fr**************** ILETEoU^IKE JULIJ 1988 • ŠT. 7 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJE LETO XXIX Prodaja v prvem polletju V mesecu juniju smo prodajali uspešno. Za 785 prodanih ton preje smo iztržili 5.150.380.000 din. V primerjavi z majem, ko smo prav tako dosegli razmeroma dobre rezultate v prodaji, smo prodali za 79 ton ali 11% preje, vrednostno pa to predstavlja 696.000.000 din ali 16% več. V primerjavi z junijem preteklega leta smo prodali za 90 ton preje ali 13% več. Tako smo 30.6. dosegli najnižji obseg zalog v letošnjem letu. Kljub dobri prodaji v maju in juniju pa je prodaja v prvem polletju tega leta manjša kot lani v enakem obdobju: skupaj smo prodali 3.906 ton preje, kar je za 162 ton manj, vrednostni obseg prodaje za prvo polletje pa znaša 23.485.535.000 din ali 146% več kot v enakem obdobju lani. Poglavitni razlog za nižji fizični obseg prodaje je v nižji produkciji pa tudi v spremenjeni strukturi prodane preje, kije poleg rasti cen vplivala na povečanje vrednostnega obsega prodaje. Seveda se je s slabšanjem gospodarskega položaja zaostril tudi naš tržni položaj. Po eni strani so prisotne večje težave na strani nabave tako, daje oskrba s surovinami že kritična, po drugi strani pa je konkurenca na trgu tekstila vedno ostrejša, tako da se bomo morali še bolje in hitreje prilagajati kvalititavnim in kvantitativnim zahtevam trga. Vida Vukovič V tej številki • Kadrovske spremembe v vodstvu delovne organizacije • Program dela delavskega sveta za 2. polletje 1988 • Kdo lahko prispeva k boljši kvaliteti preje • Janez Hauptman — dobitnik srebrnega znaka sindikata Slovenije • Dijaki na delu v Predilnici • 11. kongres gasilcev Slovenije • Fluktuacija delavcev v prvem polletju 1988 • Alkohol in nekatere zmote • Poškodbe v mesecu juniju • Osemnajsto srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije »Bratstvo in enotnost ’88« • Trendi ženske konfekcije za sezono jesen—zima 1988/89 Proizvodnja Predilnice v šestih mesecih leta 1988 1987 1988 PLAN 1988 IND 88/87 IND 88/PLAN BOMBAŽ 2.459 2.573 2.554 105 101 SINTETIKA 1.621 1.286 1.561 79 82 SKUPAJ 4.080 3.859 4.115 95 94 0 Nm 26,9 28,2 27,7 105 102 *produkcija v tonah V prvih šestih mesecih smo izdelali 3.859 t. preje, kar je za 5% manj ko v letu 1987 in za 8% manj kot smo planirali v letošnjem letu. Na bombažu smo v letošnjem letu proizvodnjo presegli za 1 % glede na plan, izdelali smo za 5% več preje kot v letu 1987. Na sintetiki smo dosegli le 82% planirane proizvodnje, oziroma 79%glede na leto Povprečna številka 0 Nm se je zvišala za 5% glede na leto 1987 in je za 2% večja, kot smo planirali. Iz tega je razvidno, daje nedoseganje proizvodnje, glede na plan in leto 1987, posledica manjše proizvodnje sintetike. STANE ČRNE -k-k-K-K-ir-K-K-k-k-K-K-K-K-K-k-k-K-k-k-k-k-K-k-k-K-k-k-K-K-K-K-K-K-k-k-K-K-k-k-K-K-K-K-k-k-K-k-k-k-k-k-K-k-K-K-k-k-k-K-k-k-K-k-K-k-K-K-k-K-K-K-K-k-K-K-K-k-K-K-K-k-k-K-K-K-k-K-K-K-K-K-k * ★ ★ k ★ * ★ ★ ★ ★ k k k ★ ★ * * * * ★ k k k k k k k k k k k k k k 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda k k k k k k k k k k k k k k k k -K-K-K->t-K-K-K-K-K-K-K-K *-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K*-K-K-K-k-K-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K*-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-k-K-K-K-K-K-k-K* Kadrovske spremembe v vodstvu delovne organizacije Na podlagi prijave na javni razpis, kije bil objavljen dne 28. 4. 1988 v časopisu Delo, so delegati delavskega sveta, na predlog razpisne komisije, na seji dne 5.7.1988 za direktoija prozvodnega sektorja imenovali tov. Andreja Štritofa, diplomiranega inženirja tekstilne tehnologije, za 4 leta, to je od 1. 7.1988 do 30. 6.1992. V sedanjih časih ni lahko sprejeti tako pomembne funkcije, še težje pa jo je kar najbolje opravljati. To je posebno breme, ki pa je tudi iz meseca v mesec in iz leta v leto težje. V zadnjem času veliko govorimo o težki gospodarski situaciji, o krizi. Obenem ugotavljamo, da nas bo iz krize pripeljalo le znanje sposobnih in kreativnih ljudi. Prav od njih največ pričakujemo. Zadnja leta smo skoraj vse stavili na politike, toda izkazalo seje, da si lahko kruh služimo le z delom oziroma da morajo gospodarstvo voditi strokovnjaki s področja gospodarstva. Torej naš up so mladi strokovnjaki, polni energije, idej ... Tudi v naši delovni organizaciji imamo nekaj takih in tudi njim zaupamo najodgovornejše naloge! Andrej Štritof je v letošnjem letu dopolnil 33 let. Je razmeroma mlad za nosilca »direktorskega« naslova. Toda za njim so že nekajletne bogate izkušnje, katere si je pridobil prav v naši delovni organizaciji. Strokovni naziv — diplomirani inženir tekstilne tehnologije sije pridobil 15.1.1980, ko je uspešno zagovarjal svoje diplomsko delo. Ves čas študija je bil naš štipendist, zato smo že v času šolanja spremljali rezultate njegovega dela. Vseskozi je bil med najboljšimi dijaki jn kasneje med najboljšimi študenti. Že takrat smo si obetali, da smo investirali v pravega človeka. In to danes potrjuje s svojim delom. V naši delovni organizaciji se je zaposlil 21.1.1980 kot diplomirani inženir — pripravnik. Zaradi pridnosti in delovne zagnanosti, smo mu skrajšali pripravniško dobo, ki naj bi za visoko izobrazbo znašala 12 mesecev in ga po uspešno opravljenem strokovnem izpitu z dne 20.11.1980 razporedili na delovno področje obratovodja predpre-dilnice. Tu seje dokaj dobro spoznal z začetno fazo našega tehnološkega procesa, ki je kot ugotavljamo, tudi zelo pomembna za ves nadaljnji potek. S 1.11.1983 je bil razporejen na delovno področje pomočnik direktorja proizvodnega sektorja z nalogo, da vodi in koordinira delo predilnice in pred-predilnice. Z novo reorganizacijo v letu 1984 pa smo mu opredelili tudi cilj del in nalog — doseganje optimalnih rezultatov proizvodnje. Od 1. 5.1988 pa je že opravljal dela in naloge direktorja proizvodnega sektorja, toda samo kot vršilec dolžnosti. Vsekakor pa se je v tem času seznanil tudi z ostalo problematiko vodenja sek- torja z nad 800 delavci, da lahko o tem že nekoliko pokramljamo. Glavni cilj poslovanja naše DO je izdelovati kvalitetno prejo z najnižjimi stroški. Pri vsem tem je veliko breme prav na proizvodnem sektorju in s tem na vodji tega sektorja. Prav od njega tudi vsi veliko pričakujemo. Za začetek te bom najprej vprašala, zakaj si se odločil za poklic tekstilca? Izvira iz družine. Mama je bila delavka v predilnici in že od otroštva sem se seznanjal s problemi v Predilnici, seveda iz razgovorov v domačem okolju. Zato sem se pričel tudi zanimati za poklic tekstilca. Glavni razlog pa je bil ta, ker sem dobil štipendijo, najprej za srednjo tekstilno šolo in kasneje za šolanje na fakulteti, kajti izhajam iz delavske družine in bi brez štipendije težko študiral. Bistveno nikoli nisem obžaloval svoje odločitve. Morda v samem začetku. Toda z opravljanjem obvezne počitniške prakse in tudi kasneje, ko sem pričel z delom sem vedno bolj spoznaval, da je tudi tekstil zanimiva panoga, ki zahteva veliko strokovnosti za uspešno delo. Sedaj sem zadovoljen, da sem to kar sem. Ob vsem tem pa obžaljujem to, da ima celotna družba mačehovski odnos do tekstilne industrije, posledica tega pa je, da smo bili tekstilci vseskozi prepuščeni sami sebi. Skoraj vse probleme, ki se porajajo, najprej zaznamo v proizvodnem procesu. Izvor le teh pa vedno le ni proizvodni proces, čeprav nemalokrat mislimo, da so stvar le proizvodnega sektorja. Kaj o tem meniš ti? Če bi bilo vse res stvar proizvodnega sektorja in bi bili vsi problemi res problemi proizvodnega sektorja, ostalih služb praktično ne potrebujemo. Tako pa vemo, da potrebujemo službo vzdrže- Informacija iz hranilne službe Predilnice Na pobudo naše upokojenke bomo v časopisu objavljali revalorizacijske obresti hranilnih vlog v hranilni službi Predilnice Litija. Obrestne mere varčevalcev so bile naslednje: maj 1988 — 118% junij 1988 — 59% julij 1988 — 234%. vanja, komercialo, finančno službo in tudi kadrovsko splošno službo. Cilj vseh nas pa mora biti le eden in enoten: proizvesti prejo optimalne kvalitete s čimnižjimi stroški. In ravno k temu skupnemu cilju vsaka služba doprinese svoje, tudi k kvaliteti in količini končnih izdelkov. Morda pa se na žalost tega ne zavedajo še vsi v celoti. Ker vemo, da bodo potrebni veliki napori za premagovanje težav v katerih se nahajamo te sprašujem, reševanju katerih problemov se boš najprej posvetil? Ze prej sva ugotovila, daje edini cilj narediti prejo optimalne kvalitete s čim-manjšimi stroški. Zato bo potrebno poiskati eventuelne rezerve v proizvodnem sektorju, na podlagi katerih bomo lahko dvignili produktivnost. Naš cilj je dvigniti nivo vzdrževanja in povečati tehnološko in delovno disciplino. S tem bomo dosegli tudi višji nivo kvalitete. Prihajamo v vedno težje gospodarske razmere, ki so posledica razmer na tržišču. Glede na velikost naše delovne organizacije je asortiman naše preje zelo pester in se hitro prilagajamo razmeram na tržišču. Vsekakor pa be potrebno, da se bomo še hitreje prilagajali in razvijali asortiman naše preje potrebam tržišča. Ker je nujno slediti hitrim spremembam na tržišču je predpogoj dobro sodelovanje proizvodnega sektorja in komercialnega sektoija, vsekakor pa moramo v proizvodnem sektorju vse naloge, ki smo sijih in sijih bomo zastavili, tudi dosledno izpeljati. Prav gotovo je za tebe dodatna obremenitev in odgovornost združitev sektorja vzdrževanja in proizvodnega sektorja in tudi popolnoma nova naloga! Sigurno je trenutno dodatna obremenitev, ki pa upam, ne bo prevelika, kajti prav od reorganizacije pričakujem samo pozitivne učinke. Za koordinacijo dela posameznih remontnih skupin (pravočasno naročanje rezervnih delov, za delovno disciplino te službe, za usklajevanje potreb po rezervnih delih, kijih izdelujemo v lastni režiji in spremljanje ter reševanje podobnih problemov bo zadolžen vodja obratnega vzdrževanja. Prepričan sem, da bomo dobro sodelovali in da bomo nivo vzdrževanja dvignili, del svojega časa pa bo k reševanju tega še vedno prispeval tov. Franc Lesjak, kot pomočnik glavnega direktorja. Za uspeh vsakega delavca pri delu je potrebno tudi dodatno, dopolnilno izobraževanje. Vem, da se izpopolnjuješ na jezikovnem področju, dokaj dobro obvladaš nemški jezik. Znanje tega jezika si si pridobil z izobraževanjem ob delu, za opravljanje tvojega dela pa je znanje tega jezika tudi nujno potrebno. Katere oblike izobraževanja, sa-moizobraževanja, pa še uporabljaš? Prebiram našo in tujo strokovno literaturo. Nujno je potrebno spremljati novitete na področju tekstilne tehnologije. V kolikor čas dopušča se udeležim tudi strokovnih seminarjev in simpozijev. Moje osebno prepričanje pa je, daje čas porabljen v te namene bogato poplačan in ravno za to bomo morali usmerjati še več časa in tudi sredstev. Seveda bom še nadaljeval s študijem nemškegajezika. Že v času šolanja pa je bil tuj jezik, katerega sem se učil — angleščina. Če bom časovno zmogel, bom nadaljeval tudi s študijem tega jezika. Pripomniti pa moram tudi ,da so tudi razgovori s strokovnjaki sorodnih de- lovnih organizacij in izmenjava izkušenj, izredno koristni pri premagovanju vsakodnevnih problemov. To obliko bomo nujno morali prenesti tudi na ostale vodstvene delavce v proizvodnem sektorju. Edini razpisni pogoj, ki ga nisi izpolnjeval, je šola za poslovodne delavce! Tudi to je dodatno izobraževanje in usposabljanje! Center za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije organizira razne seminarje namenjene vodilnim delavcem, med drugim tudi šolo za poslovodne kadre v Brdu pri Kranju. Tega žal še nisem obiskoval, v kolikor pa bom kadrovan, bom šolo z veseljem obiskoval. Za vse to porabiš veliko časa, poleg tega pa si tudi družbenopolitično aktiven, si pa tudi aktiven kulturni delavec. Bi nam nekaj povedal o tem? Ne bom našteval funkcij, ki jih opravljam. Vse moje aktivnosti so takšne, da se dogajajo v popoldanskem in večernem času, zato zaradi tega ne »trpi« moja delovna obveznost. V delovni organizaciji je moja dodatna obremenitev vodenje inventivne dejavnosti. Ker pa se zanimam za inventivno in raziskovalno delo, ni preveliko breme. Moj hobi pa je glasba. Z glasbo se ukvarjam že nekako od 11. leta in je postala sestavni del mojega življenja. Glasbi se tudi z lepa ne bom odrekel. Smatram, da tudi te naloge dobro opravljam — sem član sindikalnega pihalnega orkestra in pojem v Litijskem oktetu. Vse to od človeka zahteva veliko dodatnega napora, še več pa prostega časa. Za rekreacijo mi zmanjka časa, le v zimskem času se ne morem odpovedati smučanju. Kljub vsemu pa še eno osebno vprašanje. Si tudi poročen, oče dveh otrok. Kako pa združuješ te funkcije, kajti biti poleg vsega tudi dober mož in še boljši očka, pr a v goto vo ni lahko!? Trudim se, da bi bil tudi na tem področju kar najuspešnejši, kako mi pa to uspeva, bi lahko povedala le žena in starejši sin. Še dovolj dela pa imam z urejanjem doma. Družini bi rad priskrbel lep in topel dom. Seveda pa vse stvari, tudi osebno življenje podrejam službi. Ker pa smo že v času dopustov me zanima, kako in kje ga boš letos preživel? Dopust bom z družino preživel v našem počitniškem domu v Novigradu. Cilj mojega dopusta je da se odpočijem in naberem novih moči. Tu letujem vsako leto in moram reči, da sem zadovoljen, prav tako tudi moja družina. Glede dopusta nisem prezahteven. Vlasta Grom Janez Hauptman — dobitnik srebrnega znaka sindikatov Slovenije Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Litija je na seji v aprilu sprejelo sklep o razpisu sindikalnega priznanja »SREBRNI ZNAK« Zveze sindikatov Slovenije. Sindikalna konferenca Predilnice Litija je predlagala Janeza Hauptmana, člana OO ZS skupne službe v Predilni- ci. Ob dnevu samoupravljalcev je tov. Hautpman to priznanje tudi prejel. Janez Hauptman je eden tistih članov sindikata, kije vlagal velike napore v rekreacijsko dejavnost delavcev Predilnice, saj je bil 10 let predsednik športne komisije pri sindikatu. Delavci so imeli možnost kolektivnega rekrei-ranja. Organiziral je zimsko in tudi letno rekreacijo. V različne oblike rekreacije so se naši delavci vključevali v okviru občine pa tudi republike. Trudil se je, da bi se v rekreativno dejavnost vključilo čim več delavcev. Tov. Hauptman je tudi sicer družbenopolitično aktiven delavec naše delovne organizacije. Opravljal je funkcijo predsednika mladine, bil je sekretar OO ZK, član sekretariata, predsednik delavske kontrole, delegat delavskega sveta in član izvršilnega odbora. ZA PREJETO PRIZNANJE MU ISKRENO ČESTITAMO! V. B. Program dela delavskega sveta za 2. polletje 1988 GOSPODARJENJE — obravnava in sprejem polletnega in devetmesečnega obračuna poslovanja DO ter uresničevanja planskih nalog — sprejem letnega plana delovne organizacije za 1. 1989 — sprejem plana skupne porabe za 1. 1989 — spremljanje cenovne problematike in enot, oblikovanje novih cen preje — problematika reklamacij in event. bonifikacijski odpisi — spremljanje likvidnostne situacije delovne organizacije in soglasja k najemanju kreditov — inventivna dejavnost SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI — postopno usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z določili sprememb in dopolnitev Zakona o združenem delu — sprotno dopolnjevanje samoupravnih splošnih aktov s področja nagrajevanja s tekočimi spremembami. POROČILA — o opravljenem nadurnem delu v prvem polletju 1988 — o službenih potovanjih v tujino — ocena varnostnopolitičnih razmer v DO in ažuriranje varnostnega načrta DO SODELOVANJE Z DELEGACIJAMI — obravnava gradiv (v sodelovanju z izvršilnim odborom in odborom za stanovanjska vprašanja) za skupščine SIS materialne proizvodnje — obravnava letnih programov SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter resolucije občine Litija za leto 1989 — po potrebi sodelovanje z delegacijami za sprejem načelnih stališč do posameznih pomembnejših vprašanj, o katerih bodo sklepale občinska skupščina oz. skupščine SIS OSTALA PROBLEMATIKA — razpis kreditov za zasebno graunjo stanovanj delavcem — razpis del in nalog glavnega direktorja in izbira — predlog za nadaljnjo uvedbo nočnega dela za žene v letu 1989 ter poročilo o izvajanju pogojev, pod katerimi se to delo uvaja — svečana seja DŠ ob tovarniškem prazniku (s podelitvijo jubilejnih ur delavcem za 20-letno delovno dobo v PL) — event. obravnava zahtevkov za varstvo pravic delavcev na sklepe odborov in komisij — eventuelno imenovanje delegatov — vprašanja, pobude in predlogi delegatov. Predsednica DS: Vera Bric Kdo lahko prispeva k boljši kvaliteti preje? Danes je v svetu razvoj ekonomije kvalitete in planiranje stroškov kvalitete sestavni del poslovanja sodobnega podjetja in omogoča, da se kvaliteta planira in uvaja v podjetju pod kontrolo. Pristop, ki vključuje vse službe in vse aktivnosti v podjetju, v smislu doseganja optimalne kvalitete se imenuje integralna kontrola kvalitete. Ta odstavek je del razprave o kvaliteti, ki smo jo imeli na pobudo DS v maju 1. 1986 in še vedno velja. Pove predvsem to, daje kvaliteta izdelkov vnaprej določena z kvaliteto nabavljene surovine, ustreznostjo obstoječe tehnologije in z nivojem kvalitete našega dela. V primeru, da trg ne sprejema več dosežene ravni kvalitete izdelkov (prekomerno število reklamacij, zmanjšanje prodaje), je potrebno izboljšati osnovne faktorje kvalitete. Zato pa moramo poznati vpliv posameznih faktorjev kvalitete in njihovo soodvisnost. Osnovno pravilo je, da iz slabe surovine, tudi z dobro tehnologijo in dobrim delom, ne bo dobre kvalitete, prav tako iz dobre surovine, z neustrezno tehnologijo, naredimo slab izdelek. Dve skrajni varianti odnosa med kvaliteto dela in ostalima dvema faktorjema sta naslednji: — dobro delo — slaba surovina, neustrezna tehnologija = slaba kval. — slabo delo — dobra surovina, ustrezna tehnologija = slaba kval. Povečanje kvalitete vhodne surovine pomeni povečani strošek, ki ga moramo vgraditi v ceno končnega izdelka, kar je mogoče le v taki meri, kot to dovoljuje trg (v času konkurence). Enako velja tudi za tehnologijo. V kolikor je tehnologija neustrezna, je to posledica napačnega razvoja, česar ni mogoče hitro spremeniti (posebno ne pri kapitalno intenzivnih panogah, kot je naša). Edino, kar lahko naredimo brez večjih stroškov, je povečanje kvalitete našega dela. Postavlja pa se vprašanje, kdo je tisti, ki bi bolje delal? Potrebno je poudariti, da mora biti kvaliteta vključena v vse komponente našega poslovanja. Poleg proizvodnje naj naštejem še nekatere: razvoj, marketing, nagrajevanje, kadrovanje, izobraževanje, vzdrževanje, planiranje, kalkuliranje, informiranje, itd.. Marsikateri delavec, ki dela na razvoju teh funkcij, ne najde prave povezave med svojim delom in kvaliteto. Prevladuje prepričanje, da vsak kvalitetno opravlja svoje delo, in daje tisti, ki mora drugače (bolje) delati nekdo drug. Tega ne omenjam zato, ker bi želel zmanjševati oziroma prerazdeljevati odgovornost kogarkoli, temveč iz prepričanja, da le spreminjanje razmer na vseh področjih našega dela, lahko pripelje k zaželenemu cilju — to je kvaliteti, ki jo bo trg potrdil. FRANC LESJAK Dijaki na delu v Predilnici Na seji delavskega sveta delovne organizacije je delegatka iz predilnice postavila vprašanje, zakaj smo sprejeli na delo dijake, če so v oddelku predilnice tolikšni zastoji. Pojasnimo naj ,da se o zaposlitvah preko Študentskega servisa odločamo že v maju, da pravočasno zberemo vse prijave. V maju pa nismo mogli predvideti, da bodo nastale težave v proizvodnem procesu. Že v dnevnih informacijah je direktor proizvodnega sektorja seznanil delavce z vzrokom za nastalo situacijo. Vdor vlage v proizvodne oddelke je povzročil velike motnje v predelavi bombaža. Največ zastojev je bilo zato v oddelku predpredilnice bombaža. Zaradi pomanjkanja predpreje je zelo hitro prišlo tudi do zastojev v predilnici in sukalnici. Ko smo se odločali za zaposlitev dijakov, smo imeli pred očmi vse težjo gospodarsko situacijo, ki tudi tekstilne industrije ni obšla. Vodstvo delovne organizacije seje zato odločilo, da sprejmemo na delo le določeno število in to samo za delovna področja v proizvodnji. Potrebno je bilo dosledno upoštevati navodilo, da v režijske službe ne smemo zaposliti nobenega. Prednost pa naj imajo štipendisti in otroci naših delavcev. Za manjšo skupino (okrog 20) je bil tako ponedeljek, 27. junija pravi delovni dan. Tik pred pričetkom dela smo vse pismeno obvestili, da bo v primeru težav s proizvodnjo, čas dela krajši. Kot navadno, smo dijake razporedili v različne oddelke. Ker so v večini mladoletni, delajo v dveh izmenah — dopoldan in popoldan. Dober teden dela je bil že za njimi, ko sem jih obiskala na njihovem delovnem mestu. V sukalnici je 5. avtomat posluževal Dejan Namestnik. Letos dela že drugič. Tudi lani je bil v tem oddelku. Med počitnicami se bo in se je že spoprijel z enaki delom, kot gaje vrsto let opravljala njegova mama. Prav gotovo seje odnos do maminega napornega dela v Dejanu od lani spremenil. O deluje povedal: »Previjalni avtomat poslužujem sam. Posluževal sem ga tudi lani. Kako ti gre, je veliko odvisno od vrste preje. Vse bi še šlo, če se ne bi preja tako hitro previjala in je tako hitro vse »prazno«. Rad delam med počitnicami — zaradi denarja in tudi zato, da bolj koristno izpolnim svoj prosti čas med počitnicami.« Naslednji moj sogovornik je bil naš štipendist na Srednji tekstilni šoli v Kranju Silvo Soklič. Letos dela že tretjič. Silvo je izredno prizadeven dijak in njegovi sošolci zatrjujejo, da je najboljši na šoli. Silvo se temu samo nasmehne. Res je veselje pogledati njegovo odlično spričevalo. Za trenutek sem ga zmotila pri opravljanju dela v laboratoriju, ko je ravno iz oddelkov predilnice pripeljal različne vzorce preje. Vprašala sem ga, zakaj se je ponovno odločil za delo med počitnicami. »Ker sem dijak tekstilne šole, potrebujem poleg teoretičnega znanja, ki ga dobim v šoli, tudi praktične izkušnje. V vseh teh letih sem opravljal različna dela, v različnih oddelkih. Tega sem si tudi želel, da čimbolje spoznam proizvodnjo. Prva leta sem opravljal bolj enostavna dela, letos, ko sem že tretjič, pa sem si pridobil že več izkušenj, več znanja in lahko že delno nadomeščam delavce, ki delajo v laboratoriju.« Ko sem ga vprašala, kako mu uspe, da je tako vzoren dijak, je odgovoril: »Že med šolanjem je potrebno, da čutiš odgovornost do delovnega kolektiva in bodočega poklica. Potrebno pa je veliko sprotnega in vestnega dela.« Silvo, kar tako naprej.! Marjeto Voje sem poiskala v oddelku predilnice. Letos dela prvič. Končala je 1. letnik Srednje upravno administrativne šole. Mama je tudi zaposlena v Predilnici. Z njenega opisa si je približno predstavljala, kaj bo delala. Povedala pa je še: »Delo snemalke res ni lahko. Najhuje je, ker je v oddelku tako vroče. Ne ropot, ne težko delo me tako ne utrudita. Pri snemanju sem v primerjavi z zaposlenimi delavkami počasna. Mislim pa, da mi gre delo vsak dan bolje od rok. Vem le to, da se zaradi vročine ne bi odločila za poklic predice. Sama sem se želela zaposliti, ne nazadnje tudi zato, da spoznam delo tekstilnih delavk.« Če ne bo še večjih težav, pričakujemo v avgustu drugo, manjšo skupino. Upajmo, da bo v drugi polovici poletja vročina »malo popustila« in bodo s tem pogoji dela v oddelkih boljši. Vera Bric Dejan Namestnik Silvo Soklič Saš proizvodni proces so si prišli tokrat ogledati učenci osnovne šole iz Dol pri Litiji. Marjeta Voje 11. kongres gasilcev Slovenije Organizator 11. kongresa gasilcev Slovenije, kije bil od 17. — 19.junija 1988 v Celju, je bila občinska gasilska zveza Celje. Občinska gasilska zveza Litija, je delegirala na omenjeni kongres 5 delegatov, ki so na kongresu sodelovali v dveh komisijah in sicer: — 3 delegati v strokovno tehnični komisiji in — 2 delegata v komisiji za delo mladine in članice. Na pot smo krenili 17. junija ob 12. uri in se po prihodu v Celje, nastanili v Kajuhovem domu. Mesto Celje, leži na nadmorski višini 241 m ob Savinji, ki na tem mestu zavije v ozko dolino proti Zidanem mostu. V prvem tisočletju pred našim štetjem so ga ustanovili Kelti ter mu dali tudi ime. V 14. in 15. stoletju je bilo Celje sedež Celjskih grofov. Leta 1851 je grof Friderik II. podelil Celju status mesta z mestnimi pravicami. Po smrti zadnjega Celjana grofa Ulrika II. je vsa posest celjskih Dobrna (1879), najmlajše pa IGD Aero (1982). Občinska gasilska zveza Celje ima tudi eno poklicno enoto. Celjska regija je gasilsko razdeljena na dvoje območij in sicer: — Celjsko gasilsko območje in — Savinjsko gasilsko območje. Celjsko gasilsko območje združuje sledeče občinske gasilske zveze: 1. OGZ Celje (25 GD in 1 poklicna enota) 2. OGZ Sl. Konjice (11 GD) 3. OGZ Laško (14 GD) 4. OGZ Šentjur (10 GD) 5. OGZ Šmarje pri Jelšah (25 GD). Savinjsko gasilsko območje pa združuje sledeče občinske gasilske zveze: 1. OGZ Žalec (42 GD) 2. OGZ Velenje (15 GD) 3. OGZ Mozirje (15 GD). Ni kaj, kar lepo število gasilskih društev na Celjskem območju. Po nastavitvi v Kajuhovem domu, smo se odpravili v veliko dvorano Kina Union, kjer seje ob 16. uri pričel 11. kongres gasilcev Slovenije. Sledilo je plenarno zasedanje s sprejemom poslovnika, izvolitvijo organov kongresa, poročilom plenuma GZ Slovenije o delu med dvema kongresoma ter referatom predsednika GZS Branka Božiča: Ža množičnost, znanja in napredek! Po krajšem odmoru smo delegati kongresa nadaljevali delo v treh komisijah: — strokovno tehnični — organizacijski in komisiji za mladino in članice. Kongres je zaključil delo ob 18. uri, nato smo se z_avtobusom odpeljali v Železarno Štore, kjer smo bili gostje industrijskega gasilskega društva Železarna Štore. Naslednji dan je kongres v dopoldanskem času nadaljeval delo po komisijah, ob 16. uri pa je pričelo plenarno zasedanje kongresa: pozdravi domačih in tujih gostov, poročila organov kongresa, poročilo nadzornega odbora, razprava, glasovanje o razrešnici, volitve, sprejem programskih usmeritev 11. kongresa in podelitev nagrad Matevža Hace ta. Za predsednika GZ Slovenije je bil ponovno izvoljen Branko Božič iz Kamnika, profesor zgodovine. Za podpredsednike pa: Ernest Eory iz Murske Sobote, kmetijski inženir Tone Koren iz Sevnice, diplomirani psiholog Viljem Tomat iz Kranja, inženir organizacije dela. Po končanem kongresu je bila izvedena požarna vaja reševanje ljudi iz večnadstropne goreče zgradbe na 3 načine: s pomočjo dvižne lestve na gasilskem avtomobilu, s spuščanjem po cevi in s skakanjem na blazino. Prikazanje bil tudi postopek pri reševanju razlitja avtomobilske cisterne z neznano vsebino. Po končanih po-kaznih vajah je sledilo tovariško srečanje s prijetnim programom, ki nam bo ostal v lepem spominu. 11. kongres gasilcev Šlovenije seje praktično končal v nedeljo 19. junija 1988 z gasilsko parado in zaključno prireditvijo na stadionu AD Kladivar v Celju, kjer je bil slavnostni govornik predsednik RK SZDL Slovenije tov. Jože Smole. V. Bizjak grofov po hudih bojih prišla v roke Habsburžanov. Prvi vlak je v Celje pripeljal leta 1846. V tem času se prične tudi doba narodne prebuditve, ko si Slovenci prizadevajo za lastno gospodarsko krepitev v borbi z nemškim kapitalom. Danes se občina Celje s svojimi 65.000 prebivalci uvršča med srednje velike občine. Je pomembno prometno vozlišče ter kulturno gospodarsko in športno središče. Nekaj besed o organizatorju 11. kongresa gasilcev Slovenije. Občinska gasilska zveza Celje, je bila ustanovljena leta 1955, in je ob ustanovitvi združevala 22 gasilskih društev in sicer: 13 teritorialnih in 9 industrijskih gasilskih društev. Značilno za to obdobje je, da so v tem času nastali tudi prvi zanetki današnje poklicne gasilske enote. Danes združuje občinska gasilska zveza Celje 25 gasilskih društev, od tega 19 teritorialnih in 6 industrijskih. Najstarejše društvo v zvezi je GD Fluktuacija delavcev v prvem polletju 1988 V prvem polletju je delovno razmerje v Predilnici sklenilo 10 novih delavcev, 3 so se vrnili iz JLA. Delovno razmerje je prekinilo 58 delavcev, od tega 29 žensk in 29 moških. Tako je znašalo stanje zaposlenih na dan 30.6.1988 1011 delavcev, 656 žensk in 355 moških. Za polletno obdobje znaša fluktuacija 5,43%. Delavci so pričeli z delom v naslednjih oddelkih: Najpogostejši vzrok prenehanja delovnega razmerja je bila upokojitev. Od 25 upokojitev seje kar 15 delavcev odločilo za predčasno, 8 delavcev je dopolnilo polno pokojninsko dobo, 2 delavki pa sta se upokojili starostno. Kvalifikacijska struktura delavcev, ki so prenehali je bila naslednja: moški ženske skupaj predilnica — 4 4 sukalnica 2 4 6 vzdrževanje 1 — 1 zunanji transport 1 ' 1 počitniški dom — 1 1 Skupaj 4 9 13 Število novosprejetih delavcev je za prvo obdobje izredno nizko. 8 delavcev, ki so pričeli z delom v prvih mesecih leta, je odbor za delovna razmeija sprejel že v letu 1987. Tako je odbor v letošnjem letu sklepal le o dveh sklenitvah delovnega razmerja — elektroinženirja v sektor vzdrževanja ter delavko za določen čas, za delo v počitniškem domu. Delavci, ki so prekinili delovno razmerje so delali v naslednjih oddelkih: moški ženske skupaj mešalnica 1 — 1 predpredilnica 1 1 2 čistilnica in mikalnica 2 — 2 vzdrževanje Č in M 2 — 2 vzdrževanje PP — 3 3 predilnica 7 9 16 vzdrževanje P 2 — 2 laboratorij 1 1 2 sukalnica 2 6 8 zabojarna 1 — 1 zbiralnica cevk — 4 4 sektor vzdrževanja 5 1 6 finančni sektor 1 2 3 kadrovsko splošni sektor 1 2 3 komercialni sektor 1 — 1 zunanji transport 2 — 2 Skupaj 29 29 58 Vzroki prenehanja delovnega razmeija so bili naslednji: — upokojitev 25 delavcev 43,1% vseh prenehanj — invalidska upokojitev 2 delavki 3,4% vseh prenehanj — odhod v JLA 8 delavcev 13,8% vseh prenehanj — pismeni sporazum — odpoved delavca 15 delavcev 25,9% vseh prenehanj — disciplinska izključitev 3 delavci 5,2% vseh prenehanj — potek delovnega razmeija za določen čas 3 delavci 5,2% vseh prenehanj — smrt 2 delavca 3,4% vseh prenehanj Skupaj 58 delavcev 100% Stopnja strokovne usposobljenosti moški ženske skupaj I. 14 14 28 II. 2 6 8 III. 1 1 2 IV. 8 3 11 V. 1 3 4 VI. 3 1 4 VII. — 1 1 Skupaj 29 29 58 Zaradi zaostrene gospodarske situacije smo se v delovni organizaciji odločili, da ne sprejemamo novih delavcev, zato tudi tolikšno zmanjšanje zaposlenih. Odločili smo se tudi, da fluktuacije režijskih delavcev ne nadomeščamo. Dela in naloge ki so jih opravljali porazdelimo v okviru posameznih služb. Zaenkrat to še nekako gre. Če pa se bo trend prekinitev delovnega razmerja delavcev s V. stopnjo strokovne usposobljenosti in več še nadaljeval, bo potrebno ukrepati drugače. Morda je rešitev tudi v racionalizaciji dela na delovnih področjih izven proizvodnje. Vera Bric PRIŠLI—ODŠLI v mesecu juniju 1988 Prišli: 22. 6. 1988 Zemko Grošič, Praprošče 11, Litija, sukalnica; 30. 6. 1988 Karmen Cvet, Rašiška 1, Ljubljana, počitniški dom Novigrad; Odšli: Upokojitve: 5. 6. 1988 Marija Kraševec, Selšek 7, Šmartno predilnica 3. izmena; 21.6.1988 Marija Ceglar, Prvomajska 2, Litija, vzdrževanje predpredilnice; 29. 6. 1988 Vida Jerant, Šmartno 124, Šmartno, finančni sektor; 29. 6. 1988 Davorina Senica, Graška c. 60, Litija, laboratorij; 29. 6. 1988 Branko Bizjak, Prisojna ulica 5, Litija, splošni sektor; 29. 6. 1988 Olga Laharnar, Trg na Stavbah 1, Litija, predilnica rezerva; 29. 6. 1988 Martin Perme, Dvor 27 a, Šmartno, zabojarna; 29.6.1988 Božidar Primožič, Cesta zasavskega bataljona 17, Litija, sektor vzdrževanja; 29. 6. 1988 Bernarda Komljanc, Trg na Stavbah 1, Litija, finančni sektor; Invalidska upokojitev: 20. 6. 1988 Zora Kaštigar, Cesta komandata Staneta 18, Litija, zbiralnica cevk; Izključitev: 29. 2. 1988 Subha Joldič, Podvine 30, Zagorje predilnica 3. izmena; 2. 6. 1988 Vida Povše, Maistrova 2, Litija, sukalnica 1. izmena; Odhod v JLA: 15. 6. 1988 Boris Brvar, Gubčeva 6, Litija, sukalnica L izmena; Pismeni sporazum: 30. 6. 1988 Martina Pinoza, Tenetiše 6 a, Litija, predilnica rezerva; V delovni organizaciji je bilo na dan 30. 6.1988 zaposlenih 1011 delavcev, od tega 656 žensk in 355 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 51 mladoletnih oseb. J. Zupančič Alkohol in nekatere zmote Akoholizem je v SR Sloveniji zelo razvit. Strokovnjaki menijo, daje pri nas med 35 in 80 tisoč kroničnih alkoholikov. Alkoholizem je socialni, "zdravstveni in družbeni problem. Med alkoholiki (in zmernimi pivci) so glede uživanja alkohola nastale nekatere »teorije«, ki pa so v bistvu le opravičila za pitje. Nekatere teh »teorij« bomo skušali razjasniti. 1. Če pijem, lahko boljše delam! To ni res, dr. Rugelj je v svoji knjigi napisal, da že 0,5 promila alkohola zmanjša mi-šjčno moč za 16 odstotkov. Človek ki je pod vplivom alkohola se le počuti močnejšega, v resnici pa ni. 2. Alkohol ne vpliva bistveno na zdravje! Pri nas je dr. Šarič ugotovil, da alkoholiki izostajajo, 2,5 večkrat z dela kot nealkoholiki. Alkohol zmanjšuje obrambno moč organizma, zato so takšni delavci večkrat pri zdravniku, tudi bolezen se hitreje pojavi in težje zdravi. Alkoholizem slabi odpornost. 3. Če sem ter tja kaj spijem, še nisem alkoholik! To trdijo tudi tisti, ki redno in veliko pijejo. Vsekakor pa so prvi znaki prihajajočega alkoholizma pri delavcih kratkotrajni pogosti izostanki (dan ali dva), pogosto ob ponedeljkih, po plačilnih dnevih, po praznikih. 4. Alkohol izboljšuje reflekse! Kje pa, reakcijski čas (to je čas od zaznave nekega pojava pa do smotrne reakcije) pri treznem človeku 0,75 sekun- Poškodbe v mesecu juniju Imeli smo tri poškodbe, ki so zahtevale bolniški stalež. Gasilec Rudi Zupan je na strehi skladišča pri polaganju izolacije kontroliral izvajanje požarnovarnostnih ukrepov. Na nagnjeni strehi mu je spodrsnilo in je zdrsel po strehi, vendar ga je zaustavil nadstrešek in ni padel na tla. Vsekakor je treba pri delu v višini upoštevati varnostne ukrepe, predvsem uporabljati primerno obutev in zavarovanje pred padcem (privezovanje in podobno). Silva Borišek je potegnila poln raztezalni lonec izpod stroja in z robom lonca zadela ob palec desne noge in ga poškodovala. Ko je šel Mirko Vidmar od raztezalk proti mikalnikom mu je spodrsnilo in je padel ter si poškodoval koleno desne noge. Andrej Krhlikar de, pri 0,08 promila alkohola v krvi je že 1,25 sekunde. To pomeni, če vozimo avto pijani 100 km/h, pričnemo zavirati 10 m kasneje kot trezen voznik. 5. Piti lahko neham, kadar hočem! Da, vendar vzdržanost od pitja za teden, mesec ali več še ne pomeni, daje človek abstiniral. Alkoholik v tem času mrzlično čaka dan, ko bo ta čas pretekel. 6. Še nekateri zanimivi podatki — V SR Hrvatski je vsak deseti od zgodaj invalidsko upokojenih postal za delo nesposoben zaradi alkoholizma (za SRS ni podatkov) — v primerjavi z nealkoholiki so alkoholiki 3 x pogosteje na bolniški (ugotovljeno v ZDA) — v nekem rudniku v SR Srbiji so ugotovili, da je bilo med invalidi I. kategorije 41,6% delavcev alkoholikov — pri nas pride na 6-7 moških alkoholikov tudi 1 ženska alkoholik — alkoholiki povprečno umro še preden dopolnijo 55 let življenja. Iz literature , Zasvojenemu alkoholiku mora pomagati sočlovek. ■ t~ Sv Del cestne povezave proti Temenici ho kot vse kaže dobil asfaltno prevleko. Na pomoč je priskočila enota JLA. Osemnajsto srečanje rezervnih vojaških »BRATSTVO IN ENOTNOST ’88« Tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin 18. po vrsti je bilo letos v SR Srbiji od 2 do 4. julija z osrednjo proslavo na Dičibarih pri Valjevu. Ta srečanja so v zveznem merilu in so edina te vrste, ki se prirejajo vsako leto ob dnevu borca 4. juliju, vsakokrat v drugi republiki ali pokrajini in na simboličen način pokažejo smisel te vse jugoslovanske manifestacije. Prvo tako srečanje je bilo leta 1971 na Tjentištu v republiki Bosni in Hercegovini. Slovenija je bila že trikrat gostiteljica ZRVS Jugoslavije. Prvi so se zbrali leta 1972 v Šoštanju. Prispelo je okoli 1100 rezervnih starešin iz vse Jugoslavije, ki so obšli skoraj polovico slovenskih občin in znanih krajev iz časa NOB, Leta 1978 je bilo srečanje ZRVS Jugoslavije v Dobrem Polju pri Grosupljem. Prisotnih je bilo okoli 1000 rezervnih vojaških starešin iz cele Jugoslavije. Kranj pa je bil tretjič gostitelj ZRVŠ Jugoslavije. Poleg 1000 rezervnih vojaških starešin iz vseh republik in pokrajin se jih je zbralo še okoli 5000 iz Slovenije in več kot 7000 aktivistov Gorenjske, veliko število borcev, mladine in delovnih ljudi iz vse Slovenije. Zveza rezervnih vojaških strarešin Jugoslavije je bila ustanovljena leta 1952 z imenom Zveza rezervnih oficirjev Jugoslavije, Ker so se leta 1959 vključili tudi podoficirji se preimenuje v Zvezo rezervnih oficirjev in podoficirjev Jugoslavije, Današji naziv pa organizacija dobi koncem leta 1969 in pod tem imenom deluje kot sestavna družbena organizacija rezervnih vojaških starešin, delovnih ljudi in občanov, ki opravljajo vodilne dolžnosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. nov. Največje število zveze so mlajši oficirji, oficirji in generali. Od skupnega števila je 1.315 žensk 1928 članov pa je brez čina. Rezervni vojni starešine v SR Predsednik predsedstva SR Srbije Petar Gračanin Perica, generalpolkovnik v rezervi. Srečanja so tudi cilj negovanja tradicij NOB in socialistične revolucije, razvijanja bratstva in enotnosti Jugoslovanskih narodov in narodnosti, izmenjava izkušenj o pripravah rezervnih vojaških starešin in vseh občanov za ustvarjanje dolžnosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zveza rezervnih vojaških starešin SR Srbije brez pokrajin šteje 285.355 čla- Srbiji so organizirani v 4.065 osnovnih organizacijah in 265 aktivih. Vsa dela Zagrebom smo se sešli še s predstavniki Štajerske, Koroške in Prekmurja, ki so se z enim avtobusom pripeljali iz Maribora. Tako smo v dveh avtobusih nadaljevali proti Zagrebu, Beogradu in Batočini na hitri cesti v smeri Niša. Z več kot eno urno zamudo smo dospeli v motel Košuta pri Batočini ob 10. uri kjer so nas domačini sprejeli na staroslovanski običaj z kruhom in soljo. Sledil je pozdravni govor predstavnika občine Batočina. Za prisrčen sprejem pa seje zahvalil naš general tov. Šuc iz Pirana. S spremstvom ljudske milice, ki je pred nami vozila z utripajočo modro lučjo smo kmalu prispeli v Kragujevac, kjer smo si ogledali muzej »21 oktober« in spominski park, Kragujevaški oktobar. Ta spominski park spominja na grozote 19.20. in 21. oktobra 1941. leta, ko so v Ob lanskem srečanju je zastavo srečanja prevzel vMavrovu predsednik ZR ES Srbije Milivoje Stankovič. Spominski park v Kragujevcu — spomenik odpora in svobode. vodijo in organizirajo konference 232 mestne, 182 občinske, 3 univerzitetne, 2 mestni in 2 pokrajinski. Delo občinskih in mestnih konferenc koordinira 8 medobčinskih konferenc Zveze rezervnih vojaških starešin, katere vsklajujejo programe dela. Najvišji organ ZRVS Srbije je republiška konferenca in njeno predsedstvo. V petek 1 .julija smo se iz ljubljanske, koprske in gorenjske regije zbrali na avtobusni postaji v Ljubljani in se odpeljali proti Novem mestu ob 22. uri, kjer so nas čakali še delegati iz Dolenjske. Pred okoliških vaseh in Kragujevcu ustrelili Nemci prek 7000 rodoljubov, med katerimi je bilo 300 učencev 18 profesorjev in 15 otrok v starosti 8 — 12 let. V memorialnem prostoru — 350 hektarjev gozda, livad in cvetličnih gred je vgrajeno 30 skupnih grobnic 5 spomenikov in muzej »21 oktober« v katerem je blizu 9 tisoč dokumentov in 5 tisoč umetniških del. V domu JNA so nas pozdravili najvišji predstavniki mesta Kragujevac, kjer smo si razdelili tudi priložnostna darila. starešin Jugoslavije Po obilnem kosilu smo se porazdelili po občinah. Naša skupina, kije štela 16 članov je odšla v Svetozarevo, vsem poznano po tovarni električnih kablov so prisostvovali tudi zvezni predstavniki. Ob 15. uri popoldan smo se poslovili od zelo gostoljubnih Setozarcev in se Spominski muzej — 21. oktober — Kragujevac. in žice. Po prisrčnem sprejemu domačinov smo se namestili v hotelu »Jago-dina«. Naslednji dan smo si ogledali mestni muzej, panoramo mesta in položili venec pred spomenik narodnemu heroju Svetozarju Markoviču po katerem je 1946. leta dobilo tudi novo ime, prej se je namreč imenovalo Jagodina. Mesto Svetozarevo ima 5 narodnih herojev, kateri so vsi padli leta 1941 razen, Petra Gračanina, kije sedaj predsednik predsedstva SR Srbije, prej general JLA. Imeli smo skupno sejo na temo: obrambnozaščitne priprave v organizacijah rezervnih vojaških starešin in njihov prispevek k pripravi ljudi za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Uvodni govor je imel predsednik Zveze rezrevnih vojaških starešin mesta Setozareva. Svoje mnenje, dosežke in ideje je podal tudi naš delegat. Na isto temo so naslednjega dne razpravljali tudi na okrogli mizi na Divčibarih kjer odpeljali proti Valjevu na planino Mal-jen. Tuje turistični center »Divčibare« na višini 980 m, kjer imajo okrevališča nekatere tovarne iz okoliških krajev, med drugimi tudi nam vsem dobro znana tovarna »Krušik« iz Valjeva. Razpoloženje in priprave so bile res praznične že dan pred osrednjo proslavo. Ražnji so se vrteli vse na okrog, vrteli pa so tudi celega vola, kije bil pečen šele naslednji dan. Dopoldan na dan borca smo si ogledali razstavo vojaške tehnike, kjer je bilo res kaj videti. Ob 11. uri se je pričela osrednja proslava, kjer je govoril predsednik predsedstva SR Srbije tov. Petar Gračanin. Z lepimi vtisi na prijetno doživetje smo se ob 16. uri poslovili in se odpravili proti domu. Med potjo smo se ustavili in si še ogledali spominski park Sremske fronte. Naslednje 19. srečanje ZRVS Jugoslavije bo v SR Hrvaški. M. Jug Hotel na Divčibaru. Na tem mestu je bila zaključna proslava. | m ¥ m. s. Iplllkk % Im Trendi ženske konfekcije za sezono jesen-zima 1988/89 Barve: Prevladovali bosta dve vrsti barv, na eni strani temne in jasne oz. nevtralne in stroge barve, na drugi strani bogate in razkošne barve, ki spominjajo na dekorativne tkanine ali italijansko renesanso. V principu ločimo 4 vrste barv: 1. Osnovne: to so barve, ki morajo biti v vsaki kolekciji tkanin, za to sezono bodo surova bela, črna, flanelasta siva in barva lešnika; 2. moderne: to bodo izrazito temne barve. Glavne barve v sezoni 88/89 bodo vijolična, kostanjeva, mahagoni, temno lešnikova, temna kaki — zelena, dve zeleni in siva; 3. intimne: to je skupina globokih močnih barv, ki razbijajo mirnost ostalih barv. To so tobačna barva, zlatorumena, kaki-zelena, plavo-zelena in indigo, motno vijoličasta in dve rdeči. Te barve so izredno skladne med seboj; 4. hladne: te barve so blede, hladne oz. pastelne, predvsem osvežujejo ostale barve in dajejo nežno atmosfero. To so predvsem srebrno modra, barva šampanjca, bledo siva, bledo rožnata, itd. Tkanine: Sezona bo v znamenju kontrastov, vendar ne v barvah ampak v teksturi tkanin in videzu. Elegantno proti rustikalnemu, mat in svetleče, grobo in gladko, lahko in težko itd. To kontrastnost dokazuje sledeče: 1. klasičnost: tkanine iz čiste runske volne, najvišje kvalitete. Kosmatene in malo krtačene tkanine kontrastne strukture in reliefne površine. Česane tkanine za moške obleke kot tudi fine svetleče tkanine kot npr. volneni sateni za posebne priložnosti 2. »moderna spodobnost«: tkanine za mlade in za športna oblačila. Novosti v oblikovanju z nepričakovnimi efekti. Tkanine, proizvod moderne tehnologije. Tvidi, žakardi, volneni krepi, flanele, ripsi. Tkanine, ki se nosijo na dve strani, mehke in udobne za nošenje. Konfekcija: Tudi tu imamo opraviti s klasičnim in modernim stilom. Poudarek je na ženskosti in kontrastih. Avandgardnost proti klasiki, oprijeti modeli proti širokim. Prepletanje raznih tkanin. Krila in obleke lahko razkrivajo kolena, lahko pa segajo skoraj do tal. Ozke hlače, vendar tudi široke. To bo sezona raznolikosti, neuniformiranosti, vendar tudi z nekoliko tradicionalnosti. 1. Klasika: Jakne so krajše ali daljše oblike, lahko v t.i. jajce obliki (»O« linija) ali so zgornji deli ožji, spodnji pa širši. Polno je presekanih linij, kimono rokavov, reglan. Pasje poudarjen že s samim modelom oz. krojem, lahko pa tudi s pasom ali ušitim elastičnim vstavkom. Ramena so manj poudarjena, včasih pa sploh ne. 2. Moderna linija: Moda za mlade moderne žene. Športno, toda tudi ženstveno. Linija nekoliko zaobljenih ramen in v splošnem širših modelov. Jakne so napravljene iz voluminiziranih tkanin s pazljivo izbranimi detajli (okrasni šivi, zadrge, kapuce itd). Lahki plašči imajo široke in dolge zavihke na ovratniku, ki so zategnjeni s pasom. Plašči imajo velikokrat kapuce. Hlače so na bokih nekoliko zaobljene. Gumbi so iz naravnih materialov, gosto prišiti in veliki, včasih tudi skriti. Torej, če se odločite za klasični ali modernejši stil, povsod je veliko možnosti v barvah, tkaninah in krojih, vprašanje je le, koliko izbire je v žepih (oz. denarnicah). V naslednji številki: trendi moške mode za jesen in zimo 1988/89. Mednarodni sekretariat za volno NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 m 10 11 Gl 12 13 14 Gl 15 16 17 18 19 Gl M 20 21 22 23 EU 24 m 25 26 [U 27 29 M 30 j 31 32 M 33 34 i EU 35 36 j 37 ti 38 LITIJSKI Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), dipl. ing. Andrej Štritof, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Nada Jarm, Marjan Sonc in Vlasta Grom. Fotografije: Branko Bizjak in Marijan Šušteršič. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Številka telefona: (061) 881-411 int. (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: DIC-TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada 1700 izvodov. Oglasa Prodam mlade pepeličarje z rodovnikom. Informacije na tel. št. 881-809. Servis Tomosovih dvokoles z motorjem in mopedov ter popravilo motornih žag — Lindner Marjan Marokova pot 8, Litija. Odprto vsak dan od 17. do 20. ure. VODORAVNO: 1. kraj v Spodnji Savinjski dolini (tekstilna industrija), 8. mesto na Tasmaniji, 9. otok v Barentsovem morju, 10. Delavska enotnost, 11. ime črke, 12. naselje zahodno od Šmartna v Rožni dolini, 14. Jod, 15. žveplo, 16. ljubkovalno žensko ime, 17. pojdimo! dajmo! (francosko), 20. vijugast tok reke (latinsko), 22. polmer, 23. mesto pod Karpati, 24. vrh nad zg. Soško dolino, 26. Italija, 27. usmerjenost položaja nad čim, 29. osma črka abecede' 30. cirkuški šaljivec, 31. renij, 33. konec molitve, 35. Chomsky Noam, 36. glavno mesto naše sosede, 38. avtomobilska oznaka Avstrije. NAVPIČNO: 1. grad pri Postojni, 2. ime heroja Končarja, 3. Elek. industrija Graz, 4. letovišče v SZ Sloveniji, 5. zaselek na Kobanskem, 6. debelo, kosmato sukno iz volne za lovske in športne obleke, 7. deli tedna, 13. luka na Krimu, 15. klobuk iz slame, 18. glavni junak Shakespearove tragedije, 19. Energetika Beograd, 21. slovenski pisatelj (Fran), 25. slovnično število, 28. hudobnost, hudobija (srbohr.), 32. noju podoben ptič, 34. ede, 37. soglasnik. REŠITEV KRIŽANKE 6/1988 Vodoravno: PERGOLA, RAINIER, ERNA, IZ, DL, SRCE, I, O, IAN, LAGOS, NIAGARA, ISKALO, CNI, NSU, AE, LIST, J. NACE, UA, JATA, TREN, TR, EUGENIA. Rešeno križanko oddajte najkasneje do 8. avgusta 1988 v skrinjico Litijskega predilca ali pošljite na uredništvo. Nagrajene bodo tri izžrebane in pravilno rešene križanke. Nagrade: 2500.—, 2000.— in 1500.— din. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke iz 6. številke Litijskega predilca. Nagrade prejmejo: 1. Tomažič Danijela, Trg na Stavbah 15, Litija — 2500.— din, 2. Majcen Milan, Cesta komandanta Staneta 1, Litija — 2.000.— din in 3. Jelnikar Leon, Cesta komandanta Staneta 9, Litija — 1500.— din. Na letošnjem kolesarskem vzponu na GEOSS sta sodelovala tudi naša sodelavca tov. Franc Boldin in Boris Jarm.