velja od 297 do 300 kron, nemška marka 1 krono in 50 do 52 vinarjev, italijanska lira okoli 14 kron, francoski frank 25 kron in 50 vinarjev, češka krona 5 kron in 85 vinarjev, avstrijska krona pa malo manj kot 4 vinarje.
(Prepoved uvoza in prevoza romunske žvine.) Na pred.og tovariša ministra Puclja je sklenil ministrski 3vet, da sta uvoz in prevoz romunske goveje živine v našo državo popolnoma prepovedana, in sicer spričo bolezni romunske živine. Uvoz in prevoz konj, žive in zaklane perutnine, mesa, mesnih izdelkov in masti sta dovoljena zgoij po železnici, in sicer samo preko postaje Žombolje, kjer bo pregledoval živino in meso n:š veterinarski nedzornik. Tako skrbe naši poslanci dosledno za var-;tvo interesov naših poljedelcev.
(Uvoz in izvoz perja, ribjih in mesnih konzrrv) se sme vršiti brez živinozdravniške kontrole in brez potrdila o izvozu in neškod jivosti. V zadnjem času so namreč nekatere obmejne veterinrrske postaje zadrže-ale pošiljke per'a in r~znih konzerv. °omaPr?'i so jim seveda (udi cariniki. Ker pa je to popolnoma napačno in •amo neno^bnn šikann li"o; 13 odredil tovariš minister Ivan Puce'j, da je živinozdravniški pregled za take stvari nepotreben. Obenem je izdala na inicirtivo tovariša Pu-1'a tudi generalna dirckcija carin odlok, *ako da se morejo torej sedaj pošiljati uvodoma imenovani predmeti brez vsakega predhodnega pregleda ob-mehe^a veterin "rja.
(Živinski sejmi v Fclnici ob Dravi) o zonet dovoljeni. Prvi sejem, združen s kramarskim trgom, bo dne 14. febnrrja. Uoa'i je, da bo v naikrnj-čem času dovoljen tudi konjski in svinjski sejem.
(Ljubljanski trg,) Zvišanje maksimalnih cen je imelo za posledico, da je prišlo na irg zadosti mesa. Prete-eni teden z:.to ni primanjkovalo mesa. Govedina I. vrste se je plačevala no 33 do 42 srednje meso pa po 34 do 36 kron kilogram. Teletina velja 10, svinjina 45, hrbet brez priklade pa 60 kron kilogram. Slanine je dovolj in stane kilogram od 74 do 80 kron. Svinjska mrst velja na trgu 85, pri posameznikih pa 82 kron kilogram. — Sadje: jabolka od 18 do 24 kron kilogram, pomaranče po 4 krone. — M^ka št. 0 kilogram 2' kron, najslabša moka pa K 17-50. Ješprenj se predaja po 20, otrobi po 3, koruzna moka po 17, ajdova moka po 26 kron. Cene žitom so take-le: pšenici 17, rži 13-50, ječmenu 12-70, ovsu 12-50. prosu 9, koruzi 13 kron kilogram. Fižol kilogram 14 kron in leča K 37-50. — špecerijsko blago: kava od 160 do 95, kristalni sladkor 55, sladkor v kockah 60, riž od 30 do 41, namizno olje 96, jedilno olje 84 in tesienine po 32 do 36 kron za kilogram. Liter petroleja velja 20 kron. — Končno moramo pri tej priliki zavrniti še «Domolju-bovc» neslanost, kakor da bi mi nasprotovali temu, da se objavljajo trž-"'a poročila. Mi smo prijeli »Domoljuba* samo zato, ker je priobčeva! -Jcb:s:dno tržna poročila mestnih orgrnov, ki so pisana v pretikmet--kem zm!s'u. «DoTo!jubova» opazka nomenja zalo Inž in nes'anost.
(Naši gozdovi in rjili vrednost ) 30-7 odstotka vse površine naše države tvorijo gozdi. V vsem znaša površina gozdov 7,664.220 hektarov. Od te povrčine odpade na Srbijo 1 517.C00, Macedonijo 570.000, Črno goro 200.000, Hrvatico in Slavonijo 1,196.260, Dosno in Hercegovino
2,552.330, Dalmacijo 378.300, Slovenijo 710.140 in Vojvodino 260.220 hektarov. Skupna vrednost naših gozdov se ceni na 60 milijard dinarjev ali približno na trikrat toliko, kolikor znašajo vsi naši državni dolgovi.
(Češki lesni trg.) Vsled dviga češke krone je zastal popolnoma izvoz češkega lesa. Les, ki se je prodajal prejšnji mesec še po 120 do 190 čeških kron, se ponuja danes brezuspešno po 105 do 150 kron. Cene češkemu lesu bodo zato še znatno padle.
(V Italiji se povprašuje zelo po našem lesu) zlasti po lesu za sode. Za 1000 dog se plača 45.000 kron. Dalje se jako potrebujejo bukovi in hrastovi železniški pragi. Spričo velikega narastka češke valute smo izgubili za mehak les našega najnevarnejšega konkurenta — Čeha. Uspešno nam konkurirata le še Avstrija in deloma tudt Nemčija.
(Žitni trg.) Novi Sad, dne 1. februarja. Koruza, nova, baška od 1185 Jo 1190, nova banatska cd 1165 do 1170; fižol, bel, nov 1160, bel, star 1060; moka št. 0 2100, moka za kuho 2000, krušna moka 1850; otrobi, pšenični (z vrečami) 805; svinjska mast, franko Bačka 7200.
(Italija) je imela še pred kra<kim za 13 milijard 273 milijonov lir bankovcev; v zadnjih desetih dneh pa se je zvišalo njih število za 470.567 tisoč lir. Kovinska podloga je znašala 1.500,449.003 lir. Torej tudi laške finance niso kar najboljše. Po stanju bankovcev bi morala odgovarjati lira približno našemu dinarju.
(Avstrijski bankovci) so narasli že na ogromno število 230 milijard. Kljub temu pa se avstrijska krona za spoznanje dviga, in sicer zaradi tega, ker dobi Avstrija od Češkoslovaške posojilo v znesku 500 milijonov čeških kron in ker sta obljubili Avstriji "inančno pomoč tudi Francija in Anglija.
(Pravilno obdelovanje zemlje.) Kako velikanskega pomena je pravilno obdelovanje zemlje, naj pokažejo na-sicpne številke: Na enem katastral-nem jutru je bilo pridelanih (v kilogramih): pšenice: v Istri 268, Rusiji 416, na Kranjskem 542, v Srbiji 644, Bački 79S do 1140, Belgiji 1311, na Češkem 1824 in na Saksonskem 1842. Glede koruze dobimo te-le številke: v Istri 353, Sloveniji 769, na Hrvatskem 963, v Srbiji 1026, Sremu in Bački 855 do 2859, Ameriki 2793. Zelo poučne so tudi naslednje številke glede rži iz leta 1912.: Ogrska 661, Avstrija 832 in Nemčija 1054 kilogramov na jutru. En~.ko kažejo vse druge številke, da je Madžarska kljub dobri zemlji pridelala tudi za polovico manj kakor ooljedelsko bolj napredne dežele. Osnova vcega modernega poljedelstva zavisi cd pravilnega gnojenja, dobrega obdelovanja zemlje in izbire pravih in plemenitih semen. Kdor za vse to skrbi, more doseči enako ugodne uspehe kakor jih do-sezajo Nemci.
(Kratki nasveti za dom.) še ta mesec se prične ob ugodnem vremenu obrezovanje trt. — Meseca februarja se urede deteljišča in na vrtu se pesejejo redkev, češenj, grah in sa-iata. — Vsaka vrsta živali ima svoje nesebne parazite — uši. Odveč bi bilo poudarjati, da so uši živalim škodi'i ve. Uši na goveji živini se uničijo, če se jih opere z vedo, nameša-10 z li7 lom. Za uničevanja svinjskih uši siužita usnešno kreclin in vazelin, ki se jih dobi v vsaki lekarni. Obe tvarini se najprej dobro zmešata, potem pa se namaže svinja z dobro zmešano tekočino in odrgne s krtačo. Petrolej in razna mila ne delujejo tr.ko dobro in hitro kakor kreovazelin. Seveda je cdprava uši mogoča le tedaj, če je svinjak čist. — Čistost je sploh najboljše zdramilo, ker zabranjuje nebroj bolezni. Zato je dober in pameten gospodar le tisti, ki gleda na to, da je vse v hiši' čis+o. Da se to doseže, ni treba dosti denarja, pač pa nekaj pridnosti.
Raznoterosti.
(Volitev papeža.) Papeška stolica m izprazni ali vsled o<]stepa ali vsled smrti nnp-jža. Zanesljivo znana sta lo dva primera. da sta sc papeža odrekla svojemu dostojanstvu. in sicer sta bila to papež Celct'1 V. (v 13. strd?;:u) !n papež Gre gor XII. (v 13. stoletju). Za papeža, ki Ta smejo vali.i samo karlinali. more bi i izbran vsak katolik, bnlisi duhovnik ali lajik. Toda po papežu Urbanu VI. (v 14. stoletju) so bili Izbrani za papeža le kar-
dinali, po papežu Iladrijanu VL (v stolotju) pa le Italijani. Faktično je torej lahko papež samo eden izmed SO laških kardinalov, — Konklave se prične redno enajsti dan po papeževi smrti. Po sv. maši pozove cn prelat kardinale, naj Izbero čim prej papeža in naj so pri tem ne ozirajo na kake posvetne stvari. Po prelatovem govoru ali pa žele drugi dan odidejo kardinali v procesiji v konklave. Ko pridejo tja, zmuli kardinal-dekan kratico molitev ter prebere predpise za volitev papeža. Nato stopi v kapelo maršal konklava, ki je stalno član plemiško rodbino Chigi (Kilži), s svojim spremstvom ter priseže, da bo čuval klavzuro konklava. Ko izpo-roči kardinal - dekan, da so konklave prične, pozvoni eden cercmonijerov trikrat v znak, naj se vsi. ki ne spadajo v konklave, odstranijo. Nato se vrata zapro, in sicer jih zaklene od znotraj kaincrlengo (začasni (»glavar cerkve), od zunaj pa maršal konklava. Trije najstarejši kardi-nali preiščejo potem s svečo v roki, če ni ostal šo kak nepoklicanec v konklavu. V tako zaprt konklave morejo priti samo že kardinali, ki dospejo naknadno v Kini. O lili smo zgolj kak oboleli, če mu zdravnik to dovoli. Pogovarjati se sinejo samo preko rešetk, in sicer glasno, v (»znanem jeziku in v prisotnosti prelatov-ču-varjev. Ves čas konklava no prejemajo v konklavu zaprti nobenih vesti od zunaj in tuli sami ne smejo izdajati nikakih vesti iz konklava. Kdor sc proti teuiu pregreši, sc ga izključi iz konklava. Kardinali se sestanejo dvakrat na dan: dopoldne in p>pol Ine. Vselej se citira »Veni croator!». Volitev se izvrši na tri načine, in sicer z nnvdahnenjem, pogodbo in tajnim glasovanjem. Z navdahnenjem se izvrši tedaj, kadar izberejo vsi kardinali takoj soglasno novega papeža — znak, da jih je navdahnil resnično sv. Duh. To se pripeti silno redkokdaj. Navadno se izvrši volitev z listki. V ta namen dobi vsak kardinal listek, preleljen v tri dele. Na prvi del napiše kardinal svojo ime, na drugega ime onega, ki ga voli, in na tretje "a kakšen izrek. Volitev vodijo skrutinatorji in revizorji. Kardinal, ki dobi Ive tretjini glasov, je Ubran za papeža. Izvoljeni se ne šteje med prisotne, pač pa sc šteje njegov glas. Ce dobi kak kardinal ravno dve tretjini glasov, sc poglela v njegovo glasovnico, koga jc volil. Ce nima kandidat dveh tretjin, se glasuje znova. I'o brezuspešni volitvi se glasovnice z malo mokre sl>mc vrel sežgo. Po dimu iz kamina zve Rim, odnosno zunanji svet. ali je bila volitev uspešna ali ne. l)a se volitev hitreje konča, je olrell papež Gregor X., naj se daje kardinalom prve tri dni, ko so v konklavu. samo po eno jed na dan, osmi dan pa samo še kruh in vodo. Ta določba dandanes več nc velja, ampak jedilni list v konklavu je obsežen in izbran. — Ko je papež izbran, ga vprašajo trije kardinali, če sprejme izvolitev. Po pritrdilnem odgovoru ga še vprašajo, kako se bo imenoval. Nato objavi kamer-lengo s srednjega balkona cerkve sv. Petra ljudstvu izid volitve in drugo. Vsi zvonovi rimskih cerkvi zazvonc, ves narod pa kliče navdušeno »habemus jupam* (imamo papeža). Na prvi praznik n? izvolitvi je papeževo kronanje. Krona ga najstarejši kardinal-dijakon. Na nosilkah po-neso papeža v baziliko sv. Petra, kjer je postavljen prestol. Kardinali poljubijo papežu roko, prclatj pa nogo. Nato odide procesija h glnvnenvi oltarju, kjer zapa-lijo koščok p rediva. Mod tem zapoje zbor: ♦ Sveti oče, tako mine posvetna slava!* To se ponavl!a dvakrat in je navada še iz poganskoga Rima. Nato bere papež sv. mašr. Preden odi le papež izpred oltarja, mu da arhiprezbiter cerkve sv. Petra 25 lukatov za »dobro pročitano sv. mašo*. Potem nesejo papeža v dno cerkve, kjer so Izvrši kronanje. Pevci zapojo staro himno »Corona aurea super caput eius* 'Zlita krona na n:egovo glavo), najstarejši kardinal-dijakon pa mu posadi na glavo trojno krono tiaro, ki ima sim-Hol Č3ii pomen. Obred se konča z besedami: <Prejmi tiaro, okraJeno s tremi kronami in pomni, da si oče kraljev in ' nezov, upravitelj sveta in na zemlji na-nestnik OlreSitelja. našega Jezusa Kri-sta, ki mu bodi čast in slava na veke vekov! Amen!* — Dokler je imel papež še posvetno moč. se je vršilo kronanje na trm pred cerkvijo sv. Petra.
(Razprava proti atentatorjem na regenta) traja pred beograjskim sodiščem že nekaj dni. Vsi obtoženci taie vsako krivdo in izjavi ;a'o. da so bile vse njih prejšnje izjavo izsilene. Trdijo, da so jih tepli in mučili ter da se je odlikoval pri tem poslu zlasti žandarmerijski podporočnik Vukcman. Tudi atentator Stejič zani'-a, da je hotel regenta usmrtiti, ter trdi. da je vrgel bombo samo z demonstrativnim namenom, da bi cfozoril vlado na posledice. ki jih mora roditi njena proti lelav-ska politika. Vlada je odredila preiskavo, ali so obtožcnce res tepli in mučili.
(Fetclinareki bankovci.) Kakor v Ljub-1'an!. tako je nastala tudi v Zagrebu velikanska zmešnjava zaradi petdinarskih bankovcev. Nihče jih tli hotel sprejemati 'n vsakdo sc je bal. da so bankovci ponarejeni In da j h ne bo mogoče zamenjati. Kako nepotreben je bil ta strah, se vili iz tega, ker »e morejo bankovci zamenjavati do dne 20. julija pri vseh državnih uradih in podružnicah Narolne banke, po tem roku pa še štiri mesece, to jc do dne 20. novembra, v Beogradu. Tuli govorice o silni množini ponarejenih bankovccv so neverjetno pretirane. V Zagrebu je bilo
med 900.000 bankovci ponarejenih le 25, torej niti ena devettisočinka.
(Tudi to le Šala.) Avstrliska republika je izdala nove bankovce po 5000 b po 50.000 kron. Na teh bankovcih je še vedno natisnjena obligatna formula: «Avstro-ogrska banka plačuje za te bankovce pr! svoji glavni blagajnici na Dunaju na. zahtevo prinosnika 5000 kron (oziroma 50.000) kron v kovinskih novcih*. leta 191-1. je prenehala ta resnica in vendar tiskajo še sedaj bankovce » to prazno obljubo. Ampak sv. Birokracij je imel že od nekdaj na Dunaju dosti častilcev!
(Burna seja češkega parlamenta) je bila dne 27. januarja. Ker je bil konfisci-ran v komunističnem listu »ltude pravo* (Rdečo pravo) govor komunističnega po-sknea. so zagnali v parlamentu češki komunisti, katerim so se pridružili Nemci, tako silen hrup, da se v zbornici nI dalo razumeti nobene besede. Toda seja se je vseeno nadaljevala. Kar naenkrat pa je zagnal nemški poslanec Boran smrdljivo bombo, ki je provzroč.la tak smrad, da je vse pobegnilo iz zbornice. Soja se je vsled tega zaključila. Poslanca Bcrana bodo izročili sodišču, seveda čc ga bodo dobili, kajti on jo je odkuril v Nemčijo takoj, kakor hitro je zagnal bombo.
(Češkoslovaški poslanci,) ki jih je 2S5, se dele po poklicih tako le: 40 raznih tajnikov, 510 kmetov in posestnikov, S3 urednikov, 18 zasebnih uradnikov, 17 odvetnikov, 14 delavcev, 14 učiteljev, 10 profesorjev, 9 industrijccv, 6 duhovnikov in 3 škofje. Ostali pripadajo drugim poklicem. V pailamentu, v katerem jc za-stopanih 18 političnih »trank, jo 17 parlamentarnih klubov.
(Molitvenik v »lužbl tihotapcev.) Iz Košic na Slovaškem javljajo, da so obmejna oblastva ujela potnika, ki je imel molitvenik, v katerem so bili bankovci namesto svetniških slik. Seveda so mu molitvenik odvzeli, kajti taki »svetniki* se ne smejo prevažati.
(Na avtomobilskih nesrečeli) je najbogatejša Amerika. Lansko leto so povozili nad 50.000 ljudi, izmed katerih jih je bilo nad 20C0 takoj mrtvih. Ameriška vlada namerava izdati zaradi tega strog zakon proti prehitri vožnji avtomobilov.
(Težki č: si) nastopijo za stare ljudi na Turškem. Vlada Kcmai-pašo je odredila, da *e smejo poročati samo ljudje, ki morejo imeti zdrave otroke. Zategadelj so poroke mel starim moškim in mlado žensko ali nasprotno prepovedane. I (Angleška miroljubncst.) Angleži groz-!no očitajo Francozom, kaki militaristi da !so. V resnici pa niso Angleži prav nič | boljši, če niso še slabši, kar dokazujejo nastopne številke iz francoskega, oziroma angleškega proračuna: za vojsko in mornanuco Izdajo Angleži letos 10 milijard G12 milijonov francoskih frankov, dočim Francozi le štiri in pol milijarde. En frank je vreden danes preko 21 kron. Anglija izda torej letos preko 240 milijard naših kron za vojsko.
(Vcjno stanje) je proglašeno med republikama Mehiko in Gvatemalo.
(Zaradi nemirov) je bilo v Kairi, naj-voč.cm mc-stu Egipta, obsojenih pred vojnim sodišiem 108 oseb, in 6iccr na ječo od 8 do 20 meseccv.
(Na razburkanem merju.) Angleški pa-robrod »Helen B. Stoiling* je zalotil na njegovi vožnji iz Anglije na Tahitske otoke silovit vihar, ki je ladjo močno poškodoval. Parobrod je brzojavljal brezžično na vse strani za pomoč. Od osmih zjutraj dne 22. januarja do štirih popoldne naslednjega dne so prihajali neprestano njegovi obupni pozivi za pomoč. Javil se jo res rešitelj. Bila je to ladja »Mclburn*, ki je plula s polno paro na pomoč ter pošiljala ogroženi ladji pozive, naj vztraja, ker se bliža pomoč. Toda »Sterling* je odgovoril: «Ne moremo vztrajati niti ene ure več. Lad'a se po-t.-vplja. Radi bi spustili rešilne čolne, toda na razburkanem morju je to nemogoče.* Daljnje vesti so Izporočile. da jc nekaj mornarjev že ranjenih. Potem pa, so začale postajati vestf vedno bolj ne-'asne, dokler niso popolnoma prestah. Ladja se je nagnila že na stran. »Mel-burn* jo mogel še javiti: »Ne izgubite "•lave! Skoraj bomo pri vas!* — Vse to brzojavke pa so dobili tudi v bližnjem avstralskem me&tu. kjer so objavili jutranji listi njih vsebino. Vse mesto je pričakovalo nestrpno vesti o rešitvi ladje. Uredništva listov je ljudstvo naravuost oblegalo. »Sterling* so je še vedno ob--.'pno boril z razburkanim morjem, dočim »Melburn* vsled razburkanega mor a ni mogel priti k potapljajoči se ladji. Da je mngel spustili parnik v morje rešilne čolne, .ie moral l7liti po morju vse svoje olje. Končno so jc z nadčloveškim '-■porom ven jarle posrečila rešitev moštva. Avstralski parlament je pohvalil "nvno pTrumno moštvo »Melbnrna*.
(Clovclt, ki je zapustil nad 1G3 vdov.) je umrl v Nju Jorku. Ob tej priliki je pisr.I neki ameriški list: Glavni dobiček od njegove smrti bo imela pošta, kajti vso njegovo vdove so takoj, ko so zaznale za nogovo smrt, brzojavno zaprosilo za uradno potrdilo o njegovi smrti ter ibenem tudi zah'eva!e svoj del od njegove zapuščine. Toda ubogi mož ni zapustil nič drugega kakor vdove in nekaj dclgn. Pela j pa pisarijo vdove zc«ct da se odrekajo njegovi zapuščini.
(Gledališče je zgorelo) v Dessauu na Nemškem. Požar, ki ga je provzročil kratek suk električne naprave, se je
Nabirajmo pridno prispevke za tiskovni sklad SKS., kajti stranka brez tiska je kakor vojska brez oropal
Ako še nTs! član ,.Jugoslovenske Matice", tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društva I
Kril s tako silo. da ni bilo niti misliti na rešitev gledališča. Neka igralka in gledališki vlasuljar sta zgorela.
(Nenavadna sodna obravnava) se je vršila zadnje dni v Berlinu. Več plesalk je bilo obtoženih, češ da so nastopale jiago in da so dajale s tem povod za javno pohujšanje. Plesalko so pri sodišču vse zanihale ter izjavilo, da pač niso bile bogzna kako oblečene, toda njih ples je bil čisto umetniški, brez vsakega pohujšanja. Policijski zastopniki zopet so zatrjevali, da je bilo videti na glodalcih, kako kvaren vtisk je napravil nanje ples. Ker se sodni dvor nikakor ni mogel prepričati o tem, kdo ima prav, je sklenil, da se sodniki na lastne oči prepričajo, kakšen je ples. In tako se je tudi zgodilo. Nnjprej so priredili preJstavo samo za sodni dvor. ProJ oder so postav, h zeleno mizo, za katero so posedli častitljivi predsednik sodišča, črnogledi državni pravd nik, oba dobrohotna prisednika in zvedavj zapisnikar. Poleg imenovanih se je udeležil predstave tudi zast ipnik nravnostno policijo. Najprvo je nastopila plesalka Lola Bloh, odeta zgolj v tančico, ter proizvajala svoj plos. Zastopnik policije je pripomnil, da je bila pri drugih predstavah inanj odeta. Pri drugi točki je nastefila ista plesalka z družico. Dasi je bilo na oboh že manj tančic, je pripomnil policaj vseono, da sta sedaj bolj «odeti» kot ponavadi. Pri tretji točki bi moralo nastopiti plesalke kot graci;e, toda ena izmed njili se je temu uprla. Vse so bile namreč obtoženo nenravnoga plesa razen ene. ki bi imela
nastopiti. Ta plesalka se je sedaj Cisto upravičeno bala, da zašijejo še njo, Ce bi sklenil sodni dvor, da je plos nemoralen.' Po dolgem iskanju so vendar našli tretjo. Vso tri «graci,'e» so nastopilo čisto nage. Toda tudi sedaj policist ni bil zadovoljen, ampak je dejal, da je držala ena nogo malo višje. Predstava se jo zaključila. Zvečer pa se je vršila predstava za javnost, ki so se je udele-ležili sodniki kot glodalci gledalcev. Ples je napravil na gledalce močan vtisk in aplavz je bil zelo velik. Sodniki so bili zadovoljni, ker drugače bi jim pač ne bilo dano videti predstave z zelo visoko vstopnino. Drugi dan se je nadaljevala sodna obravnava. Ker pa se razprava še ni končala, zato ne moremo reči. ali so bile plesalke obsojeno ali oproščene.
Ljubljanski sliod obrtnikov.
Zaradi prevelikih davčnih bremen, ki so naloženi obrtnikom, je bil sklican na nedeljo dne 5. februarja v Ljubljano velik shod obrtnikov. Ker davčna bremena občutijo vsi obrtniki brez izjeme na strankarsko pripadnost, zato bi se tudi moralo gledati, da se v rcsnici združijo na shodu obrtniki vseh strank. Kako pa se naj
zgodi to, če se že naprej zboruje pod geslom, ki mora naleteti pri •.sah podeželskih obrtnikih na odločen odpor. Gospodje, zavedajte se vendar, da podeželski obrtnik, ki je naravno tudi posestnik, čeprav maj-hen, vendar ne more odobravati zvišanje zemljiškega davka! Kaj naj vendar pomeni klic po večjem obdavčenju agrarnih slojev?
Ta zahteva je še tem bolj nerazumljiva vsled tega, ker se je na ljubljanskem shodu čisto pravilno poudarjalo, da obstoja največja krivica za obrtnike prav v tem, ker so davki neenakomerno razdeljeni in ker se plačuje v Sloveniji več davkov kot drugod. Istočasno se je čisto pravilno poudarjalo, da se mora doseči ravnovesje v proračunu, kar se zgodi !e z izvedbo izenačenja davkov. Odveč je vsako razlaganje, da bo imelo izenačenje davkov še to dobro posledico, da bo ustvarjena s tem možnost redukcije davkov.
Če so pa že vse to spoznali prireditelji nedeljskega sheda, potem bi morali biti tudi toliko lojalni, da bi se ozirali na podeželske obrtnike, ki so organizirani v SKS., predvsem v Obrtni organizaciji za Slovenijo v Novem mestu.
To postopanje ne bi bilo samo lojalno, temveč tudi silno pametno,
ker smelo lahko trdimo, da je priborila prav SKS. obrtnikom največ uspehov. Omenimo naj samo delo poslancev SKS. za sodovičarje, dalje skrb istih poslancev za izpremembo naredb o osemurnem delavniku in končno njih glavno delo, obstoječe v tem, da so obrtniki s samo dvema pomočnikoma oproščeni davka na poslovni promet. O teh doseženih uspehih se neverni Tomaži lahko prepričajo iz «Uradnega lista». Zato absolutno ne razumemo, kako se more v resolucijah zahtevati, da se Dbrtniki, ki delajo le z dvema pomočnikoma, opreste davka na poslovni promet, ko so vendar tega davka že oproščeni!
Prav posebno potrebno bi pa bilo, la bi se sklicatelji ljubljanskega shoda ozirali na SKS. že zaradi boja te :tranke za izenačenje davkov, ki je gotovo kardinalna zahteva vseh obrt-tikov. Ta zahteva se pa da izvojevati 'e, če nastopijo vsi obrtniki složno Ljubljanski shod tega složnega nastopa ni pokazal, kar je njegova jlavna hiba.
Smatramo za svojo dolžnost, da odkritosrčno povemo svoje mnenje o obrtniškem shodu v Ljubljani, kajti najbolj je treba jasnosti in šele potem bo mogoče složno delo. Če bodo ljubljanski sklicatelji obrtniškega
shoda naše misli vpoštevali, bo prišlo gotovo do složnega nastopa. Če pa bodo še naprej presojali vse le s stališča večjega obrtnika v mestu, potem bomo pač korakali ločeno. Smatramo to za skrajno škedijivo, toda mi smo zastopniki pred vsem malih obrtnikov, osobito podeželskih, katerih inieresi so nam najvažnejši.
Čeprav pa bomo korakali ločeno, bomo vendarle podpirali vsako stremljenje, ki more izboljšati stanje obrtnikov, kajti tudi obrtnik je steber države. Zato se pridružujemo v glavnem resolucijam ljubljanskega shoda, kolikor ne nasprotujejo našim mislim, izraženim v tem članku.
ZELO PRIJETNO deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči «Elsa-fluid», če se drgnejo z njim hrbet, roke, noge in celotno telo. «Elsa-(luid», to že 25 let priljubljeno sredstvo, ki se uporablja tudi kot lepcti-lo (kesmetikum) ter služi negovanju kože, zob in ust, je mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica stane z zamotem m poštnino vred 48 kron. Razpošilja ga Evgen V. Fellcr, Stubica donja, Elsatrg 344 (Hrvaško).
Kapital: K 20.000.5551 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA I okrog K 6 000 000
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- • fTTDT vini Am mm ITI) POT A TTTTPA Čn> 1 IZVA&UJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU l:JUDLJilWAf DJjLDND UttUU V A ULlOiiDi.i.......NAJKULANTNEJE-------
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA
Zajamčeno čisto
brinjevo olje
se knpaje v vsaki množini. Ponudbe z vzorci sprejema
drogerija „Adrija"
v Ljubljani, Selenburgova ul. 5.
Za vse sloje primerno
pohištvo,
trpežno izvršeno in po ceni, kakor tudi vsakovrstna
tapetniška dela
priporočata brata Sever v Ljubljani. Ciosposvetska cesta it. 13 (Kolizej).
Staro lito železo kakor tudi staro medenino, star baker, cin, svinec in cink kupuje po najvišjih cenah tvrdka
Breznik & Fritsch,
trgovina z železnino v Ljubljani.
Bakrene
kotle za žganjekuho
po 40 in 60 litrov vsebine z ravno cevjo nudimo, dokler traja zaloga.
Metalokemika,
d. d. v Zagrebu, Stroasm«yerova ulica it. 6.
Vinogradniki pozor!
Naznanjam, da imam okoli
50.000 vbareninfenih imaralc,
ki ]ih ni treba nikoli z galico škropiti in ki uspevajo v vsaki zemlji. Zanje garantiram za 10 let
Anton Zagoriek, načelnik S&S. v Doma vi, pešta MoškanjcL
Lepo suho svinjsko meso,
kakor Sanke, reberc, hrbet i dr, oddaja po najnižji ceni, 63 K kilogram,
M
Ekonom",
osrednja gospodarska »adruga
v LJubljani nasproti mestne kopeli
Kmetovalci, pozorl
Umetno gnojilo vseh vrst
ima po najnižji ceni vedno v zalogi tvrdka
Anton Tonejc in drug v Maribora, tel. St. 68.


enjalnica
| i Slovenske eskomptne banke |
Ljubljana
9 Telefon «> int. št. 3
Telefon int. št. 3
nasproti glavnega kolodvora

| % kupuje in prodaja devize in valute po naj-
| | ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge
|| na hranilne knjižice in na tekoči račun ter |
| | jih obrestuje po najugodnejših pogojih; *
I I	ima poseben borzni oddelek,
ft *
Za izvoz v Italijo se kupujejo
trami in deske.
Ponudbe pod ,.Trami" na anonfcno družbo Atoma Company ? Ljubljani, Kongresni trg fit. 5.
Naprodaj imam lepo, črno brejo kobilo. Josip Vrhovo v Ljubljani, Poljanska cesta št 43.
Brusni les
(Schlelfholz)
plačuje po 400 E m* B. B.. poštnoležece Medvode.
jpTAMPintr
'■gR^EtS^Nf^ ANT.ČERNEVtŠ
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani [
Miklošičeva cesta it. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.


frsneoska zavarovalna delniška tiruZba.
Ustanovljena v Parizu leti 1829.
Dolžnost vsakega roditelja je, da zavaruje svoio družino in otroke na življenja. Police na življenie veljajo kakor kavcija za gg. častnike. Kapital za fclvljonje: Delnišk* glavnica: 10,000.000 frankov. Rezerve: 342,000000 frankov.
Dolžnost vsakega dobrega guspodaija je, da zavaruje svoje imetje proti požaru in tresku.
Kapital za požar: Delniška glavnica: 20,000.000 frankov. Rezerve: 52,000 000 frankov.
Zavaruje: proti požaru in tresku, hiše in ostala paslopja, pohištvo, blago v prodijalnah, skladiščno blago, tovarne, mline, žage itd. Zavarovanje življenja na doživetje in za primer smrti z raznimi kombinacijami in s pravico na delež
v čistem dobičku. Dota deklicam in glavnica dečkom. Vsa pojasnila dajejo podružnica v Zagrebu, vsa „ger.eralna zastopstva*', vsi ..mestni zastopniki" ia potniki Iščejo se mestni zastopniki za Štajerakcv, Koroško in Prekmurje.
Gsseralno zastopstvo v Mariboru, Mlinska ulica št. 39.
Cementno
strešno opeko zidno kamenje
izdeluje najbolje
stroj za strešno opeko
99
in
stroj za zidno kamenje TO K
Ti stroji se rabijo po vseb državah sveta ter so zaradi svoje posebne sestave boljši od vseh eličnih strojev.
Opeka je glede kakovosti enaka vsakemu ilovnatemu izdelku, je po ceni ter se lahko proizvaja na vsakem stavbišču, pri čemer se prihranijo vozni stroški.
Ponudbe in obiski inženieria brezplačno.
Ferrum, d. d.
ZAGREB,
Mažuraničeva ulica St. 5.
0"
H*
fplatena dslniika glavnica K
SLOVENSKA BANKA
Telefon it. 567. html račun 12.201

LJUBLJANA, Krekov trg št. 10, nasproti »Mestnega doma".
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.	Izvršuje vse bančne posle najkulantnele.
F
I