Luknja v proračunu Pred dnevi je bil v Kočevju posvet članov zbora proizvajalcev, predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov podjetij, direktorjev, predstavnikov zavodov in ustanov, udeležili pa so se ga tudi zastopniki občinskega komiteja ZK, občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Sklical ga je občinski ljudski odbor, na njem pa so razpravljali o gradivu za zbore volivcev, predvsem o proračunu občinskega ljudskega odbora za letos pa tudi o nekaterih postavkah družbenega plana. V razpravi o letošnjem proračunu je bilo ugotovljeno, da bi se moral zaradi prenosa nekaterih pristojnosti iz višjih organov na komune, zaradi rednega povečanja osebnih dohodkov in drugih prejemkov in še zaradi nekaterih zadev povečati občinski proračun od lanskih 269 milijonov dinarjev na 365 milijonov dinarjev. Pričakovati bi bilo, da bo zaradi vsega tega ostalo letos občinskemu proračunu za povečane potrebe tudi več sredstev. Vendar temu ni tako, saj bo letos od skupnih dohodkov ostalo občini le 35 odstotkov, medtem ko je lani 47 odstotkov. (Prispevki zvezi so se povečali od lanskih 3 na 10 odstotkov, republiki so se znižali od 37 na 35 odstotkov, okraju pa so se povečali od 13 na 20 odstotkov. Proračunski izdatki bodo letos povsod porastli. Tako bo za dr-žavno upravo letos predvidoma za 23 milijonov več stroškov kot lani (zaradi finansiranja sodišča, ki ga je doslej plačeval okraj, in zaradi prenosa nekaterih pristojnosti iz okraja na občino). Občuten porast (33 milijonov) se Predvideva tudi pri dotacijah zavodom, družbenim organizacijam in društvom ter skladu za šolstvo. Zaradi finansiranja vajenskih in drugih šol izven občine bo znašala dotacija šolskemu skladu z ozirom na lani 18 milijonov več. Občutno bodo porastli še izdatki za prosveto (predvsem za štipedije, civilno zaščito itd.), socialno varstvo (predvsem zaradi priznavalnin borcem, ki nimajo pogojev za minimalno pokojnino — to je izplačeval doslej OLO — in zaradi večjih stroškov za domove onemoglih itd.), komunalo (predvsem za elektrifikacijo ter razna vzdrževanja, ni pa tu predvideno vzdrževanje približno 50 kilometrov cest, ki bodo prešle v breme občinskega proračuna), obveznosti do posojil (za nova Posojila za trgovsko skladišče, Vajenski dom in še nekatere šole). Zaradi nizke udeležbe na skupnih dohodkih (le 35 odstotkov) in zaradi visokega odliva Proračunskega prispevka v dru-Se občine (letos bo znašal okoli zv milijonov) ter zaradi znižanja nohodka občinskega šolskega sklada (znižali se bodo za 5 milijonov dinarjev), bo treba nuj-n° najti nove vire dohodkov. Na Posvetovanju so se odločili za sledeče vire, katere bodo odbor-Piki predlagali in zagovarjali na bližnjih zborih volivcev: — dopolnilni proračunski prispevek iz osebnih dohodkov naj bi povečali od 5 na 15 odstotkov ab od 1,19 na 3,59 odstotka od Peto osebnega dohodka. S tem Povečanjem bi zbrali novih 36,6 milijona dinarjev, od katerih bi Porabili polovico za šolstvo, polovico pa za gradnjo novega Nravstvenega doma v Kočevju; prometni davek naj bi po-Večali pri prometu na drobno izivila so tu izvzeta) od 4 na 6 Pbstotkov, kar bi predstavljalo proračun dodatni dohodek “I'iS milijonov dinarjev; "j- Prometni davek na vino Ppj bi se povečal od dosedanjih na 20 odstotkov, s čimer bi do-, l Proračun obične spet okoli milijonov sredstev; fi_7 u.vedli naj bi prispevek za ™'Tle ŠOIstva’ ki bi ga gospodarske organizacije plačevale Preme poslovnih stroškov, znašal pa bi 0,8 odstotka od bruto osebnih dohodkov. S tem bi občinski proračun pridobil na-daljnih 20 milijonov dinarjev. V občinski proračun pa bo potrebno kanalizirati še 60 odstotkov sredstev od prispevka iz dohodka komunalnih podjetij, kar znese 17,4 milijona dinarjev (ki je bil lani dohodek občinskega komunalnega sklada), 10-od-stotno lansko proračunsko rezervo, kar znese 20,2 milijona dinarjev ter lanski presežek dohodkov nad izdatki, kar predstavlja 5,6 milijona dinarjev. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da kljub takemu povečanju sredstev proračuna — ki pa še ni zagotovljeno, ker predlogi še niso sprejeti — ostane v proračunu precejšnja luknja. Proračun bi bil namreč zagotovljen le do 86,3 odstoka (sklad za šolstvo pa 85,4 odstotka). Da bi se razlika med predvidenimi proračunskimi dohodki in izdatki izravnala, bo treba zniževati izdatke ali pa doseči večjo udeležbo pri skupnih dohodkih (se pravi, da bi pri delitvi dohodkov med občino, okrajem, republiko in zvezo ostalo občini več). Razprava je tekla dalje tudi o negospodarskih investicijah, ki bodo zaradi pomanjkanja sredstev zelo omejene. Predvidoma se bo nadaljevalo z gradnjo vodovoda (v kolikor bodo podjetja dala potrebno sredstva v obliki vodnega prispevka), začelo se bo z gradnjo zdravstvenega doma v Kočevju (za kar bo prispeval Zavod za socialno zavarovanje 50 milijonov, 18 milijonov pa se bo nabralo v obliki dopolnilnega proračunskega prispevka), nadaljevati bi bilo treba tudi z gradnjo novega mestnega pokopališča in elektrificirati nekatera večja naselja. Gradnja stanovanj se bo nadaljevala v približno enakem tempu kot v preteklem letu. Nekatera druga, že začeta dela, kot na primer gradnjo doma telesne kulture, pa bo treba ustaviti. Prav tako ne bo mogoče začeti graditi klavnico in nekatere druge objekte (razen če bi za te objekte prispevala v obliki združenih sredstev potrebna denarna sredstva podjetja). Pri gospodarskih investicijah bo iz občinskega investicijskega sklada, zagotovljeno samo posojilo za Kemično tovarno, ki ima vse pogoje (zaradi prejetih posojil iz skladov republike), da bo začela obratovati že letos. Ostale gradnje bodo šle iz skladov podjetij, lahko pa tudi iz skladov okraja, republike ali zveze. O problemih občinskega proračuna in še posebej sklada za finansiranje šolstva kakor tudi o negospodarskih in gospodarskih investicijah že razpravljajo kolektivi in zbori volivcev. Sklepe bodo posredovali občinskemu ljudskemu odboru, ki bo na njihovi podlagi izdelal ustrezne odloke. Strelci poslušajo poročilo predsednika obč. strelskega odbora (glej članek na 2. strani) Letna konferenca ZK na Rudniku v Kočevju V nedeljo, 18. februarja so člani ZK Rudnika Kočevje razpravljali o problemih dela v kolektivu. Analizirali so dobre in slabe strani aktivnosti članov ZK, uspehe in neuspehe, ki so jih dosegli v preteklem letu, kakor tudi organe samouprave in delo ostalih družbenih organizacij. Cesini promet v obravnavi Dne 15. februarja je bila v Kočevju razširjena seja Izvršilnega odbora Zvezne prometne zbornice, sveta za cestni promet — sekcije za LR Slovenijo, na kateri so bili prisotni tudi zastopniki transportnih podjetij Slovenije. Na osnovi pismenega poročila, ki obravnava problematiko združevanja v cestnem prometu so na tej razširjeni seji sklenili, da skličejo plenum Zvezne prometne zbornice sekcije za Slovenijo, ki bo 24. februarja ob 10. uri na Polževem pri Grosupljem. Sekcija je za plenum pripravila gradivo o delu odborov in o problemih cestnega prometa v Sloveniji. Pripravljenih je tudi več konkretnih predlogov o katerih bo odločal plenum. V delovanju združenja cestnega prometa ugotavljajo več negativnih pojavov, kot je na pri- mer dvotirnost poslovanja, nepravilna stališča posameznih članov združenja, omejevanje pravic itd. kar je potrebno rešiti. O vseh teh vprašanjih se je razpravljalo na več sestankih in posvetih predsedstva z ostalimi organi v republiki na katerih so prišli do konkretnih predlogov, o katerih bo podano na plenumu posebno poročilo. Po obravnavi vseh teh strokovnih zadev, so obravnavali tudi finančno poročilo in vprašanje vzdrževanja šol za promet, o čemer so sprejeli tudi potrebne sklepe. Delovni kolektiv Rudnika je eden od najstarejših delovnih kolektivov v Kočevju. V njegovem sestavu so stari revolucionarni kadri, ki so šli skozi vso revolucionarno pot našega razvoja v predvojnih in povojnih letih. Poročilo, še bolj pa razprava, sta s konkretnimi primeri prikazala stanje, ki je na Rudniku. Kolektiv je bil v lanskem letu vsled objektivnih vzrokov v precej velikih težavah zaradi prodaje premoga, kar je povzročilo še vrsto drugih vprašanj in problemov. Na Rudniku so že od začetka leta 1960 delale dobro organizirane ekonomske enote, ki so samostojno gospodarile s svojimi osnovnimi sredstvi. V drugem polletju lanskega leta pa so zaradi deževja in slabe prodaje premoga pripeljale površinski kop v negativen rezultat. Dohodek rudarjev na površinskem kopu se je zmanjšal in prizadevnost organov samoupravljanja je popustila. Kolektivu se je to prikazovalo kot trenutna slabost, ki pa ni popustila in komunisti so energično zahtevali rešitev tega vprašanja. Tako so površinski kop ukinili in trije sloji premoga, ki so se odkopa- vali na površinskem kopu, se bodo odkopavali sedaj jamskim potom. Vodstvo Rudnika je o vsem tem premalo ukrepalo in tudi premalo upoštevalo predloge kolektiva, ker se je v večjih primerih pokazala tudi samovolja posameznikov v reševanju teh vprašanj. Kolektiv je vložil vse svoje napore za rekonstrukcijo Rudnika in zbral 50 % vseh investicij, ki so znašale 260 milijonov iz lastnih sredstev. V poletnih mesecih lanskega leta je nastal zastoj v prodaji premoga, ker so kupci odpovedali dobavo. Tako je slaba prodaja v poletnih mesecih, večji proizvodni stroški zaradi preusmeritve površinskega kopa v jamskega, vse to je povzročilo, da je kolektiv v 9 mesecih lanskega leta dosegel le 65 % letnega plana. Pri delitvi čistega dohodka je ostalo za sklade samo 530.000 din. Pri vseh teh vprašanjih so komunisti premalo storili, da bi se bilo to stanje popravilo. Predolgo so čakali, da bo od nekod nekdo prišel in jim to rešil. Potem so pa le spoznali, da je rešitev v samem kolektivu in so s kolektivom to tudi začeli reševati, da se je stanje sedaj izboljšalo in popravilo. Člani ZK kot celota so morali v organih samo- upravljanja resno nastopiti, da so se začele zadeve urejati. Konferenca je dovolj jasno nakazala to, da bodo morali komunisti mnogo bolj povečati aktivnost v organih upravljanja, ker so odgovorni za izvajanje nalog, ki obstojajo. Del komunistov v teh organih je še vedno preveč pasiven in samo formalno sodeluje. Samovoljo posameznikov je potrebno odpraviti. Skrbeti se mora tudi zato, da se bodo sklepi, ki jih sprejemajo organi samoupravljanja, tudi izvajali. Sindikat na Rudniku se je premalo zanimal za vsa pereča vprašanja in probleme, ki so obstojali. Ni naloga sindikata v preskrbo van ju ljudi z ozimnico in malico, to naj opravijo organi družbene prehrane. Sindikat ima za reševati dovolj drugih organizacijskih vprašanj. Brez dvoma je, da je kolektiv Rudnika dosegel kljub vsem tem slabostim v svojem delu velike uspehe, če računamo na to, da je iz kolektiva odšlo skoro 200 članov v zadnjem času, proizvodnja pa je ostala na istem nivoju. Osnovne organizacije ZK na Rudniku so bile preveč zaprte v okvire svojega področja dela. Reševale so razne notranje odnose in niso videle drugih večjih nalog, ki so bile pred njimi. Konferenca je nakazala še celo vrsto vprašanj, katere bo moral rešiti kolektiv Rudnika in njegovi organi pri vprašanju proizvodnje in dela organov in organizacij. Volivci podprli predlog V peto volilno enoto industrijske skupine, ki je imela zbor volivcev pretekli torek, spadajo podjetja Elektro, Kemična tovarna in Kočevski tisk. Udeležba na zboru je bila slaba, saj se ga je udeležilo od približno 140 volivcev le okoli 30. Največ jih je bilo iz podjetja Elektro, samo trije iz Kočevskega tiska, iz Kemične tovarne pa nobeden. Na seji Izvršilnega odbora Zvezne prometne zbornice, sekcije za LRS v hotelu Pugled — Kočevje Na zboru volivcev so razpravljali o proračunu in družbenem planu za letos. Proračun občine naj bi se namreč predvidoma povečal od lanskih 269 milijonov dinarjev na 365 milijonov dinarjev. Tako povečanje proračunskih izdatkov bo nastalo zaradi prenosa nekaterih pristojnosti in služb iz okraja na občino, zaradi finansiranja srednjih strokovnih in vajenskih šol, zaradi finansiranja sodišča in še nekaterih drugih stvari, kar je doslej finansiral v glavnem okraj. Pristojnosti so bile prenesene na komuno, hkrati pa ne tudi sredstva, s katerimi je prej predvsem okraj finansiral te službe. Pričakovati bi bilo, da bo zdaj udeležba okraja, republike in zveze na skupnih dohodkih manjša in da bo ostalo zato več sredstev komuni. Vendar temu ni tako, saj se je zmanjšala za 2 odstotka le udeležba republike, medtem ko se je udeležba zveze in okraja povečala za 7 odstotkov. Vse to pa ima za posledico da bo ostalo občini od skupnih dohodkov namesto lanskih 47 odstotkov, le 35 odstotkov ali 12 odstotkov manj. Da bi vsaj delno zmanjšali vrzel v proračunu, je občinski ljudski odbor predvidel nove dajatve: dopolnilni proračunski (Nadaljevanje na 2. strani) Strelci brez strelišča Pred dnevi je bil v Kočevju občni zbor strelcev. Razen članov strelskih družin in ostalih gostov sta se ga udeležila in sodelovala v razpravi tudi sekretar Okrajnega strelskega odbora Rudi Matko in sekretar Okrajnega zbora ZROP tovariš Podlogar. Skupni problemi na seji krajevnega odbora v Sodražici Krajevni odbor Sodražica je imel 15. februarja sejo, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki gospodarskih organizacij in Kmetijske zadruge ter predstavniki društev in organizacij. Na seji, ki je trajala več ur, so obravnavali vrsto komunalnih in drugih problemov, ki so življenjskega pomena za ta kraj in bližnjo okolico. Po poročilu občinskega odbornika iz tega kraja, v katerem je bilo navedeno več novitet, ki bodo letos izvršene v Sodražici, je sledila razprava. V občini Kočevje je 5 strelskih družin, ki štejejo skupno 306 članov. Največ strelcev je vključenih v strelsko družino Kočevje-mesto, in sicer 136. V poročilu in razpravi je bilo ugotovljeno, da se v nekaterih krajih pogoji za ustanovitev novih strelskih družin. Hkrati bi se povečalo tudi število članov. Družine bi se naj prizadevale, da bi sprejele v svoje članstvo čimveč pionirjev, mladine in žensk. V kočevskih šolah je preko 2.000 mladine, od katerih je manj kot 20 članov strelskih družin. Samo ta primer pove, da bi imele strelske družine lahko precej več članov. In zakaj jih nimajo? Šele lani so na 300 metrskem strelišču dogradili tudi 50 metrsko strelišče za malokalibrsko puško. Strelci imajo občutno premalo zračnih in vojaških pušk, medtem ko bi število malokalibrskih nekako ustrezalo. Tudi prostorov za streljanje z zračno puško nimajo, ker so jim bili odvzeti. Ker nimajo teh prostorov, ne morejo vaditi, ne morejo organizirati tekmovanja strelskih družin in izvesti občinskega prvenstva v streljanju z zračno puško, vzporedno s tem pa jim je onemogočeno sodelovanje na tekmovanju za Zlato puščico. Vzrok za majhno število strelcev-mladincev bo iskati verjetno tudi v premajhni obveščenosti mladine o delu strelcev in pogojih za sprejem v družine, po drugi strani pa nimajo družine take starejše člane, ki bi se z veseljem ukvarjali s strelsko vzgojo mladine in pionirjev. V razpravi je zastopnik TVD Partizan povedal, da so tudi za strelce predvideni prostori v novem strelskem domu. Pri gradnji doma pa naj bi pomagali tudi strelci. Kočevski filatelisti so imeli minulo nedeljo svoj 10. redni občni zbor, na katerem so pregledali svoje plodno delo za pre-treklo leto. Društvo ima sedaj 24 rednih članov, od tega 17 odraslih in 7 mladincev. Na šoli »Jože Šeško« deluje marljivo pionirski filatelistični krožek, v katerem sodeluje 21 pionirk in 32 pionirjev. Vsa pohvala gre vodstvu šole, ki skrbi tudi finančno za ta krožek, o čemer vodi skrb tov. Rudi Angelca, strokovno vodstvo krožka pa vodi Arko Andrej. Na občnem zboru je bilo ugotovljeno, da so si člani svoje zbirke dopolnili, kar je bilo videti že na sami razstavi, katero je obiskalo nad 700 ljudi. Sprejet je bil tudi sklep, da bo dru« štvo stopilo v stik tudi še z ostalimi šolami za ustanovitev pionirskih filatelističnih krožkov, . predvsem na šoli »M. Bračič« ter v Stari cerkvi in Fari. Prepričani smo, da bomo uspeli tudi tukaj in tako si bo društvo vzgojilo močno osnovo za nadaljnji obstoj. Ugotovljeno je bilo tudi, da prihaja v Kočevje na raznih pismih veliko znamkovnega materiala, žal ni ves zajet v filatelistične svrhe. Veliko se tega uniči, zavrže, požge itd., vse iz ne- Dalje so se strelci zavzemali, da bi dobili pravila, ker bi le potem lahko pravilno izvajali tekmovanja. Neki delegat je povedal, da pri njih niti ne znajo oceniti, kateri strelec je odličen, ker nimajo pravil. Tudi pri drugih družinah nimajo strelci v knjižicah vpisanih kvalifikacij. Leta 1952 je bilo Okrajno gradbeno podjetje »Ograd« preimenovano v Splošno gradbeno podjetje »Zidar«. V tem letu je podjetje preživelo ognjeni krst saj se je vključilo v izvajanje vseh gradbenih del tudi izven Kočevske. Odgovorne in težke naloge je kolektiv »Zidarja« v svojem 15-letnem delu dosledno izvrševal. Od začetnega 20 milj. bruto produkta se je podjetje razvilo do 1 miljarde bruto produkta. Od začetne primitivne opremljenosti podjetja se je razvilo v visoko mehansko opremljeno podjetje, sposobno izvrševati in izvajati najbolj zahtevne gradbene operacije. Dolgoletne izkušnje so gospodarsko in strokovno utrdile podjetje. Podjetje opravlja gradbeno dejavnost tudi izven Kočevja predvsem v Ljubljani in na Reki. Ko v letu 1962 praznuje 15 let gradbene dejavnosti in' 10 let obstoja »Zidarja« je kolektiv sklenil, da bo v jubilejnem letu vednosti. Zaradi tega bomo organizirali s pionirji veliko nabiralno akcijo, ki ne bo samo kampanjska, temveč organizirana tako, da bo potem tekel redni dotok tega materiala za potrebe pionirjev. Društvo bo težilo tudi k pritegnitvi starejših članov v svoje vrste. (Nadaljevanje s 1. strani) prispevek naj bi se povečal iz 5 na 15 odstotkov, prometni davek iz 3 na 6 odstotkov, prometni davek na vino od 7 na 20 odstotkov, uvedli pa naj bi še prispevek za finansiranje šolstva, ki naj bi znašal 0,8 odst. od bruto osebnih dohodkov, plačeval pa naj bi se v breme poslovnih stroškov. V živahni razpravi so dali volivci več pribomb in zahtevali nekatera pojasnila. Tako volivcem na primer ni bilo jasno, zakaj se sodišče ne finansira samo, ko pa mora vsak, ki ima opravka s sodiščem plačevati določene takse. Menili so, da ne more biti prav, da se ti dohodki od taks nekje zbirajo in tam osta- Strelci so dalje sklenili, da bodo ustanavljali nove družine, obstoječe pa. utrdili, da bodo večjo skrb posvetili vključevanju mladine, pionirjev in žensk, da bodo v bodoče še bolje čuvali orožje in strelske objekte, da bodo povečali propagando, da bodo sodelovali s sorodnimi organizacijami (ZROP, ZB, Lovci itd.), da bodo organizirali več raznih tekmovanj itd. ’ Ob zaključku občnega zbora je bilo razdeljenih več diplom kolektivom, raznim organizacijam in ustanovam, posameznikom, strelskim družinam in strelcem za pomoč pri gradnji strelišča in za požrtvovalno delo v strelstvu. vložil vse razpoložljive sile za čimveč j o delovno zmago in tako najbolj uspešno proslavil svojo obletnico. Poleg ostalih proslav in prireditev, ki jih bo kolektiv prirejal V četrtek, 15. februarja je bil v društveni sobi sestanek mladinskega aktiva Sodražica, na katerem so mladinci sprejeli vrsto sklepov za svoje delo. Predsednica mladinskega aktiva tovarišica Antonija Andolj-šek je v uvodu pozdravila navzoče in jih seznanila z dnevnim redom. Vlasta Vesel je na kratko poročala o poteku in vsebini mladinskega seminarja v Bohinju, katerega se je udeležila. Mladinci in mladinke so sklenili ustanoviti večerne krožke, ki se bodo imenovali literarni večeri, ter večeri zabavnega programa. Na literarnih večerih bodo organizirali razna predavanja, na zabavnih večerih pa so v programu plesne vaje, čita-nje raznih časopisov in revij in druge zabavne točke. Sklenili so še, da bodo v kratkem naštudirali igro in so si vloge že razdelili. Sklenili so, da bodo organizirali ples in povabili na to prireditev tudi mladino iz okoliških vasi. Obravnavali so tudi še druga vprašanja o delu mladine. jajo, medtem ko mora sodišče plačevati občina iz proračuna. Pojasnila na to volivci niso dobili, ker ni tega znal nihče razložiti. Povečani davek na alkoholne pijače so volivci v glavnem pozdravili. Nekateri so celo menili, da bi bil lahko še večji. Dalje so se volivci zanimali, kako je z gradnjo ceste Ljubljana—Kočevje, ker se včasih govori, da so zanjo na razpolago sredstva, potem pa spet, da jih ni. Tudi za to niso dobili točnega odgovora. O dograditvi doma telesne kulture je tudi tekla razprava. Nekatere volivce je predvsem zanimalo, zakaj je bilo kegljišče Podjetje »Lesna galanterija« ima svoj obrat v bližini Sodražice — takoimenovano Stolarno. Obrat je zastarel, modernizacija pa bi terjala preveč izdatkov. v letu 1962 v raznih prijateljskih srečanjih med gradbenimi kolektivi in samimi poslovnimi enotami podjetja, bodo tudi razna športna srečanja. Začetek praznovanja bo v nedeljo dne 25. februarja 1962, ko se bodo na kegljišču v Kočevju srečali kegljači gradbenih podjetij: »Gradisa« iz Ljubljane, »Primorja« iz Rijeke, Dolenjskega gradbenega podjetja iz Gro-suplja in »Zidarja« iz Kočevja. Kot je iz navedenega razvidno, so si zadali precej nalog. Če bodo vztrajni tako kot so pokazali na sestanku, bodo ves program z lahkoto izvedli. tako hitro zgrajeno in zakaj se gradi dom telesne kulture že več let. Menili so, da je telovadba potrebna predvsem mlademu človeku in da bi bilo zato bolj prav, da bi pohiteli zgradnjo doma. Volivcem je bilo pojasnjeno, da je šlo za kegljišče zelo malo sredstev, da so kegljači prostovoljno delali in da so bili tudi drugi pogoji (za nakup materiala itd.) pri gradnji kegljišča zelo ugodni in da jih ni kazalo zamuditi, ker bi 'drugače gradnja kegljišča stala občutno več. Volivci so bili s pojasnilom zadovoljni, menili so pa, da naj bi tisti, ki je speljal ceneno gradnjo kegljišča, speljal še gradnjo doma telesne kulture. Dalje so volivci še menili, da ni prav, da bo morala občina vzdrževati še okoli 50 km novih cest, sredstev za to pa ne bo dobila od nikoder; razpravljali so o kadrih in štipendiranju, o podjetjih, ki so leta in leta v izgradnji, o kočevskih »spomenikih« itd. Menili so, da so ukrepi občine pravilni, zato so tudi glasovali za predloge novih prispevkov oziroma davščin. Kritizirali pa so ukrepe višjih organov, ki so prenesli pristojnosti na občino, hkrati pa predpisali še večjo udeležbo na skupnih dohodkih komune. Volivce je predvsem zanimalo, kam je okraj preusmeril sredstva, ki so mu ostala, ko je prenesel pristojnosti na občino in zakaj je okraj predpisal 7 odstotkov višjo udeležbo kot lani. Volivcem je bilo pojasnjeno, da bo okraj porabil ta sredstva za podvoze, negospodarske investicije, šolstvo in za svoj proračun. Vendar volivce razlaga ni zadovoljila. Vse kritike je vredna ugotovi- Zato se je kolektiv odločil, da poleg sedanjih delovnih prostorov Galanterije zgradi nov obrat. Obrat Stolarne pa naj bi se uporabil za druge namene. Problem, ki je aktualen že več let, je žaga polnojarmenik. Tak obrat naj bi imela Lesna galanterija. Seveda bi bile potem žage venecijanke nepotrebne in bi jih bilo treba ukiniti. O teh stvareh bo potrebno še razpravljati. Podjetje »Žične pletenine« namerava letos zgraditi nove delovne prostore. Sredstva za gradnjo imajo zagotovljena- Za sedanje njihove prostore pa je in-tresent kolektiv »Suhe robe«, ki bi jih uporabil za skladišča. Podjetje »Torbica« iz Ljubljane bo imelo v Sodražici svoj obrat. Za nakup strojev bo prispeval ObLO 8 milijonov dinarjev. Obrat »Torbice« bo najprej zaposleval 60 ljudi, predvsem ženske delovne sile, kasneje pa več (do 120 ljudi). Vsekakor bo ta obrat, ki naj bi začel z delom sredi leta, velikega pomena za Sodražico in okolico. Udeleženci seje so bili seznanjeni s programom in investicijami Kmetijske zadruge Sodražica. Le-ta namerava zgraditi dva hleva in izvršiti agromelioracijska dela na odseku od Sodražice proti Žimaricam (ob po- tev, da ni bilo na zboru volivcev nobenega iz Kemične tovarne, čeprav je predvideno, da bodo šla vsa sredstva iz občinskega investicijskega sklada za gradnjo Kemične tovarne. Upamo tudi, da bodo odgovorni organi poskrbeli, da bodo dobili volivci na naslednjem zboru volivcev pojasnila na vprašanja, ki jih niso mogli dobiti na tem zboru. V nedeljo 18. februarja je bil v prostorih kulturnega doma v Kočevski Reki letni občni zbor organizacije RK. Prisostvovala mu je članica občinskega odbora RK tov. Zakošek Hedvika iz Kočevja. Poročilo, ki ga je podal predsednik organizacije tov. Švare Franc, je prikazalo delo organizacije v preteklem letu. Z odhodom nekaterih članov odbora, je v zadnjem času delo organizacije nekoliko zastalo. Zato si je novoizvoljeni odbor zadal nalogo, da bo spet poživil delo. Prva naloga, ki jo bo moral v redu izvršiti je krvodajalska akcija na področju posestva »Snežnik«, ki je doslej redno v redu potekla. Odbor se bo moral povezati tudi s podmladkom RK na šoli, ki je precej delaven in mu pomagati pri njegovem delu. Saj bomo prav iz njihovih vrst dobili nove člane te humane organizacije. * toku Bistrice). Vsa investicijska dela bodo stala nad 50 milijonov, lastna udeležba pa bo znašala okrog 20 milijonov din. Dalj časa so posvetili razpravam o razvoju turizma, ureditve ceste na Travno goro in drugem. Turistično olepševalno društvo je v svojem delu doseglo zelo lepe uspehe, zato zasluži vso pomoč pri svojem delu. Sodražica z okolico naj postane privlačna turistična točka. Da pa bo lahko sprejela tuje turiste, bo treba najti prostore pri privatnikih. Z modernizacijo ceste Ljubljana—Kočevje se bo zanimanje turistov za ta predel in dom na Travni gori še povečalo. Prav zato pa morajo že sedaj misliti na to, da bodo imeli na razpolago dovolj prenočišč in drugo kar je potrebno za turista. Dalj časa so se zadržali v razpravi o problematiki trgovske mreže oz. o potrebi novih trgovskih lokalov v Sodražici. V Sodražici je predvidena gradnja večje stavbe, ki bi imela v spodnjih prostorih trgovski lokal, pošto, brivnico, v zgornjih pa stanovanja. Predstavniki gospodarskih organizacij so načelno sprejeli sklep, da bodo finansirali gradnjo stanovanj, vendar bodo o tem razpravljali in odločali še delovni kolektivi podjetij. Predstavniki »Suhe robe« so obrazložili težave, s katerimi se bori kolektiv pri izvrševanju plana. Kljub manjšemu številu izdelovalcev suhe robe, je bila realizacija prometa do sedaj zadovoljiva. Prav tako so bili seznanjeni s problematiko šole. Poleg drugega je bilo predlagano, da se šola dokončno uredi, kakor tudi da se v bližnjem času uredi centralna kurjava v šoli. Ker so učilnice v popoldanskem času proste, bi se lahko organizirala lesna strokovna šola ali podobno. Sodražici je zelo potreben obrat družbene prehrane. Na seji so o tem precej razpravljali. Po vseh izgledih bo začel tak obrat z delom še v tem letu. Če bi hoteli zajeti vso problematiko, ki so jo obravnavali na seji krajevnega odbora bi zavzelo preveč prostora. Naj zaključimo z ugotovitvijo, da je bila seja zelo koristna in naj bi bilo podobnih sej še več. er- Odbor krajevne organizacije SZDL je imel v torek 20. februarja svojo prvo sejo v Kočevski Reki. V tem odboru so zastopane vse podružnice na področju posestva »Snežnik«. Odbor je pregledal sklepe občnega zbora in analiziral bodoče delo. Delegatka okrajne konference SZDL, ki je bila v Ljubljani, je še enkrat podala glavne misli in sklepe te konference. V diskusiji je bilo govora o članarini, o volitvah v delavski svet, a akciji, ki je bila organizirana za pomoč prizadetim v Makarski, o ustanovitvi otroških vrtcev v Borovcu, Primožih in Štalcerjih, o ureditvi klubskih prostorov, o delu podružničnih organizacij ter o Dnevu žena. Vsekakor ima odbor v bodoče veliko dela in če se ga bo z vso resnostjo oprijel, bo izpolnil pričakovanja. Saj je prav sedaj, ko je vsak naš državljan, ki je postal polnoleten, član organizacije SZDL potrebno, da je delo te organizacije čim bolj plodno. Filatelisti so zborovali 15. let dela Splošno gradbenega podjetja „ZIDAR“ KOČEVJE Po sklepu bivšega Okrajnega ljudskega odbora Kočevje je bilo 12. februarja 1947 ustanovljeno Okrajno gradbeno podjetje »Ograd« Kočevje. Podjetje je obnavljalo porušeno Kočevje in se v začetku iz skromnega neopremljenega podjetja začelo razvijati in gospodarsko utrjevati. Skupno z razvojem našega gospodarstva in industrije se je razvijalo tudi gradbeništvo. Volivci podprli predlog Mladinski aktiv Sodražica bo povečal svojo dejavnost Iz Kočevske Reke r O komunali in standardu Poročilo Sveta za komunalne in gradbene zadeve ObLO Kočevja (Nadaljevanje) Na ta način so sredstva koncentrirana, koncentrirane so tudi gradnje oz. gradilišča in prva praksa v promet puščenih prvih stanovanjskih gradenj, t. j. treh stanovanjskih blokov z 51 stanovanji ob Ljubljanski cesti — je pokazala prvič izredno velik interes gospodarskih organizacij za odkupe stanovanj, drugič veliko pocenitev gradnje in tretjič — sklad za gradnje se stalno oplaja s svežim dotokom sredstev in vračili anuitet obročnega odplačevanja. Iz obračuna tozadevnega sklada razvidimo, da bo sklad sarh v svoji režiji porabil' za gradnjo stanovanjskih objektov v i. 1961 nad 100 milijonov dinarjev (po planu 109,285.000 din), dočim je bilo odobrenih kreditov v isti namen drugim investitor- jem v znesku 47 milijonov din. Manj je uspel letošnji pismeni natečaj sklada za vnaprejšnjo odprodajo gotovih stanovanj in akontiranja takih gradenj. Na drugi strani so v zadnjem letu tudi gotova večja podjetja pokazala pravo razumevanje za stanovanjske prilike svojega zaposlenega delavstva in so sama pristopila v lastni režiji k izgradnji potrebnih stanovanj. Tako vidimo, da je bil svoječasno Rudnik tisti, ki je prvi pričel z takimi gradnjami. V enaki meri je to vršil in še Vrši KGP v mestu in v istem merilu na Vseh področjih svojih Kmetijskih uprav izven mesta. Pred leti je že zgradilo Skupek blokov v Cankarjevi ulici in že gradi še večje stanovanjsko področje v Kolodvorski ulici.. A. Tako so bile v letu 1961 dovršene večje stanovanjske gradnje: Stanovanjski sklad ObLO — 3 stanovanjski bloki na Ljubljanski cesti; SGP »Zidar«, — samski blok proti Mahovniku; • ' Poslovna zveza, — stanovanjski blok ob Kolodvorski ulici; ObLO Kočevje, — Dijaški in Vajenski dom v Prešernovi ulici. B. Točasno so v gradnji sledeče večje stanovanjske zgradbe: ; Stanovanjski sklad ObLO — 2 ■ stolpnici po 8 nadstropij pod streho za enake 2 stolpnici go-otvi temelji; SGP »Zidar«. — stanovanjski blok v Seškov! ulici; Podjetje »ITAS« — skupek stanovanj, blokov za 60 stano- vanj v Kolodvorski ulici; Trgopromet — odobrena je lokacija za stanovanjski blok v Šeškov,i ulici. Tako je v gradnji preko 150 družinskih stanovanj. Izdanih gradbenin dovoljenj je v letu 1961: družb, lastništvo zaseb. lastništvo s štev. stanovanj v teh objektih: družb, lastništvo zaseb. lastništvo 1959 1960 1961 8 5 18 22 8 8 41 55 i.50 25 9 8 Investicijskih sredstev je bilo vloženih v stanovanjsko in ostalo izgradnjo, po izvoru v letu 1961: < 3 TŠ . r-i .V d d E g S.Sd 5'57 ° m 5 g'57 Gospod, org. 136,5 . 16,2 3,6 Skladi ustanov in drugih org, 4,2 38,55 16 Invest, skladi 3,2 Stan. skladi 187,275 Banč. sredstva 38,3 Pror. sredstva Skupno 327,975 57,59 57,9 Smotri in cilji, ki so nas vo- dili pri sprovajanju celotne stanovanjske politike, so bili: 1. Koncentracija gradenj —finančno in tehnično. 2. Vpliv na gospodar, organizacije za vlaganje čim večjih la-.stnih sredstev v stanovanjsko izgradnjo. 3. Zajezitev individualnih gradenj in sicer tudi iz tega vidika, da ne raztezamo mesta v veliko vas, temveč da tudi z lokalno koncentracijo damo mestu pravi razvoj in specifično gostoto. Perspektivno pa bi bilo nujno misliti na kričečo odpravo asocialnosti, se pravi mizernosti nastanitev, posebno v mestu. Dejstvo je, da Vsak delovni sloj ne more koristiti sodobnih dragih stanovanj, ni pa tudi socialno, da biva v vlažnih in ubožnih luknjah — pač pa naj bi se gradilo tudi nekaj stanovanj z minimalnim standardom, tipiziranih gradenj, katerih najemnino pa. bi zmogel plačati Vsakdo. Veliki problemi so bili vedno do sedaj z tako. imenovanimi individualnimi gradnjami. Gradnje so bile ali nekvalitetne; razbohotene in razvlečene in- so' površinsko terjale dokajšnje komplekse, za katere so bile velike težave, povezati jih s komunalnimi povezavami, ter jih centrič- no pripojevati naselitveni osnovi, t. j. mestu oziroma nekemu centru. Zato smo se dolga leta zaman prizadevali za osnovanje stanovanjskih gradbenih zadrug, ki bi sodobneje reševale probleme gradnje individualnih stanovanjskih hišic, t. j. prostorno, lokacijsko, organizatorno in finančno. Zato z veseljem pozdravljamo osnovanje prve take zadruge pod okraljem industrijskega podjetja »Itas« v Kočevju. Podjetje je dobilo dokaj-šen zemljiški kompleks, ki ga bo načrtno pozidavalo za potrebe svojega delavstva in v katere neposredni bližini se bo dalo stanovanjski zadrugi tega podjetja tudi perspektivno dovoljne gradbene komplekse za gradnjo zadružnih stanovanjskih hiš. Tako bo nastalo bodoče delavsko stanovanjsko naseljena obeh straneh Rožne ulice. Novoizišli Temeljni Zakon o graditvi investicijskih objektov iz letošnjega leta in z veljavnostjo od 15. decembra 1961 naprej, tudi odločujoče posega ,v nadaljnjo stanovanjsko in kapitalno izgradnjo, hkrati pa daje občinam vso kompetenco in dolžnost sprovajanja tega zakona- (Nadaljevanje prihodnjič) ŠTEVILKA 9 ŽIVLJENJE IN DELO Delovni kolektiv, ki ima vrsto vprašanj in problemov Cela vrsta je — vprašanj in problemov v delovnem kolektivu Opreme. Na prvem mestu so potrebna sredstva za investicije, da bi dogradili bivši silos na Tomšičevi cesti v Kočevju, kamor se bodo potem premaknile vse ekonomske enote Opreme. Tesni prostori vseh ekonomskih enot, raztresenost po vsem mestu in celo v Stari cerkvi, vse to ovira večjo proizvodnjo kolektiva, ki upa, da se bo kmalu preselil v skupne poslovne prostore in tako povečal svojo proizvodnjo. O mizarjih in steklarjih smo slišali že več kritičnih pripomb, o katerih smo tudi že pisali. »Da nas ne boste samo kritizirali, pridite enkrat k nam, da bomo tudi mi povedali svoje,« so nam dejali mizarji. »Pa poglejte, kako tesne prostore imamo za vhod v našo delavnico,« so nas vodili tam zadaj za pekarijo in slaščičarno. Peki so pogledali skozi vrata in vprašali: »Ste prišli k nam pogledat?« »Ne, k vam bomo prišli dru-■gič.« »Skoda, tudi mi bi vam radi nekaj pokazali.« Mizarski obrat Opreme ima 3 X 2 m veliko sobo za svoje upravno poslovanje. Vhodna vrata so obrnjena na Ljubljansko cesto, pa so zaprta. Zato' mora vsaka stranka vstopiti v pisarno zadaj za Pekarijo. Mizarji pravijo, da so ta vhod zaprli zato, ker mislijo ljudje, da je pri njih trafika in se več ljudi zateče k njim po cigarete. Obrato- vodja Jože Rugole dela res v tesnih prostorih. Če prideta dve stranki z naročili, pa jih je polna pisarna. Vhod v mizarsko delavnico je prav na koncu dvorišča. Sama delavnica je v nizkih obokanih prostorih. Stavba je bila zgrajena najbrže v začetku prejšnjega stoletja in je res nesodobna in nehigienična. Povsod je tesnoba, deske, letve, skobelniki, žage, motorji, ostalo orodje in surovi proizvodi, ki jih obdelujejo pridne roke mizarjev — zavzemajo vsak kotiček prostora. V strojnem delu obrata je ista tesnoba, človek mora priznati, da je nujno, da dobijo mizarji nove prostore, ker je delo v teh pogojih res naporno. Na vrtu imajo zložene kopice lesa. Isto je v leseni baraki, v kateri razrezu j e jo les s krožnimi žagami. V njej je vse polno razrezanega lesa, ki ga potem obdelujejo v končne proizvode. Prenašanje iz barake v delavnice daje kar precej dela, kar nedvomno podraži izdelke. Pleskarska delavnica je v Šeškovi ulici »Kje imate še vaše obrate?« smo vprašali tovariša iz Opreme, ki nas je vodil po obratih. »Boš že videl, kako smo raztreseni« nam je odgovoril. Odšli smo v Šeškovo ulico. V hiši tovariša Lisca se nahaja pleskarska delavnica, v kateri je zaposlenih 11 ljudi in 7 vajencev. V delavnici so bili samo trije vajenci, ki so čistili orodje in predmete. »Kdo pa je od vas obratovod-ja?« smo vprašali. »Nobeden« so se nasmehnili vsi trije. »Mi smo vajenci.« »A tako — potem ste pa že fantje in pol.« Se nekaj vprašanj smo postavili fantom o šoli, na katera so Mizarska delavnica Druga ekonomska enota mizarjev je v Stari cerkvi, kjer je zaposlenih 7 ljudi. Prostore imajo boljše, ki so last privatnika, so pa oddaljeni in je vsled tega poslovanje otežkočeno. Zato je želja vseh mizarjev kolektiva, da se čimprej združijo v enotno poslovanje, kjer bodo lažje organizirali proizvodnjo in tako povečali skupni in osebni dohodek posameznikov. Vseh v mizarstvu zaposlenih ljudi je 28 in 4 vajenci. Dela imajo vedno dovolj. Izdelujejo pohištvo po naročilu strank, opravljajo vseh vrst popravila mizarske stroke, izdelujejo pa tudi stavbeno pohištvo. Mizarji so lansko leto dosegli okrog 45 milijonov bruto proizvodov. STEKLARSKI OBRAT Nahaja se na Trgu Svobode 11. "V njem je zaposlenih 7 ljudi. Njihova dejavnost je rezanje, brušenje in graviranje stekla, ki ga nameščajo v okna, okvire slik itd. Izdelovali so tudi ogledala, s katerimi so trenutno prenehali vsled slabih prostorov. Poleg tega izdelujejo tudi razne plakate in napise raznih vrst. V delavnici je polno šip v zabojih poleg velike mize, na kateri režejo in montirajo. Po stenah je vse polno slik in okvirjev, ob zidu pa letev, iz katerih delajo razne okvirje po željah naročnikov. Povsod so zelo na tesnem, težko se ogibljejo drug drugega in to dejavnost ovira. V tej tesnobi ni nič čudnega, če se kakšen okvir založi, da ga ne vidijo in potem ni napravljen o pravem času. »Vidite v takih pogojih dela smo,« so nam dejali. »To je vzrok, da smo prišli v Novice, ker so nas ljudje kritizirali. Mi radi napravimo ljudem vse, kar nam naročijo, samo ti tesni prostori nas ovirajo.« Na dvorišču imajo dva mala prostora. V prvem brusijo in gravirajo, to se pravi obdelujejo kar dobro odgovarjali, zataknilo se je pa pri organih delavskega samoupravljanja, ko smo vprašali: »Kdo pa je pri vas predsednik delavskega sveta?« Nič ni bilo odgovora, samo zamislili so se vsi trije. »Kdo pa je predsednik upravnega odbora?« Spet ni bilo odgovora, pač pa navzkrižni pogledi eden proti drugemu. »Kdo je pa predsednik sindikalne organizacije?« spet nič. »Kdo je pa direktor — tega boste pa gotovo poznali?« Nekaj časa je bilo spet vse tiho, potem pa se je oglasil najmlajši. »Tovariš Tomšič.« Nič se nismo čudili, da fantje niso vedeli odgovoriti na naša vprašanja. Vedno so sami pri delu, takorekoč odtrgani od organov samoupravljanja, kot vajence jih najbrže še ne upoštevajo dovolj. Ko se bodo vse ekonomske enote združile v skupnih prostorih, bo v kolektivu dovolj kadrov za delo mladinske organizacije. Fantje so kar zadovoljni s svojim delom, to so nam potrdili njihovi vedri obrazi. Pleskarska delavnica Še nehaj o novih prostorih kolektiva TAPETNIM SO PA NA DVORIŠČI HIŠE UČENOSTI Že večkrat se je govorilo, da bi se tapetniška delavnica nekam premaknila, ker je v oviro učencem osemletne šole J. Seška in dijakom gimnazije. Ta čas se sedaj približuje. Tapetniška delavnica je na dvorišču šole, skladišče in pisarna pa poleg čevljarske delavnice, ki se nahaja tudi v slabih prostorih. »V delavnici nas dela 16 ljudi. Z delom smo kar zadovoljni, tudi dohodki so po našem delu primerni. Da smo se združili z ostalimi enotami, je kar prav, ker smo tako bolj močni.« Tako nam je na kratko povedal tovariš, ko smo stopili z njim v razgovor. Drugi je bil mnenja, da je sindikat premalo aktiven, ker se ga premalo čuti, delavski svet pa dela dobro. V tapetniški delavnici je 12 ljudi, ki se vozijo z vlakom iz ribniške doline. Tovarišica, po poklicu šivilija, za svoj poklic ni dobila dela, zato se je zaposlila v Tapetništvu kot pomožna delavka in je z delom kar zadovoljna. Mlad fant, ki je pred kratkim opravil izpit, je bil kar zgovoren. Z delom se pohvali, v organizaciji LM pa ne dela, niti v kolektivu, kakor tudi ne doma v ribniški dolini. »Pa imate lepe halje pri delu. ali jih dobite od kolektiva vsi?« smo vprašali tovarišico. »Vsi,« je odgovorila. »Saj ni res, da jih dobimo vsi,« jo je hitro popravil eden. »Samo ženske jih dobite.« »Uh, si pa natančen« ga je zavrnila. »Saj sem hotela povedati, da samo ženske,« je spet menila tovarišica. Dalje nam je povedala, da je v organizaciji LMS, na sestanke pa ne hodi. Doma se ji zdi lepše kot v Kočevju, sicer je pa kar zadovoljna. Tako smo bežno pogledali v probleme delovnega kolektiva Opreme, v katerem je zaposlenih vsega skupaj 82 ljudi, od teh je 22 vajencev. Delovni kolektiv se ves čas od ustanovitve dalje bori zato, da se v novih prostorih na Tomšičevi cesti združijo vse ekonomske enote v skupno poslovanje. Po predračunu bi stala adaptacija zgradbe 86 milijonov din. Kolektiv je pristopil k najnujnejšim delom, da bo prišel do potrebnih prostorov, v katere upajo, da se bodo vselili v mesecu aprilu. Za gradnjo novih prostorov so dobili kredit v znesku 22 milijonov dinarjev. S tem pravijo, da bodo napravili toliko, da se bodo v nove prostore vseleli, potem bodo pa že počasi z deli nadaljevali. V lanskem letu so dosegli 120 milijonov proizvodnje. Letos pla- V tapetniški delavnici Opreme Glede cene mizarskih storitev se večkrat slišijo kritike, ki so včasih upravičene, drugič pa tudi neupravičene. Če ocenimo vse te precej težke pogoje dela, vidimo, da je dobra organizacija dela v takih pogojih nemogoča. Sodobna tehnika proizvodnje zahteva čimmanj vloženega dela za izdelavo posameznega proizvoda. Tega se tudi mizarji dobro zavedajo in za tem stremijo. Mizarska delavnica se je v Kočevju že večkrat selila in z njo ves kolektiv. Sedaj, ko so mizarji v sestavu Opreme, upajo, da bodo prišli enkrat, kot pravimo, na zeleno vejo, da bodo lahko izboljšali in pocenili svoje storitve. Jtibnica » da ima restavracija dovoljenje za točenje pijač tudi za neabo-nente. Tudi ni nikjer določeno, . da lahko točijo pijače samo pri obrokih (kosilu, večerji, malici), j I Pri restavraciji na Reški cesti, ki je bila pred kratkim šele odprta, so že pijanci razbili šipo na velikih steklenih vhodnih vratih. Pravijo, da so bili to pijanci, ki so se napili pri »Kaj-fežu«, potem pa so bili tako žejni, da so hoteli kar vdreti v novo restavracijo. Neki delavec ki je slučajno slišal pogovor o razbiti šipi in pijancih, je pripomnil: — Takim razbijačem bi morali odtegniti za razbijanje polovico plače, potem bi pa bili , pametnejši. O Inšpekcija je za en dan spet končala z delom. Nekatere državljane je morda obravnavala pred boleznijo (pokvarjeni konjak, umazanija itd.) druge po možnosti, da bi več plačali, kot | so dobili (netočna tehtnica, pomanjkljivi ceniki itd.). V korist vseh državljanov bo, če bodo naše inšpekcije čimvečkrat na terenu in ščitile državljane pred različnimi nepravilnostmi. Tudi to je bil pogum! Tratar Marjan-Učo: V naši vasi so imeli Italijani močno utrjeno postojanko. Vendar pa smo kljub temu imeli tesne zveze z našimi rajonci in partizani, ki so jo vzdrževale zlasti naše žene in mladina ter pionirji. Tako pa je bila nenadoma presekana zveza med našo vasjo in rajonom. Pa je pokojni sekretar Zmago pozval mladinko Čuk Micko, ji naročil ter dal dobro kopo raznega materiala, okrožnice in Poročevalca in Pravico, ki da jih naj na vsak način spravi v našo vas. Toda kako, ji je greblo v glavi. Toda morala je to storiti in napotila se je mimo straž in prišla na veliko cesto. Ko je tako korakala in premišljevala- kam naj skoči, če ji pride nasproti sovražno vozilo, je že za hrbtom ustavil težki oklopni voz in ko so jo Italijani vprašali, kam je namenjena, je povedala, seveda pripravljen izgovor in povabili so jo, da stopi v vozilo. Seveda je bila iznenadena, pa na marsikaj je pri tem mislila, posebno še na svoje pravo poslanstvo, ko je nosila pod neder ji skrit partizanski material... Zato se je res le težko odločila. Vendar, da bi odvrnila vsak dvom, je le privolila in se pripeljala v vas. Kako smo se začudili, ko nam je zložila na mizo kup novih časopisov in navodil za delo OF v vasi in še, ko nam je povedala, kako so ji Italijani pomagali to prenesti in celo v oklepnem vozu, da je bilo ja dovolj varno. No, pohvalili smo našo Micko in tudi je spet odnesla s seboj kup novic ter pozdravov ALKOHOLIK — Ja, kaj pa je s tem tovarišem? — Nič, padel je v nezavest. — Zakaj? — Prosil je malo piti, dala sem mu kozarec mleka, pa je takoj padel v nezavest. vek) in odgovor kmetijske uprave (drugi odstavek). Članek objavljamo v tej številki. Dalje bi pripomnili, da smo menili, da je prav, da gozdarji iz Podpreske razpravljajo tudi o živinoreji na Dragi, saj so oboji člani istega kolektiva (KGP). Razumljivo se nam je zdelo tudi, da gozdarje boli, ker prejemajo kmetij ci včasih 90% osebne dohodke. Še posebno pa jih boli, da morajo menda oni, gozdarji, poravnavati del izgube kmetijstva (kar pa, kot smo zvedeli iz neuradnih virov, ne drži). Tudi to naj bi gozdarjem nekdo morda na sestanku morda v časopisu pojasnil. Menili smo tudi, da je bolje, da se pove in razloži, kako je s kravami na Dragi, kakor pa da bi stvar pustili na miru, da bi ljudje še nadalje šepetali in ugibali. Take stvari naj bi v bodoče znotraj kolektivov hitreje reševali, saj je povsem razumljivo, da morajo člani enega kolektiva, če so res upravljale!, vedeti o vseh stvareh, pomagati zadeve reševati, odločati o posameznih stvareh, ne pa le ugibati in šepetati. Upamo, da smo z objavo obeh člankov (»Še enkrat delavci ali upravljale!« in »Nerentabilne krave«) ustregli radovednosti in užaljenosti gozdarjev in kmetij-cev. našim rajoncem. Seveda je šla domov že lažje in brez večjega strahu, saj je delo dobro opravila. Še sedaj se večkrat pohvali,, kako so ji sami Italijani omogočili, da je izvršila tako težko nalogo in spet izvršila ter vzpostavila zvezo z našo vasjo in partizani. OB ROBU j IZ POLOMA Pred dnevi sem se odpeljal s-kolesom proti Polomu. Ko sem se pripeljal do križišča Struge— Polom, skoro nisem mogel verjeti 'svojim očem. Videl sem, da proti Polomu po zadnjih snežnih padavinah cesto sploh še niso plužili. Premočen in zelo slabe volje sem prišel v Polom eno uro kasneje, kot bi moral priti. Prebivalstvo Poloma je zaradi oddaljenosti že itak prikrajšano, tokrat celo blokirano. Vaščani se upravičeno vprašujejo: »Zakaj taka brezbrižnost od strani gospodarskega podjetja Komunale v Kočevju?« Kaj je vzrok? Malomarnost!? Kdo bi imel na vesti človeka, ki bi težje zbolel in bi nujno potreboval zdravniško pomoč iz Kočevja! Prebivalci Poloma si želijo in zahtevajo, da se v bodoče kaj podobnega ne bo več primerilo. V nasprotnem slučaju se bodo morali pritožiti na občinske organe, da bodo to uredili. Taka brezbrižnost do dela in do ljudi je obžalovanja vredna in celo kazniva. Na žalost se morajo ljudje v Polomu še vedno boriti s takimi problemi, ki jih drugod v republiki več ni. H. O. NERENTABILNE KRAVE Slišali smo, da gre na kmetijski upravi v Dragi slabo, da so tu hoteli rediti plemensko živino, ki naj bi jo prodajali v Grčijo, pa se ni obneslo, da kravje mleko ne prodajajo nikamor, ampak ga popijejo kar teleta, da prejemajo zaradi takega gospodarjenja kmeti jci na Dragi le 89 ali pa 90 % plače in podobno. V Dragi smo res zvedeli, da je bilo predvideno, da bodo tu redili mlado plemensko živino in jo prodajali v Grčijo in Makedonijo. V ta namen so prevzeli iz Livolda 118 »plemenskih« krav. Ko so se pojavili kupci, so odkupili le 4 krave, ostale pa niso ustrezale zahtevam kupcev. Krave niso šle v prodajo, njihovo mleko pa se ni splačalo prevažati v Kočevje, zato so kupili 35 telet, ki so jih krmili z mlekom. Med kravami so napravili lani tudi selekcijo in ugotovili, da imajo le 23 plemenskih telic, 1? plemenskih krav (in tiste 4, ki so jih prodali), vse ostale »pls-menske« pa so odločili za pitanje. Nekaj izmed njih so jih prodali že jeseni v Anglijo. Obrat ima s starejšo živino res izgubo, zato se nameravajo krav čimpre.1 znebiti. Redili bodo le teleta in to kombinirano s pašo in s pitanjem. V ta namen so spr®" menili tudi pridelavo nekaterih pridelkov. Tako so še lani pridf' lovali med drugim tudi krompn in kolerabo, letos pa bodo le ® deteljo, travo in 6 ha ovsa. Ste' vilo telet pa nameravajo P°ve~ čati od sedanjih 60 na 180.