občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE INDOK CENTER KKŠKO ZA RTV LJUBLJANA (po telefonu): KRŠKO — Današnje udarniške akcije v rudniku rjavega premoga na Senovem se je udeležilo 230 prostovoljcev. Razen rudarjev samih so se v jašek tokrat spustili še vodilni delavci rudnika, vrsta deklet, ki so sicer zaposlene v pisarnah, upokojeni rudarji in delavci iz Metalne, Kovinarske ter Specializiranega obrtnega podjetja v Krškem. Tisti, ki niso uspeli priti v jamo, so se v skupinah lotili pospravljanja in urejanja raznih delovišč v okolici nove delavnice, tirov rudniškega vlaka in glavnega vhoda v jamo. Zanimivost akcije je tudi, da se je nihče izmed nadzorno-teh-ničnega osebja ni hotel udeležiti v svoji vlogi, temveč so vsi hoteli med kopače. To tako imenovano »štajgersko« delo sta za danes morala prevzeti poslovodji prve in druge izmene. Kolektiv Rudnika Senovo šteje 450 članov in njegova letošnja devetmesečna proizvodnja je bila 90.554 ton. V oktobru so povprečno nakopali v dveh izmenah 409 ton, današnja udarniška akcija pa je v eni sami izmeni prinesla novih 400 ton rovnega, neprečiščenega premoga ter 600 metrov očiščene proge. Zaradi zelo velikega zanimanja delavcev iz ostalih delovnih organizacij v občini Krško pričakujejo v Rudniku, da bo treba podobno akcijo še organizirati, seveda ob ustrezno manjši udeležbi kna-pov samih. Fotoreportažo iOO UDARNIŠKIH TON ČRNEGA ZLATA z jesenske akcije v senovskem rudniku bomo objavili v naslednji številki Našega glasa. ROMAN JANKOVIČ JE PRAVI! Uredništvo meni, da je ROMAN JANKOVIČ športno prenesel začasni poraz na papirju, ki mu je botrovala naglica ob zaključku re- dakcije prejšnje številke, a se mu vseeno iskreno opravičujemo za nemajhno pomoto. Tega veterana kovinarskih tekmovanj — tekmovalca v varjenju po postopku MAG, ki je dosegel že vrsto uspehov, smo uvrstili na 10. mesto, njegovo bronasto kolajno pa dosodili njegovemu so- delavcu v Kovinarski, Vinku Sala-monu — varilcu po postopku REL. Torej: na 17. zveznem tekmovanju kovinarjev SFRJ v Skopju je bil ROMAN JANKOVIČ ta, ki je zasedel odlično tretje mesto za prvopla-siranima makedonskima varilcema. O njegovem velikem dosežku govori tudi majhna razlika v končnem seštevku točk: 769, 765 in 758. Torej ni dosti manjkalo, da bi Roman naslovu slovenskega prvaka dodal še zveznega, a sreča, ki tudi na tovrstnih tekmovanjih igra svojo vlogo, je včasih opoteča. Romanu Janko-viču želimo še obilico tekmovalnih uspehov in drugič za kanček več sreče! Vinko Salamon, ki je bil na skopskem tekmovanju deseti, pa se najbrž zaradi začasnega povišanja ni hudoval. Nikakor tega ne spreglejte! VABIMO VAS V INFORMATOR! INDOK center Krško bo v bližnji prihodnosti izdal brošuro INFORMATOR, v kateri bodo zbrane informacije za občane (vozni redi, obratovalni časi, oziroma uradne ure, telefonske številke in podobno). Prav bi bilo, da v INFORMATORJU ne bi pogrešali tovrstnih podatkov za nikogar, ki na tak ali drugačen način »posluje« z občani. V INFORMATORJU naj bi svoje mesto našle prodajalne, gostinski lokali, banke, pošte, OZD in obrtniki storitvenih dejavnosti, upravni organi in drugi podobni dejavniki. Pošljite nam — seveda čimprej — podatke o svojem točnem naslovu, uradnih urah, telefonskih številkah in če je možno — tudi razčlenjen opis uslug, ki jih nudite strankam Vse morebitne potrebne dodatne informacije in pojasnila lahko dobite na INDOK centru, CK2 12, 68270 Krško oziroma po telefonu 71-768. Podatke čimprej pošljite na naslov INDOK centra, da vas ne bodo občani v INFORMATORJU pogrešali. STRAN 2 NAS GLAS St. 19 — 11. november 1983 DELO IZVRŠNEGA SVETA STALIŠČA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO V ZVEZI S »POROČILOM O DELU KOMISIJE ZA USKLAJEVANJE AKTIVNOSTI V ZVEZI S PREMAKNITVIJO DELOVNEGA ČASA« DELOVNEGA ČASA NAJ BI NE PREMIKALI DVAKRAT LETNO Na 37. redni seji, ki jo je vodil predsednik dipl. ing. Vinko Bah, je Izvršni svet SO Krško obravnaval POROČILO O DELU KOMISIJE ZA USKLAJEVANJE AKTIVNOSTI V ZVEZI S PREMIKOM DELOVNEGA ČASA in sprejel naslednja stališča in predloge: IS ugotavlja, da je dejavnost komisije in upravnih organov v zvezi s premaknitvijo delovnega časa potekala v skladu s stališči, sprejetimi na seji Skupščine občine Krško in Skupščine SR Slovenije. 2. Zaradi vračanja na stari delovni čas v nekaterih regijah in občinah se je tudi med delavci v občini Krško pojavilo nezadovoljstvo, kar je slabilo učinkovitost dogovarjanja. 3. V vseh sredinah je potrebno analizirati razloge in sprejeti lastno oceno ravnanja vseh organiziranih sil ter tudi posameznikov. IS meni, da je to zlasti potrebno zato, ker so dogodki v septembru jasno pokazali, da so bile ocene večine najodgovornejših vodilnih delavcev v OZD nerealne. Temu je hkrati tudi dokaz, da so izostale praktično vse samoupravne in politične aktivnosti v OZD, čeprav smo vedno poudarjali, da moramo urejati delovni čas v skladu z zakonom o združenem delu po samoupravni poti. 4. Hkrati z analizo v vseh sredinah predlaga IS, da se v skladu z usmeritvami nadaljujejo aktivnosti v zvezi z delovnim časom. Pri tem je treba dokončno odgovoriti, kako bo s poletnim delovnim časom, saj smatramo za nesprejemljivo, da bi premikali delovni čas dvakrat letno. IS predlaga Predsedstvu SO, naj se razprava o delovnem času zaključi na sejah SO in prouči potreba po ustrezni spremembi in dopolnitvi sklepov, s katerimi bodo jasno opredeljene tudi nadaljnje naloge Izvršnega sveta. 26. oktober 1983 38. REDNA SEJA IS Na dnevnem redu so bile točke: potrditev zapisnika 37. redne seje Izvršnega sveta, osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 in soglasje Izvršnega sveta k samoupravnemu sporazumu o usta-novitivi Območne samoupravne interesne skupnosti za pošto, telefon in telegraf Novo mesto ter soglasje k statrtu te skupnosti... 3. november 1983 39. REDNA SEJA IS Predsednik IS dipl. ing. Vinko Bah je za to sejo predvidel naslednji dnevni red: predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985, os- nutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 v letu 1984, osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 v letu 1984, osnutek odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih, poročilo o sestanku s predstavniki Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško v zvezi z organiziranjem vaje KLOR, stališča delegacije DO »-Djuro Salaj za Zbor združenega dela SO, poročilo o izvajanju stališč in sklepov občinske skupščine z dne 28. 12. 1982 o samoupravni organiziranosti šolstva v občini Krško, odredba o organiziranju in izvajanju obveščanja v občini Krško, politika odpravljanja posledic elementarnih nesreč v občini Krško in vloga Milana Perka za dodelitev posojila za izgradnjo kapacitet za kmečki tu- Nuklearna elektrarna Krško VSE PRIZNANJE IZVAJALCEM REMONTNIH DEL! Po uspešno zaključenih delih v NEK je komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za jedrsko energijo obravnavala na svoji seji poročilo o poteku menjave goriva in izvedbi remontnih del ter ugotovila, da zaslužijo delavci Nuklearne elektrarne Krško, strokovnjaki Westinghousa in domači izvajalci remontnih del, ki so delali na pripravi in spremljanju ter izvajanju del vse priznanje! Od 3. oktobra, ko je nuklearka zopet vključena v električno omrežje, krepko rešuje ne ravno ugodne energetske razmere, za kar seveda zasluži ta kolektiv, ki se pripravlja na skorajšnje konstituiranje delovne organizacije (še zmeraj v ustanavljanju), še posebno pohvalo. Seminar teorije in prakse marksizma BREŽICE, 2. novembra — Medobčinsko študijsko središče za Po-savje, ki deluje pri politični šoli CK ZKS, načrtuje v tej sezoni več kot deset pedagoško vodenih izobraževalnih oblik, z najzahtevnejšo — trimesečnim seminarjem teorije in prakse marksizma — pa so začeli danes. Za usposabljanje se je odločilo 17 slušateljev iz brežiške, krške in sevniške občine, med njimi pa prevladujejo delavci. Glede na majhno število članov ZK (v Po-savju jih je 2900) je udeležba zadovoljiva. Po končanem seminarju sprejemajo slušatelji pomembne partijske in druge naloge, med njimi pa je redno tudi vsaj en kandidat za enoletno politično šolo v Ljubljani in Kumrovcu. (Vlado Podgoršek v dnevniku DELO) NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1000 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali' pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci ki so pod temi teksti podpisani! St. 19 — 11. november 1983 NAS GLAS STRAN 3 SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO Predsednica Zbora združenega dela LIDIJA HOČEVAR sklicuje 19. sejo ZZD, predsednik Zbora krajevnih skupnosti FRANC RAKAR sklicuje 18. sejo ZKS, predsednik Družbenopolitičnega zbora Anton Vodišek sklicuje 17. sejo DPZ V ČETRTEK, 17. NOVEMBRA 1983, OB 16. URI v sejnih dvoranah A, B in C Skupščine občine Krško. PREDVIDENI DNEVNI RED SEJ: 1. ZZD, ZKS, DPZ: določitev dnevnega reda seje zbora, 2. ZZD, ZKS, DPZ: potrditev zapisnika prejšnje seje zbora, 3. ZZD, ZKS, DPZ: predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985, 4. ZZD, ZKS, DPZ: osnutek resolucije o politiki družbenega razvoja SR Slovenije v letu 1984, 5. ZZD, ZKS, DPZ: osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 v letu 1984, 6. ZZD, ZKS: poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 v letih 1981, 1982 in 1983, 7. ZZD, ZKS, DPZ: poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje od 15. 5. 1982 do 31. 7. 1983, 8. ZZD, ZKS, DPZ: poročilo o izvajanju stališč in sklepov občinske skupščine z dne 28. 12. 1981 o samoupravni organiziranosti osnovnega šolstva v občini Krško, 9. ZZD, ZKS: osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984, 10. ZZD, ZKS: osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, 11. ZZD, KS: osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, 12. ZZD, ZKS, DPZ: volitve in imenovanja, 13. ZZD, ZKS, DPZ: vprašanje in predlogi delegacij oziroma delegatov. Začela se je javna razprava o ekonomski politiki v prihodnjem letu RESOLUCIJA — PRVI KORAK K STABILIZACIJI LISTINA, KI 2E NA PRVI POGLED RAZKRIVA RAZLIKE V PRIMERJAVI Z DOSEDANJIMI REPUBLIŠKIMI — ŽE DRUGAČEN NASLOV OD OD PREJŠNJIH DAJE VEDETI, DA JE VKLJUČENA V URESNIČEVANJE DOLGOROROCNEGA PROGRAMA STABILIZACIJE Politika družbenega in ekonomskega razvoja v prihodnjem letu bo osredotočena na naslednje ključne cilje: povečati bo treba vključenost v mednarodno delitev dela ter pospešiti prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti; pravočasno bo treba izpolnjevati obveznosti do tujine; povečati bo treba proizvodnjo, začeti s sanacijo dinarskega finančnega položaja v združenem delu (dinarske nelikvidnosti gospodarstva) in povečati akumulacijo gospodarstva; doseči bo treba bolj umirjeno rast cen kot letos in uveljaviti politiko produktivnega zaposlovanja. POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA »-OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI DRUŽBENEGA RAZVOJA S R SLOVENIJE V LETU 1984« Na vse zastavljene cilje pa bo tudi v prihodnjem letu padla senca vračanja dela srednjeročnih in dolgoročnih kreditov tujim posojilodajalcem. V prihodnjem letu bomo morali vrniti 470 milijonov dolarjev, kar bo seveda še skrčilo sredstva za porabo na domačem trgu. Za primerjavo: letos nam bo v celoti ostalo 85 odstotkov družbenega proizvoda. IZVOZ ZA PETINO VEČJI Kljub znanim letošnjim težavam in relativno slabim napovedim razmer v svetovnem gospodarstvu v prihodnjem letu bo ekonomska politika za leto 1984 skušala zagotoviti takšne pogoje za gospodarjenje, da bi ustavili slabšanje gospodarskega položaja. Da bi to dosegli, bi morali v prihodnjem letu v naši republiki povečati družbeni proizvod vsaj za 2 odstotka, obseg industrijske proizvodnje za 3 do 4 odstotke in kmetijske za prav toliko. Izvoz blaga in storitev naj bi povečali v celoti za 15 odstotkov, celo za petino pa na konvertibilno tržišče. Uvoz blaga s tega področja bi Opozorilo delegatom KJE NAJDETE NEKATERA DELEGATSKA GRADIVA ZA TO SEJO SKUPŠČINSKIH ZBOROV?! ¦ OSNUTEK RESOLUCIJE o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1984 in GLOBALNA OCENA uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 v letu 1983 z oceno možnosti razvoja v letu 1984 sta objavljena v PRILOGI IX (18. 10. 1983) Poročevalca republiške skupščine. POROČILO o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje od 15. 5. 1982 do 31. 7. 1983 je objavljeno v 20. številki POROČEVALCA republiške skupščine (27. 9. 1983). NAJ VAS SPOMNIMO POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981, 1982 IN 1983 bi morali delegati obravnavati na seji zborov 29. septembra. POVZETEK TEGA DELEGATSKEGA GRADIVA lahko najdete v 15. številki Našega glasa z dne 16. septembra 1983. In še to: K poročilu bo podana v uvodniku še ocena tekočih gospodarskih gibanj. morali povečati za okoli 7 odstotkov. Takšno rast naj bi dosegli predvsem s povečanjem produktivnosti za 1,5 odstotka; in s politiko izboljševanja kadrovske strukture in produktivnega zaposlovanja, ki bi povečalo število zaposlenih za 1 odstotek. CENE — RAČUN S KRCMARJEM? Cene naj bi v prihodnjem letu rasle za 10 do 15 indeksnih točk počasneje kakor letos — resolucija torej računa s 25-odstotno rastjo cen (v globalu). Dohodek združenega dela naj bi v prihodnjem letu zrasel za okrog 27 odstotkov. Poraba bo še bolj selektivno omejena kot doslej: sredstva za bruto osebne dohodke naj bi naraščala za petino počasneje od dohodka, sredstva za neto OD pa za kakih 15 odstotkov počasneje. Realno naj bi osebni dohodki padli samo za 2 odstotka. Sredstva za skupno in splošno porabo bodo rasla za četrtino STRAN 4 NAS GLAS St. 19 — 11. november 1983 počasneje kot dohodek (znotraj tega povprečja pa sredstva za skupno porabo le za dobro petino počasneje, sredstva za splošno porabo pa kar za tretjino). Takšna delitvena razmerja naj bi zagotovila KREPITEV MATERIALNE OSNOVE ZDRUŽENEGA DELA saj bi sredstva reprodukcije rasla za 7 odstotkov hitreje od dohodka in akumulacija ozdov bi tako zrasla za 1,3 odstotne točke. Resolucija predvideva, da bi tudi razmerja pri gospodarjenju z devizami morala ostati na letošnji ravni, dohodkovno motiviranost za izvoz pa bi morali še naprej uravnavati z realnim tečajem dinarja. Povečati se ne bi smele niti prispevne stopnje, prav tako počasneje kot dohodek bodo smele naraščati druge obveznosti iz dohodka (razen obresti) Davčna politika (o kateri je že bilo toliko govora) bi tudi morala služiti razbremenjevanju gospodarstva. Ker bo treba dobršen del akumulacije, ustvarjen v prihodnjem letu, nameniti odpravljanju notranje nelikvidnosti in finančni sanaciji združenega dela, niti obsega naložb v osnovna sredstva gospodarstva ne bo mogoče povečati. (DE) ŠPORTNA IVER Na 4. pouličnem štafetnem teku »Brežiški oktober 83« so nastopili tudi učenci kostanjeviške osemletke »Jožeta Gorjupa«. Najuspešnejše so bile starejše pionirke, ki so zmagale med svojimi vrstnicami. TITOVA ŠTIPENDISTA Letošnja Titova štipendista iz naše občine sta študentka prvega letnika fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Smilja-na Božič in študentka prvega letnika pedagoške akademije Mateja Jordan. Stališča in predlogi komisije za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Krško — z oktobrske seje SO i. Komisija ocenjuje, da so dosedanje aktivnosti pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Krško potekale v skladu s splošnimi usmeritvami in predvsem lastnimi potrebami, ki jih narekuje položaj na področju družbenoekonomskega in političnega stanja v naši občini. Pri tem pa komisija ugotavlja, da so še vedno sredine, ki se niso dovolj seznanile s samo vsebino gradiv zveznih družbenih svetov, še zlasti z izhodišči in sklepnim delom teh dokumentov. To je tudi razlog, da so v posameznih sredinah še oklevanja in neodločnost, predvsem pa nejasnosti. Zato je nujno intenzivirati delo v vseh sredinah, kjer bodo morale prevzeti svoje naloge posebno družbenopolitične in samoupravne sile. 2. Osnutek načrta za uresničevanje dolgoročnega programa go-• spodarske stabilizacije daje zadovoljivo osnovo za usklajeno delo na vseh področjih in pri vseh nosilcih, ki se morajo vključiti v delo uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Krško. Osnutek načrta pa bo potrebno sproti dograjevati, predvsem v delu, kjer so navedene konkretne naloge po posameznih področjih, in to v skladu s potrebami, ki jih bodo narekovala nova spoznanja. Ker bo potrebno vse naloge pri uresničevanju dolgoročnega programa usklajevati z nalogami pri nastajanju srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov in so nekatere naloge v načrtu neodložljive, podlaga komisija vsem nosilcem nalog, da pričnejo z njihovo realizacijo takoj. 4. Na podlagi razprav o osnutku načrta v delovnih skupinah, delovnih telesih zborov skupščine in razprav na zasedanjih zborov skupščine ter ostalih pripomb bo komisija dopolnila načrt, ki bo tako pomenil skupen dokument in osnovo za usklajeno delo. Le tisti sanacijski in razvojni programi, ki bodo predhodno samoupravno sprejeti pri temeljnih nosilcih (referendumi, delavski sveti), bodo dobili mesto v skupnem načrtu nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije občine Krško. 5. Vloga komisije bo v usklajevanju aktivnosti, po sprejetju načrta pa bo njena naloga predvsem v spremljanju izvajanja načrta in analiziranju vzrokov odstopanja od zastavljenih ciljev. O svojem delu bo komisija sproti poročala in obveščala izvršni svet, zbore občinske skupščine in družbenopolitične organizacije ter ostale organe in jim po potrebi predlagala sprejem ustreznih ukrepov. Občinska resolucija 1984 SE VELIKO NEZNANK GLEDE DEJANSKIH MOŽNOSTI ZA URESNIČITEV ZASTAVLJENIH CILJEV V LETU 1984 KLJUČNI CILJI: POVEČANJE IZVOZA BLAGA IN STORITEV TER NOVO VKLJUČEVANJE V IZVOZ PREDVSEM NA KONVERTIBILNO OBMOČJE — OPTIMALNA IZRABA PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI IN POVEČANJE PROIZVODNJE — UČINKOVITEJŠE GOSPODARJENJE, KREPITEV REPRODUKTIVNE SPOSOBNOSTI GOSPODARJENJA IN IZBOLJŠANJE LIKVIDNOSTI OZD — ZMANJŠANJE IN USKLAJENOST VSEH VRST PORABE Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI V uvodu dokument poudarja, da sta sicer že objavljena osnutka zvezne in republiške resolucije, vendar še niso znane razmere za gospodarjenje v letu 1984, kot so izvozna politika, možnosti oskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom iz uvoza oz. domačih virov in drugi pogoji, ki so ključnega pomena za načrtovanje gospodarjenja v prihodnjem letu. Skupna naloga vseh dejavnikov v občini bo, da predloženi osnutek občinske resolucije 84 dopolnijo in konkretizirajo, hkrati pa mora pred sprejemom predloga dokumenta združeno delo realno oceniti, kaj vse je možno storiti v OZD za zagoto-tavljanje normalnega toka proizvodnje, izboljšanju produktivnosti, učinkovitosti pri uporabi družbenih sredstev in ublažitev upadanja realnih osebnih dohodkov. KOLIKŠNE »RASTI« NAČRTUJE OSNUTEK RESOLUCIJE Osnutek dokumenta predvideva, da bi z optimalno izrabo vseh proizvodnih zmogljivosti, z večjimi delovnimi napori in z uresničevanjem politike gospodarske stabilizacije lahko v naši občini dosegli naslednje »rasti«: St. 19 — 11. november 1983 NAS GLA! STRAN 5 Družbeni proizvod naj bi narasel za 3,5 odstotka, kar je dosti več kot v republiki (najmanj 2-odstotna rast), vzrok temu pa je, da je v občinska resolucijska predvidevanja tokrat vključeno celotno gospodarstvo občine oziroma tudi Nuklearna elektrarna Krško. Rast dohodka bo predvidoma 2,8 odstotna, fizični obseg industrijske POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA »OSNUTEK RE- SOLUCIJE O POLITIKI IZ- VAJANJA DRUZBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1984- proizvodnje naj bi se povečal za 6,1 odstotka, kmetijske proizvodnje pa za 6,00 odstotka, medtem ko republiška resolucija v obeh primerih predvideva 3 do 4-odstotno rast. Za zaposlovanje je v osnutku občinskega dokumenta predvidena 0,6 odstotna rast, v republiškem pa do 1-odstotna. NEKATERE OD PREDVIDENIH KONKRETNIH SKUPNIH NALOG V bitki za stabilizacijo bo potrebno v prihodnjem letu uresničiti številne naloge, ki jih bo predlog dokumenta še bolj konkretiziral, a nekaj jih naj navedemo že zdaj. V skrbi za povečanje izvoza in proizvodnje bodo v OZD v naši občini med drugim preverile možnosti za oblikovanje razvojno-raziskoval-nih oddelkov v delovnih organizacijah ali za posamezne grupacije (kovinska industrija, industrija papirja in celuloze). OZD, ki jim to omogočajo tržne razmere, bodo povečale izkoriščenost svojih zmogljivosti in izdelale programe za prehod na delo v več izmenah (Kovinarska, SOP, Sigmat, TES in še katera), pri čemer bosta obe temeljni banki seveda prednostno obravnavali njihove potrebe glede obratnih sredstev. OZD bodo proučile smotrnost in upravičenost sedanje samoupravne organiziranosti od tozdov do sozdov in predlagale reorganizacijo asociacij, kjer je malo skupnih vezi. OZD bodo pripravile predloge za zmanjšanje režije. Osebni dohodek delavca bo odvisen od njegovega prispevka, pri čemer bo bolje ovrednoteno delo v proizvodnji, ustvarjalno delo in delo pod težjimi pogoji. Ena od pomembnih nalog bo tudi priprava dolgoročnega programa kadrovske in štipendijske politike. NEKATERE NALOGE POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PANOG KMETIJSTVO Ena od nalog bo skrb za čimprejšnje aktiviranje novih zmogljivosti, posebno še prašičerejske farme pri Pristavi. V prihodnjem letu bodo kmetij-ci pospešeno nadaljevali z agrarnimi ureditvenimi operacijami: hidomelioracije (160 ha), agromelioracije (350 ha), mikromelioracije (40 ha), komasacije (400 ha). Uspo-bili bodo tudi 60 ha pašnikov. Vse usposobljene površine bodo vključili v družbeno organizirano proizvodnjo. DROBNO GOSPODARSTVO * OZD bodo pripravile programe in ugotovile možnosti za prenos maloserijske in posamične proizvodnje v delavnice drobnega gospodarstva, bodisi družbenega ali zasebnega. OZD bodo pripravile tudi programe za zaposlovanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, tako da bi le-ti vložili lastna sredstva v nove proizvodne zmogljivosti. ENERGETIKA Energetske OZD bodo poskrbele za učinkovito delovanje Občinske energetske skupnosti za Dolenjsko in Posavje. TRGOVINA, PRESKRBA IN BLAGOVNE REZERVE V letu 1984 naj bi čimprej in celovito zaživela nova krška tržnica. Za zagotovitev osnovne preskrbe prebivalcev v odročnejših manjših krajih bo omogočeno odpiranje zasebnih prodajaln. GOSTINSTVO IN TURIZEM H kmetijskemu razvoju v hribovitih predelih naj bi prispeval tudi kmečki turizem, za kar bo potrebno izdelati program. PROMET Uvedba poslovnega vlaka iz Po-savja v Ljubljano je še vedno živa želja. NEKATERE NALOGE NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI STANOVANJSKO-KOMUNALNO GOSPODARSTVO Racionalnejše projektiranje in izgradnja naj bi omogočila znižanje cene kvadratnega metra stanovanjske površine. Proučena bo možnost povezave graditeljev v stanovanjsko zadrugo. Izdelati bo potrebno dolgoročni koncept za najracionalnejše ogrevanje naselij v občini. V rebalansu plana SKIS bo kot prednostna opredeljena oskrba s pitno vodo. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Opredeliti bo potrebno, katere prostorske dokumente bo financiral občinski proračun in katere SKIS, saj je za sjnotrno izrabo prostora potrebno čimprej izdelati nekatere urbanistične (Kostanjevica, Bresta-nica-Senovo) in zazidalne načrte (Spodnji Stari grad, industrijska cona Zadovinek, novo pokopališče) DRUŽBENE DEJAVNOSTI Ob upadanju realnih sredstev za potrebe družbenih dejavnosti ni moč pričakovati, da bi uspeli ohraniti nadpovprečno raven tovrstnega standarda. Za boljšo povezanost in racionalnejše poslovanje bodo ustanovljene skupne strokovne službe SIS. O SPREMENJENEM OBČINSKEM SREDNJEROČNEM PLANU S tem dogovorom opredelujejo udeleženci skupne interese, ki so temeljnega pomena za družbeni razvoj občine Krško v tem obdobju. V zvezi s tem prevzemajo konkretne naloge in obveznosti za njihovo usklajeno uresničevanje. Naloge iz tega dogovora so sestavni del osnovnih oziroma spremenjenih in dopolnjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov udeležencev tega dogovora. O DELEGATSKEM GRADIVU »-PREDLOG DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985« Pri nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, kar je ena od odsnovnih nalog naslednjega srednjeročnega obdobja, udeleženci dogovora izhajajo iz dejstva, da je bila na podla- gi ustave sprejeta vrsta sistemskih zakonov v federaciji in republiki, ki opredeljujejo nove osnove za razvoj teh odnosov. Poudarek bo predvsem na izpeljavi teh sistemskih osnov v samoupravnih in drugih aktih ter v akciji za uresničevanje v sistemu opredeljenih družbenoekonomskih, delegatskih in drugih samoupravnih odnosov. Pri tem se bodo udeleženci dogovora zavzemali za večjo učinkovitost njihovega delovanja. Uresničevanje ekonomske politike in izvajanje planskih nalog bo v občini temeljilo na Dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije; naloge, opredeljene v tem programu, pa so sestavni del tega dogovora. V dokumentu so opredeljeni naslednji globalni materialni okviri razvoja za obdobje 1981 — 1985: stopnja rasti družbenega proizvoda (realna!) — 2,2 odstotka, realna rast dohodka — 1,7 odstotka in rast zaposlenosti — 1,9 odstotka. STRAN 6 NAS GLAS St. 19 — 11. november 1983 ODLOŽITEV SAMOUPRAVNE REORGANIZACIJE OSNOVNIH ŠOL V poročilu, ki ga je pripravil Občinski komite za družbene dejavnosti, predlagatelj pa je Izvršni svet SO Krško, je navedeno, da je komisija za pripravo nove samoupravne organiziranosti osnovnih šol v naši občini izdelala ob strokovni pomoči Inštituta za organizacijo, ekonomiko in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici Slovenije potrebne dokumente, o katerih je tekla javna razprava do marca letos. POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA »POROČILO O IZVAJANJU STALIŠČ IN SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE Z DNE 28. 12. 1981 O SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI OSNOVNEGA ŠOLSTVA V OBČINI KRŠKO« Potem ko je na osnovi stališč družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov šol ocenila, da rezultat potrebnega referenduma ne bi bil pozitiven, je v skladu s sklepom skupščine Občinske izo- braževalne skupnosti predlagala, da se postopek za novo samoupravno organiziranost za nekaj časa odloži, in je prenehala delovati, vendar lahko njeno delovanje oživi v primeru drugačnih družbenih usmeritev, kot je sedanja, ko sta Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter Centralni komite ZKS sprejela stališče, da ni ustrezno združevati osnovne šole v enovito delovno organizacijo. Izvršni svet SO Krško predlaga, naj šole trenutno uresničujejo naslednje oblike povezovanja in dela: enotno kadrovsko načrtovanje in povezovanje v skladu z rezultati dela posameznikov in šole, usklajevanje šolskih okolišev, strokovno povezovanje v strokovnih aktivih učiteljev in ravnateljev, dodatno izobraževanje učiteljev, druge oblike, ki zagotavljajo boljšo kakovost in uspešnost dela ter približno enake % pogoje za vse učence in učitelje v občini, združevanje amortizacijskih in rezervnih sredstev vseh osnovnih šol v občini. DVA OD CILJEV: USKLAJENA DAVČNA POLITIKA IN STIMULATIVNO OBDAVČEVANJE Dokument, katerega podpisnice bodo skupščine vseh slovenskih občin, predvideva za leto 1984 nekatere spremembe davčne politike. Večino teh že upoštevata osnutka dveh občinskih odlokov, ki ju bodo zbori krške skupščine obravnavali 17. novembra takoj za tem dogovorom, zato bomo tu zapisali le še nekatere druge novosti, po katerih se bo ta dogovor razlikoval od predhodnega. POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA »OSNUTEK DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1984« Za davek od osebnega dohodka delavcev naj bi bila določena stopnja »od 0,5 odstotka«. S tem bi občine, ki imajo možnost drugačnega pokrivanja poračunskih potreb, preusmerili na doslednejše zbiranje sredstev iz drugih neposrednih virov. Davčne olajšave naj bi se v znatno večjem obsegu priznavale zavezancem davka od osebnega dohod- ka iz kmetijske dejavnosti, ki se vključujejo v družbeno organizirano tržno proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov in podobno. Davčne olajšave za izvoz blaga in storitev so možne, če je na izvozni carinski deklaraciji kot izvoznik deklarirana obrtna zadruga ali temeljna organizacija kooperantov, če posluje enako kot obrtna zadruga, devizni priliv pa je razporejen na njun devizni račun. Davka po odbitku so oproščeni 100-odstotni invalidi — paraplegiki, ki opravljajo ročna dela za OZD. Davčne osnove in stopnje davka od dohodka iz premoženja in pre-moženskih pravic so ostale nespremenjene, kar predstavlja dokaj šn j o zaostritev. NEKATERI OBČINSKI DAVKI SPREMENJENI Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti naj bi 17. novembra obravnavala predvidene spremembe in dopolnitve občinskega odloka o davkih občanov! Po novem naj bi občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti plačevali od katastrskega dohodka po naslednjih stopnjah: v II. skupini katastrskih občin 23,5 odstotka, v tretji 20,6 odstotka in v četrti 18,0 odstotka. Občinski davek od osebnega dohodka iz gozdov bo znašal 55 odstotkov od cene lesa na panju. Kmetje, ki plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, ter zdravstveno in pokojninsko zavarovani kmetje — kooperanti bodo oproščeni davka do stopnje 15 odstotkov pri davku od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti ter od stopnje 25 odstotkov pri davku od osebnega dohodka iz gozdov. Občinski davek od dohodka iz gospodarske, poklicne, gostinske in avtoprevozniške dejavnosti ter prodaje na drobno, ki se odmerja po dejanskem dohodku, bodo zavezanci plačevali po novih osnovah in stopnjah: osnova stopnja do 60.000 20 i% 60.000 — 90.000 25 °/o 90.000 — 140.00 30 % 140.000 — 200.000 35 °/o 200.000 — 270.000 40 °/o 270.000 — 350.000 45 °/o 350.000 — 450.000 50 '% 450.000 — 800.000 54 % nad 800.000 57 % Med deficitarne obrtne dejavnosti, za katere so predvidene davčne olajšave, bodo po novem uvrščeni še urarstvo, kolarstvo, fotografiranje in mlinarstvo. Davčne olajšave bodo po novem priznali gostincem, ki bodo dosegli več kot 40 odstotkov celotnega prihodka od hrane in prenočitev, in sicer 20 odstotkov od odmerjenega davka. POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA »OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV (V OBČINI KRŠKO)« Davčno olajšavo v višini 10 odstotkov povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu, za kolikor bodo znižali odmerjeni davek, bodo po novem priznali davčnemu zavezancu za vsakega na novo zaposlenega delavca, ki bo v delovnem razmerju najmanj devet mesecev, pri čemer seveda ne šteje delovno razmerje za določen čas niti delavec, ki je nadomestil drugega. Znižanje davčne stopnje s 40 odstotkov na 10 odstotkov je predvideno za tiste, ki pridobivajo dohodek z zbiranjem, prenosom in razdeljevanjem pošte v odročnih planinskih predelih. ALI ŠE VEDNO LE LETNA POROČILA? Najprej naj spomnimo, da posavsko regijo zastopa v Zveznem zboru Skupščine SFRJ FRANC CA- NAS GLAS STRAN 7 RGO iz Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško. Iz SKLEPNIH UGOTOVITEV IN PREDLOGOV navajamo: — Sodelovanje delegatov Zveznega zbora z občinami bo treba v večji meri usmeriti na programirano ter vsestransko pripravljeno obravnavo posameznih zadev iz programa zbora v organizacijah združenega dela in njihovih organov, na sejah občinske skupščine in njenih zborov, prav tako pa tudi na sestankih in pogovorih v okviru SZDL. V zvezi s tem se bodo delegati v bodoče zavzemali posebej za boljše povezovanje kot doslej s skupinami delegatov v regijah in z regijskimi organi posameznih družbenopolitičnih organizacij. Sodelovanje z združenim delom bomo bolj načrtno in dolgoročno osredotočili na obravnavo takih vprašanj iz programa zbora, ki se najbolj neposredno tičejo položaja in pogojev dela posameznih OZD oziroma gospodarskih panog. V tej smeri bomo zlasti okrepili tudi sodelovanje z regijskimi gospodarskimi zbornicami ter s splošnimi 'združenji OZD. — Delegatska vprašanja, ki so že precej pogosta oblika vplivanja delegatske baze na razpravo v zboru, bodo delegati v večji meri razvijali ne le kot obliko iskanja pojasnil, temveč tudi kot možnost za pobudo poglabljanja razprave o stanju na določenem področju gospodarstva oziroma družbenega življenja ter o delu in odgovornosti ZIS in pristojnih upravnih organov. Kako bo z obveščanjem občinskih skupščin? Na pobudo Organizacije združenih narodov je bil od 24. do 31. oktobra SVETOVNI TEDEN RAZOROŽITVE, ki je postal sestavni tlel množičnega gibanja za razorožitev. Tudi delegati krških skupščinskih zborov so se pridružili številnim družbenim dejavnikom, ki so v tem tednu poslali Slovenskemu aktivu Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov pri Republiški konferenci SZDL svoje poslanice oziroma pisma: Delegati Skupščine občine Krško, zbrani na seji svojih zborov, izražamo resno zaskrbljenost spričo naraščanja nevarne tekme v oboroževanju in priprav za nameščanje novega jedrskega orožja. Nakopičenost tolikšnih količin orožja za masovno uničevanje na evropskih tleh, kjer se neposredno sooča dvoje družbenih sistemov in vojaških blokov, izpostavlja Evropo nenehni nevarnosti popolnega uničenja in predstavlja stalno grožnjo in labil- — V zvezi z obveščanjem občinskih skupščin, njihovih organov ter družbenopolitičnih organizacij v občinah o delu zbora ter o aktivnosti delegatov zbora iz SRS bo treba odločiti, ali naj še ostanemo tudi vnaprej pri letnih poročilih ali pa naj se težišče prenese na sprotno informiranje občinskih skupščin in drugih o bistvenih ugotovitvah in odločitvah na sejah Zveznega zbora oziroma 0 posameznih pomembnih problemih. POVZETEK GRADIVA OSTREJE PROTI ŠPEKU-LATIVNIM PREPRODAJAM MOTORNIH VOZIL Zbor združenega dela in Zbor Krajevnih skupnosti naj bi 17. novembra predvidoma sprejela osnutek dokumenta, katerega bistvena vsebina je: "¦Posebni občinski prometni davek od rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino nad 125 ccm znaša glede na čas od nabave do prodaje: — 15%, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, — 10%, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave.« Zvišanje davka z dosedanjih 4 odstotkov na 15 oziroma 10 odstotkov naj bi zmanjšalo število špe-kulativnih preprodaj motornih vozil, ki jih je v zadnjem času vedno več, obenem pa bodo obdavčeni krepkeje dohodki, ki ne izvirajo iz dela. nost svetovnega miru. Množična mirovna gibanja v mnogih evropskih državah in v svetu ne pomenijo pacifi-zem, temveč so samo opozorilo, da je bila svoboda narodov v drugi svetovni vojni izbojevana z več deset milijoni žrtev. Delegati iz občine, ki je bila v zadnji vojni hudo prizadeta, odločno podpiramo stališče Jugoslavije, da »je mir splošna dobrina človeštva in da smo zanj vsi enako odgovorni, najbolj pa tisti, ki razpolagajo z monopolom nad jedrsko tehnologijo^. Ne more biti trajnega in trdnega miru, ki bo temeljil na gomilah vseuničujo-čega jedrskega orožja, na prestižu vojaške moči blokov in blokovskih velesil in ga bo vznemirjala oboroževalna tekma. Trajen in resničen mir lahko zagotovi samo spoštovanje popolne suverenosti držav in narodov, pripravljenost za dialog in sporazumevanje, spreminjanje mednarodnih razmer za zagotavljanje svobode, neodvisnosti in NE POVZETEK, AMPAK »IZSEK« IZ OBSEŽNEGA »POROČILA O DELU DELEGATOV IZ SR SLOVENIJE V ZVEZNEM ZBORU SKUPŠČINE SFRJ ZA OBDOBJE OD 15. 5. 1982 DO 31. 7. 1983« — Ravno tako bi bilo potrebno, da vsi družbeni dejavniki, predvsem pa OZD, kjer je del delegatov na stalnem delu, omogočijo le-tem, da lahko v polni meri izpolnjujejo svojo delegatsko dolžnost. IN SE NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE V NASLEDNJEM OBDOBJU: V naslednjem obdobju bodo zahtevale največjo pozornost naloge, ki izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. V tem obdobju bo treba zlasti jasno razčleniti vlogo zbora v uresničevanju teh prizadevanj ter s celotnim njegovim delom prispevati, da ne bomo zaostajali pri reševanju aktualnih gospodarskih problemov od federacije do občine. Še s seje zborov SO Krško 27. oktobra MOČNO KRIŽAJOČA SE INTERESA: ZDRAVA PITNA VODA PROTI INTENZIVNI POLJEDELSKI PROIZVODNJI Na seji Zbora krajevnih skupnosti so delegati s prizadetega območja v zvezi z osnutkom odloka o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov črpališč vodovoda Krško povedali med drugim, da je predvideni varstveni pas preširok in da bo ostalo zaradi tega preveč zemlje slabo obdelane. Poudarili so tudi, da je — bolj kot gnojenje — nevarno, da bi odplake prodrle do pitne vode, zato je potrebno urediti ustrezno kanalizacijsko omrežje. Na ogroženem območju bi bilo nujno treba omejiti hitrost vozil, predvsem pa prepovedati prehitevanje. Vsekakor bodo morali predstavniki prizadetih krajevnih skupnosti, SKIS in predlagatelja pred izvedbo predloga odloka temeljito prouč.iti vse posledice, ki jih bo povzročilo sprejetje tega dokumenta. Na seji Zbora združenega dela je delegat skupnosti kmetov iz KS Le-skovec, Krško polje in Veliki Podlog podal obširnejšo ustrezno in pisno pripombo svoje delegacije k osnutku odloka. enakopravnosti slehernega naroda in države sveta. Delegati občinske skupščine enoglasno podpiramo neuvrščeno politiko Jugoslavije ter njena prizadevanja in aktivnosti za zaustavitev oboroževalne tekme in postopno zmanjševanje razsežnosti oboroževanja, za popuščanje mednarodne napetosti in ohranitev miru. S SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO 27. OKTOBRA STRAN 8 NAS GLAS St. 19 — 11. november 1983 IZŠLO GRADIVO ZA POSVETE O SLO IN DS V KS Skupnost slovenskih občin bo v sodelovanju s pristojnimi republiškimi organi predvidoma v novembru in decembru izvedla posvete s " predsedniki svetov skupščin krajevnih skupnosti, pri čemer bo poudarek na nalogah za nadaljnjo krepitov narodne in civilne zaščite. Kot gradivo za te posvete je izšla priloga v Občanu, glasilu skupnosti slovenskih občin. Brošura ima naslov SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V KRAJEVNI SKUPNOSTI. LISTAMO PO ZAPISNIKU Iz zapisnika 18. seje Zbora združenega dela Skupščine občine Krško, ki je bila 27. oktobra 1983, povzemamo nekatere zapise o razpravi delegatov oziroma delegacij. O načrtu uresničevanja gospodarske stabilizacije — Delegatka konference delegacije TCP »Djuro Salaj« je opozorila, da bodo imele delovne skupine, imenovane za posamezna področja, obilico operativnih nalog. Uspeh pa seveda ne bo odvisen zgolj od uspešnega delovanja teh skupin, pač pa bodo rezultati vidni, če bomo vsi delovni ljudje dosledno izvajali začrtane naloge. Zanje ni stabilizacijski program ni novega! — Delegacija TCP »Dju-ro Salaj« je poudarila, da za delavce Tovarne celuloze in papirja ni stabilizacijski program nič novega, saj ob letnem planu sestavijo tudi stabilizacijski program, ki omogoča uspešnejše uresničevanje planskih obveznosti in njihovo preseganje. Letos so ga ob vsakem periodičnem obračunu dopolnili povsod, kjer je analiza poslovanja pokazala šibke točke. Radi bi svojega predstavnika v delovni skupini — Delegacija TCP »Djuro Salaj-« je opozorila, da je varstvo okolja sestavni del stabilizacijskega načrta. Ker je TCP »Djuro Salaj« pomemben dejavnik na tem področju, delegacija predlaga, da bi bila njena predstavnica v delovni skupini za prostor in okolje KRISTINA MAHNE. Pripomba v zvezi s sanacijo gramoznic — Delegacija TCP »Djuro Salaj« je menila, da mora biti politika občine do izvajalcev sanacij gramoznic ostrejša. Tudi Tovarna celuloze je pričela graditi čistilne naprave v zelo težkih pogojih, a jih je končala. Ustreznejše ovrednotenje osnovnih sredstev — Delegacija TCP »Djuro Salaj« je navedla, da se tudi njihova tovarna zavzema za ustreznejše ovrednotenje osnovnih sredstev, saj v OZD, ki imajo stare stroje — to velja tudi za TCP »Djuro Salaj« — ni moč ob minimalnih amortizacijskih stopnjah zagotoviti ALI BESEDA DELEGATOV redne obnove strojev. Zato bo tovarna v svoj stabilizacijski načrt vključila ustrezno ovrednotenje osnovnih sredstev. V osnovnem šolstvu stabilizacijsko že doslej — Delegat konference delegacij pri Osnovni šoli »Jurija Dalmatina« Krško je dejal, da so se šolstvu, zlasti osnovnem, že doslej stabilizacijsko obnašali, zato ne morejo bistveno zmanjšati materialnih stroškov poslovanja. Prizadevajo si lahko le za še bolj kvalitetni pouk in vzgojo. Na klor nismo dovolj pripravljeni! — Delegat TCP »Djuro Salaj« je menil, da bi bilo v prihodnjem letu potrebno pri usposabljanju za potrebe SLO in DS delovne ljudi in občane seznaniti z učinki klora in' ustreznimi zaščitnimi ukrepi ob morebitni nevarnosti. Zamisel, naj bi v okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti« izvedli vajo s predpostavko, da so v TCP »Djuro Salaj« ušle večje količine klora, je bila že letos na rešetu. Naj bo to kar delegatsko vprašanje! je poudarila delegatka Lisce Senovo, ki je v razpravi o varstvu pitne vode vprašala, kako je zagotovljena kontrola kvalitete pitne vode v krajevni skupnosti Senovo, ker zaradi le-te precej občanov oboli. Po njihovem manjka ena od določb — Delegat TCP »Djuro Salaj« je menil, da v odloku o prekrških zoper javni red in mir manjka določba, ki bi prepovedovala kuriti ogenj oziroma sežigati odpadke na odprtem prostoru v bližini zgradb ali drugih objektov, gozdov in drugih krajev, če ogenj ni ustrezno zavarovan in če dim moti ali ogroža občane. — Ker delegacija ni imela pripomb že na osnutek odloka, delegat ni vztrajal, da bi predlog odloka dopolnili z ustreznim amad-majem. Delegatsko vprašanje oziroma stališče — Delegat TCP »Djuro Salaj« je obrazložil stališče konference delegacij te OZD v zvezi s prehodom z letnega na zimski delovni čas. Zapisano stališče je bilo posredovano Izvršnemu svetu SO Krško. SOGLASJE IN IMENOVANJE Vsi trije zbori Skupščine občine Krško naj bi na svoji novembrski seji sprejeli sklep o soglasju k imenovanju JOŽETA SKUFCE za predstojnika Organizacijske enote Zavoda SR Slovenije za šolstvo v Novem mestu. Sedanji predstojnik JOŽE GLONAR odhaja namreč s 30. novembrom letos v pokoj. POVZETEK DELEGATSKE- GA GRADIVA ZA TOČKO »VOLITVE IN IMENOVA- NJA« • Jože SKUFCA se je rodil 1934. Poučevil si. jezik na osnovni in srednji šoli, ravnateljeval v Zdravstveni srednji šoli Novo mesto, od leta 1971 pa je pedagoški svetovalec za slovenski in srbohrvatski jezik. Družbenopolitično je aktiven kot član Občinskega komiteja ZKS Novo mesto in član komisij v Občinski konferenci SZDL Novo mesto, poleg tega pa je tudi delegat za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. ZZD in ZKS SO Krško bosta na seji 17. novembra predvidoma imenovala za delegata družbene skupnosti v Svet Vzgojnovarstvenega zavoda Krško DRAGOLJUBA KUPI-ROVlCA, člana delegacije za delegiranje v Zbor krajevnih skupnosti iz KS Krško, zaposlenega pa pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Krško, VABILO KRVODAJALCEM Z darovanjem krvi lahko storite največ, kar lahko stori človek za človeka, zato vas pričakujemo na krvodajalski akciji, ki bo 24. novembra od 7. do 13. ure v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško in 25. novembra od 7. do 13. ure v Osnovni šoli »XIV. divizije« Senovo. Prijave sprejema OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA KRŠKO, v organizacijah združenega dela pa aktivist Rdečega križa, odgovoren za krvodajalstvo. St. 19 — 11. november 1983 NAS GLAS STRAN 9 SKUPŠČINSKI ZBORI SO SPREJELI ... 27. 10.: OSNUTEK OBČINSKEGA STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA — Potem, ko so predstavniki občinske stabilizacijske komisije seznanili delegate s stališči in predlogi tega organa, so delegati podprli osnutek načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Krško ter stališča in predloge komisije. Pri tem so delegati ugotovili, da se z osnutkom dokumenta konkretizirajo naloge, ki izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ter predvsem naloge, ki jih je potrebno v naši občini uresničiti v zvezi z dolgoročno stabilizacijo. Ugotovitve iz razprave bo komisija za pripravo in izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Krško proučila in ustrezno upoštevala. ist POROČILO O USPOSABLJANJU ZA SLO IN DS — Delegati so sprejeli poročilo o organizaciji in izvedbi usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter stališče Sveta za SLO in DS in Odbora za družbenopolitični sistem. Po mnenju delegatov poročilo podaja dejansko stanje. V bodoče bo treba posvetiti vso pozornost vprašanju predavateljev in njegovemu strokovnemu izpopolnjevanju ter zelo pomanjkljivi tehnični opremljenosti za normalno izvajanje usposabljanja. Pri nadaljnjem izvajanju usposabljanja se naj poleg komitejev za SLO in DS bolj konstruktivno vključujejo Zveza rezervnih vojaških starešin ter družbenopolitične organizacije v OZD in KS. OBČINSKI DOLGOROČNI PLAN — Delegati so sprejeli odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986 — 1995 oziroma za nekatera področja tudi do leta 2000. *> ODLOK O VARČEVANJU Z ENERGIJO — Delegati so po razpravi sprejeli odlok o ukrepih za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje in razsvetljavo v občini Krško z amandmajem k 3. členu. Na pobudo delegata Kovinarske Krško je namreč Izvršni svet SO Krško določil naslednji tekst drugega odstavka 3. člena predloga odloka: Ogrevanje prostorov čez dan se prične praviloma eno uro pred pričetkom dela in ne sme trajati dlje kot do 21. ure. ODLOK O VARSTVU PITNE VODE — Po razpravi so delegati sprejeli osnutek odloka o varstvu pitne vode na območju varstvenih pasov črpališč vodovoda Krško. Stališče Normativno-pravne komisije in pripombe iz razprave bodo posredovane pripravljalcu oz. predlagatelju predloga tega dokumenta. ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU — Delegati so sprejeli odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Krško z amandmajem Normativno-pravne komisije in Odbora za družbenopolitični sistem, po katerem je prekršek zoper javni red in mir med ostalim, če kdo na kakršenkoli način moti počitek občanov v stanovanjskih zgradbah. ODLOK O IZOBEŠANJU ZASTAV — Delegati so sprejeli odlok o izobešanju zastav v občini Krško, ki enotno ureja tovrstno problematiko. ODLOK O USTANOVITVI POMEMBNEGA SVETA — Delegati so sprejeli osnutek odloka o ustanovitvi in delovnem področju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško, pripombe Normativno-pravne komisije in Odbora za družbenopolitični sistem pa bodo posredovane sestavljalcu oz. predlagatelju predloga dokumenta. SPREMEMBI DVEH ODLOKOV — Delegati so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o znaku in zastavi občine Krško ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih in znakih pozornosti občine Krško. ODLOK O HIŠNEM REDU — Delegati so sprejeli odlok o hišnem redu v občini Krško, pri čemer je Normativno-pravna komisija opozorila, da je treba 16. člen uskladiti z zakonom o stanovanjskih razmerjih. ODLOK O PRISPEVKU ZA OBRAMBO PRED TOČO — Delegati so sprejeli odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji. POROČILO O POSAVSKI IN SIRSI SOLIDARNOSTI — Delegati so potrdili zaključno poročilo o izvedenih aktivnostih za odpravo ško<-de, ki jo je lani povzročilo neurje s točo v občini Brežice, pri čemer so ugotovili, da je škoda odpravljena — v mejah možnosti — zaradi izrednega sodelovanja delovnih ljudi Posavja kot tudi združenega dela SR Slovenije. POROČILO O PRIZADETI SOSEDNJI OBČINI — Delegati so bili seznanjeni s poročilom o oceni škode po neurju s točo v bčini Sevnica, pri tem pa so r da odprava povzročene '' *» Vini Sevnica presega rl možnosti občine Sevnica Tli stališča in sklepe >.. : r ^ih občin za izvedbo s 0cne akcije v Posavju. Spreji m tudi sklep, naj se v solidarnostni akciji delovni kolektivi sami odločijo za naj- ustreznejšo obliko združevanja sredstev glede na potrebe in možnosti. POOBLASTITEV, RAZREŠITEV IN TROJE IMENOVANJ Delegati so pooblastili ANTONA PODGORSKA, sekretarja Občinskega sekretariata za notranje zadeve, da do dokončnega sprejetja organizacijskih sprememb v občinski upravi opravlja tudi funkcijo sekretarja Občinskega sekretariata za občo upravo in upravno-pravne zadeve (gre za podaljšanje pooblastila). Delegati so razrešili namestnico sodnika za prekrške v Organu za kaznovanje prekrškov pri Skupščini občine Krško ZDENKO VRESK in na njeno mesto imenovali diplomiranega pravnika IVANA SPI-LERJA iz Krškega. Za delegata družbene skupnosti v samoupravni organ Galerije »Božidarja Jakca« Kostanjevica na Krki je bil imenovan ČRTOMIR CAR-GO iz TCP »Djuro Salaj«, TOZD Energija. Za delegatko družbene skupnosti v svet Osnovne šole »Jurija Dalmatina« Krško je bila imenovana ANA SOMRAK iz Savaprojekta Krško. . Kostanjevica na Krki SPOMNILI SO SE PRIZADEVNIH KRAJANOV Ker nismo v INDOK center prejeli nobenega drugega vira (morda celo z obrazložitvami?), povzemamo po Dolenjskem listu z dne 27. oktobra imena dobitnikov priznanj, ki so jih ob krajevnem prazniku podelili v krajevni skupnosti Kostanjevica na Krki: Na slavnostni seji skupščine KS so za uspešno delo v krajevni samoupravi dobili priznanja KS TONE BOLTES ml., ALOJZ JORDAN, JOŽE JORDAN, IVAN METELKO, FRANC ZUPAN in STANE Žagar. Priznanji Osvobodilne fronte sta prejela VILI PUNCUH in ANTON ZAGORC. Dobitnika plaket mesta Kostanjevica pa sta bila tokrat JOŽE JAVORŠEK in SPELA VALENTINClC — JURESlC. St. 19 — 11. november 1983 Kako daleč smo s kmečkim turizmom v naši občini ODPRTA VRATA ZA LETOVIŠČARJE PRI GRUBICEVIH IZ DOBRAVE PRI PODBOCJU SE NAMERAVAJO 2E PRIHODNJE LETO LOTITI TURIZMA — KMALU SE JIM BODO PRIDRUŽILI TUDI DRUGI KMETJE PO DNEVNIKU DELO: DOBRAVA PRI PODBOČJU, oktobra — Grubičevi iz slikovite vasice tik nad Krko sodijo med tiste domačine, ki so zadnja leta že nekajkrat bili na čelu raznih akcij. Tudi na njihovo pobudo so dobili vaščani vodovod in asfaltno cesto, nove načrte pa Vinko, Zofka in njun 18-letni sin znova snujejo te dni. Resno se pripravljajo na kmečki turizem, prve goste pa pričakujejo prihodnje poletje. »Dobro desetletje je to naša tiha želja. Radi imamo ljudi okrog sebe, odkar pa so se hčere omožile in odšle zdoma, je v hiši več prostora in časa, da bi se lahko posvetili gostom, z dopolnilno dejavnostjo pa tudi vnovčili mnoge pridelke in pijačo. Naša domačija ima sicer skupaj z gozdom le okrog 7,5 ha, vendar imamo nekaj zemlje tudi v najemu, tako da gostom ne bi bilo težko ustreči z najrazličnejšo kmečko hrano, domačim sadjem in cvičkom s Sutenskega vrha,-« razmišlja gospodar Vinko. Povsem izdelane načrte ima tudi žena Zofka, ki se je s svojimi dobrotami že nekajkrat izkazala ob razpravah, ki jih pripravlja aktiv kmečkih žena pri Agrokombinatu Krško. »Svojo krušno peč imamo, zato bi bil na mizi vedno domač kruh, lastna prekajevalnica nam omogoča, da ne bi zmanjkalo svinjskega mesa in klobas, meso imamo tudi v hladilni skrinji, postregli bi lahko s fižolom, zeljem in matevžem, pa s kurjo juho ali obaro in ajdovimi žganci, kot sladice pa dodali sirove štruklje, ajdovo potico, razne zavit- ke, domač sir, suho sadje in po-dobro. Iz domačega mleka bi lahko delali razne mlečne jedi in napitke, okrog hiše, poglejte, pa je tudi dovolj domačega sadja!« Ce k temu dodamo še slikovito okolico, mir, zelene gozdove, v katerih je ta čas spet dovolj gob, pa bližnjo Krko, kjer se je mogoče kopati in ribariti, je razmišljanje o kmečkem turizmu še bolj utemeljeno. Potem ko se je mati vrnila z »ogledov« v Savinjski dolini, se je za to dejavnost navdušil tudi sin Franci, ki se je kot tehnik sicer pravkar zaposlil v kostanjeviški Iskri, a se zemlji in delu na njej tudi ne more odreči. »Nekatera vlaganja,« pripoveduje, »bodo seveda potrebna. Nekoliko bomo morali povečati 60 let staro hišo, v spodnjih prostorih pa bo ostala prava kmečka soba s krušno pečjo.« Da so Grubičevi najdlje s pripravami na kmečki turizem, vedo povedati tudi pri krškem Agrokombinatu, kjer žele v tem sredjeroč-nem obdobju usposobiti tri kmetije. Za Grubičeve na Dobravi je sklep že sprejet, pripravljena pa je tudi potrebna dokumentacija. Seveda jim bodo pomagali s krediti, z denarjem iz občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu in hranilno kreditne službe, nekaj pa primaknili še iz občinskega proračuna. Načrte pripravljajo še za Perkovo domačijo pod Bohorjem, kjer bodo gostje lahko bivali tudi pozimi. V bližini je bohorsko smučišče, kmet, ki ima v hlevu 40 glav živine, se že sedaj lahko pohvali z lastno vlečnico pod hišo. Tretjo postojanko kmečkega turizma žele pridobiti v okolici Rake na obrobju Krškega polja. V vseh teh primerih računajo ne le na bližnje goste, ampak tudi na Zagreb in še bolj oddaljene kraje. Ob letu bosta prvi dve domačiji že nared. Vlado Podgoršek Akcija za razširitev telefonskega omrežja RADIO BRE2ICE, 6. novembra — Po razgovoru, ki ga je z ZDRAV-KOM PETANOM, vodjem odbora za postavitev avtomatske telefonske centrale za razširitev telefonskega omrežja v šestih nerazvitih krajevnih skupnostih občin Brežice, Šmarje pri Jelšah in Krško, imela novinarka Irena Majcč, povzemamo nekaj dejstev, ki smo si jih utegnili zapisati: 5. novembra so omenjene krajevne skupnosti, med njimi tudi KS Zdole in KS Dolenja vas iz krške občine, podpisale s PTT podjetjem iz Novega mesta samoupravni sporazum, ki določa medsebojne obveznosti v zvezi s postavitvijo avtomatske telefonske centrale za 400 telefonskih številk in razširitvijo tele-lefonskega omrežja na nerazvitem območju. Vrednost celotne naložbe bo predvidoma okrog 4 in pol milijarde starih dinarjev, od česar bo šla okrogla milijarda za postavitev ATC, ostalo pa za napeljavo krajevnega telefonskega omrežja, ki bo omogočilo, da bo imela telefon povprečno skoraj vsaka tretja hiša. Finančno bo celotna naložba slonela na ramenih prihodnjih uporabnikov telefonskih priključkov, ki so se v okviru krajevnih skupnosti samoupravno obvezali, da bodo sodelovali v akciji solidarnostno in bo tako delež tudi najbolj oddaljenega telefonskega naročnika enak deležu najbližjega. Po mnenju ZDRAVKA PETANA bi ob ugodnem razpletu utegnili akcijo končati po dveh letih. Ce pa bodo kakšni zapletljaji, kot na primer pomanjikanje telefonskega kabla, se lahko akcija tudi za leto dni zavleče, po treh letih pa bodo zagotovo že vsi priključeni, je z veliko gotovostjo napovedal intervjuvanec. Kmečko starožitje (mladi fotografi iz Dolenje vasi) St. 19 — 11. november 1983 NAS GLAS STRAN 11 Poročilo o solidarnostni akciji za Bizeljsko NAJVEČ SO PRISPEVALI: TCP »DJURO SALAJ«, NEK IN RUDNIK SENOVO Nakazana sredstva: 1. Lekarna Krško 10.430,00 2. Rudnik Senovo 227.967,75 3. OS »Dr. Mihajla Rostoharja« Krško 5.000,00 4. Galerija »Božidarja Jakca« Kostanjevica 3.248,35 5. Center za socialno delo Krško 7.601,70 (i. Ljubljanska banka — TPB Krško 46.336,00 7. Slovenija avto, TOZD Servis Krško 20,050,45 i). Varnost Ljubljana, enota Krško 16.935,50 i). Glasbena šola Krško 4.750,35 K). Žito, TOZD Imperial Krško 78.956,80 11. Žito, TOZD Pekarna Krško 20.347,05 12. OŠ »N. heroja Milke Kerin« Leskovec 39.020,00 13. DS DPO občine Krško 13.978,75 14. TOZD PTT Krško 29.258,90 15. Temeljno sodišče NM, enota Krško 8.700,95 Ki. Obč. zdravstvena skupnost Krško 10.650,20 17. Kmetijska zemljiška skupnost Krško 1.498,00 18. Zavarovalna skupnost Triglav Krško 41.653,20 19. Vzgojnovarstveni zavod Krško 18.648,35 20. Osnovna šola Raka 10.661,10 21. Elektrarna Brestanica 53.000,00 22. M-TOZD Hotel Sremič Krško 42.273,85 23. Rudnik Kremen Ravno 12.659,70 24. Novoles — TOZD Bor Krško 46.043,00 25. Novoles — TOZD Sigmat Brestanica 81.359,15 26. Novoles — TOZD Lipa Kostanjevica 58.188,60 27. Delavska univerza Krško 2.086,00 Osnovna šola »Dr. Mihajla Rostoharja« Krško ISKRENO SE ZAHVALJUJEMO . . . ŠE ENI OZD V 17. številki Našega glasa so se učenci in delavci Osnovne šole »Dr. Mihajla Rostoharja-« Krško javno zahvalili družbenim dejavnikom, ki so s svojo takšno ali drugačno pomočjo omogočili, da je letos poleti ta šola lahko v Pionirskem naselju v Nerezinah organizirala tako imenovano šolo v naravi. Pri tem je pomotoma izpadla TOZD, ki je v ta namen prispevala precejšnji delež, zato tudi njej ISKRENA ZAHVALA! To je: METALNA, TOZD TGO SENOVO. 80 2. 28. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško 29. Upravni organi SO Krško 30. Surovina Celje, PE Brestanica 7 31. M-AK, TOZD Meso-poljedelstvo 19 32. M-AK, TOZD Sadjarstvo 50 33. M-AK, TOZD Trgovina, servisi, kooperacija 15 34. M-AK, DSSS 20 35. M-AK, TOZD Vinogradništvo in kleti 30 36. M-AK, TOZD Meso 37. M-AK, DSSS — Hranilno-kreditna služba 38. Osnovna šola Koprivnica 39. OS »Jožeta Gorjupa« Kostanjevica 40. OS »Gorjanskega bataljona« Podbočje 41. OS »Jurija Dalmatina Krško 42. OS »XIV. divizije« Senovo 43. Dijaški dom »Milke Kerin« Krško 6 44. Občinski odbor RK Krško 45. TCP, TOZD TES 64. 46. TCP, TOZD Papirkonfekcija 41 47. TCP, TOZD Celuloza 99. 48. TCP, DSSS 83 49. TCP, TOZD Transport 51 50. TCP, TOZD Komerciala 36 51. TCP, TOZD Vzdrževanje 52. TCP, TOZD Les 53. TCP, TOZD Energija 54. TCP, TOZD Papir 55. Uprava za notranje zadeve Krško 881,20 326,60 497,00 939,70 619,00 821,60 009,70 089,35 463,40 18 10 31 18 143 64 43 141. 891,10 286,00 .848,60 .878,05 811,15 680,95 275,40 528,45 353,40 106,75 465,85 669,85 .610,00 321,40 628,20 969,95 996,25 459,85 56. KS Veliki Podlog 57. KOSTAK Krško 58. Elektro Celje, TOZD Elektrodistribucija Krško 59. SOP, TOZD Oprema 60. SOP, DSSS 61. SOP, TOZD IKON Kostanjevica 62. Nuklearna elektrarna Krško 63. Republiški sekretariat za notranje zadeve Ljubljana 8 64. Zdravstveni dom Krško 54 65. OS »Adama Bohoriča« Brestanica 19 66. SIS za požarno varnost Krško 15 67. Labod, TOZD Libna Krško 144 68. SDK Krško 46 69. Zveza telesnokulturnih organizacij Krško 70. Delavski dom »Edvarda Kardelja« 43 122 105, 70. 14. 55. 374. 312,50 206,60 323,95 979,70 239,00 625,95 592,80 053,95 474,60 631,25 822,40 259,85 292,45 561,40 Krško 3.390,60 71. Skupne strokovne službe SIS 6.979,80 72. Kovinarska, TOZD Tehnoservis 26.063,10 73. Kovinarska, TOZD Prodajni inženiring 26.927,50 74. Kovinarska, DSSS 26.225,10 75. Kovinarska, TOZD Industrijska oprema 74.694,55 70. M-Preskrba Krško 40.000,00 77. Samoupravna stanovanjska skupnost Krško 6.502,00 78. Medobčinski inšpektorat Krško 19.065,90 79. Postaja milice Krško 23.367,85 80. KK SZDL Leskovec 13.150,00 81. Šolski center Krško 38.964,95 82. Transport Krško 5.400,00 83. Lisca, TOZD Senovo 120.574,10 3.538.350,00 19.935,75 (preverjeno po seznamu OS ZSS!) O krvodajalskih akcijah v naši občini »RUDARJI SO SPLOH NEKAJ POSEBNEGA! IN — GESLO BI MORALI SPREMENITI V razgovoru s tajnico občinskega odbora Rdečega križa Krško MARTO BOSINA smo izvedeli nekatere zanimive podatke o dosedanjem poteku krvodajalskih akcij v naši občini v letošnjem letu. Za leto 1983 je bilo v naši občini načrtovanih dvoje rednih krvodajalskih akcij (majska in novembrska), ko naj bi v šestih dneh darovalo kri 1500 krvodajalcev. V ŠTIRIDNEVNI MAJSKI KRVODAJALSKI AKCIJI je darovalo kri 374 litrov 972 krvodajalcev od prijavljenih 996 oziroma le 0,4 odstotka manj, kot jih je bilo načrtovanih za prvo akcijo. Najbolj so se odrezali krvodajalci Rudnika rjavega premoga Senovo, od koder je dalo kri 113 delavcev (planirano 102) oziroma 10 odstotko,v nad planom. Pohvale vredni so tudi delavci Gozdnega gospodarstva Kostanjevica, od koder je bilo 14 odvzemov krvi (načrtovanih 7), in Novolesa TOŽD Lipa Kostanjevica, ki je dal 31 krvodajalcev (načrtovanih 20), ter še nekaterih drugih OZD. Da bi izpolnili letni krvodajalski plan, bi moralo v novembrski akciji sodelovati 638 krvodajalcev, pričakujejo pa večji odziv — odvzemov naj bi bilo okrog 750, tako da bo letni plan vsekakor presežen. STRAN 12 NAS GLAS Št. 19 — 11. november 1983 IZREDNA KRVODAJALSKA AKCIJA ZA NOVOMEŠKO BOLNIŠNICO je postala že tradicionalna. Letos se je v dolenjsko metropolo odpeljalo darovat dragoceno živ-ljensko tekočino 37 delavcev iz naše občine, pri čemer so se še posebej spet izkazali oziroma pokazali veliko mero človeške solidarnosti delavci senovskega rudnika. V zadnjem hipu so se ponudili, da izpopolnijo nepopolno krvodajalsko »posadko«, ki jo je Občinski odbor RK načrtoval iz vrst delavcev tistih OZD, ki niso izpolnile svojega krvodajalskega plana v majski akciji. »•Rudarji so sploh nekaj posebnega...!« jih je navdušeno pohvalila naša sogovornica Marta Bosina. KMAHU BODO NEKATERI DAROVALCI KRVI IZ NASE OBČINE DOBILI NAJVIŠJE MOŽNO PRIZNANJE ZA SVOJO HUMANOST! Krvodajalci dobijo po določenih številih odvzemov značke za darovano kri, za 50-kratno darovanje krvi pa jim podelijo najvišje priznanje — plaketo. In to se bo v naši občini kar kmalu zgodilo. Zaenkrat se to še najbolj očitno obeta DJURO KOVAČU iz Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«, ki je daroval kri že 46-krat, sledi pa mu MAKS LOGAR s Postaje milice Krško, ki je dal kri 42-krat. Po 39-krat so pomagali reševati življenja STANE CERIN, JOŽE REBRSEK in JOŽE ZlCKAR s Senovega, tik za njimi pa so: IVAN FABJANClC iz IGM Sava (37 odvzemov), ANTON ŠKAFAR iz TCP »Djura Salaj« (36) in Senovčan BOŽIDAR FURLAN (35 odvzemov). Geslo Kri rešuje življenje! je kar preveč neosebno, potrebno bi ga bilo spremeniti v KRVODAJALEC, HVALA TI, REŠIL SI MI ŽIVLJENJE! Rudnik rjavega premoga Senovo UDARNIŠKO — 400 TON! VSEM ŽELJAM NI BILO MOGOČE USTREČI je dan pred akcijo zapisala JANA CEPIN — med drugim zadolžena za stike z javnostjo — v gradivu za novinarja. In še: »Odziv je bil izreden. V razmeroma kratkem roku, določenem za zbiranje prijav, se je prijavilo 215 delavcev, od tega 33 žensk in vsi režijski delavci. Prijave so prihajale tudi po razpisanem roku. Prijavili so se upokojenci — bivši rudarji in delavci iz drugih organizacij združenega dela (n. pr. Metalne, Kosta-ka, Šopa). Po izdelanem razporedu bo v jami delalo 118 delavcev, 47 delavcev bo delalo zunaj — na jami, 45 delavcev pa bo opravljalo separacij-ska dela. Jamska dela bodo opravljale tudi 4 ženske. Pri razporeditvi je bilo potrebno upoštevati strokovno in zdravstveno sposobnost prijavljencev.« Preberite, zanima vas! Z novim letom naj bi izločili iz obtoka kovance po 5, 10 20 in 25 par, končne obračune, gotovinske in virmanske izplačilne naloge pa naj bi zaokroževali takole: od 1 do 24 par na 0 par, od 25 do 49 in od 51 do 74 par na 50 par, od 75 do 99 par na 1 dinar. Po novem letu naj bi začeli uporabljati tudi dvoje novih bankovcev: za 2 tisoč in 5 tisoč dinarjev. OBVESTILO SMUČARSKEGA KLUBA KRŠKO Izvršni odbor Smučarskega kluba Krško obvešča, da izdaja smučarske izkaznice in pobira članarino za sezono 1983/84 vsak četrtek od 15. do 17. ure v avli hotela Sremič Krško Marija Novak. S seboj prinesite osebno fotografijo (2 krat 3 cm), dobra je tudi tista iz stare izkaznice. Članarina za smučarje nad 15 let je 250,00 dinarjev, za mlajše pa 100,00 dinarjev. Poleg tega pa je potrebno plačati še izkaznico (10,00 din), nalepko in bone za popust pri nakupu smučarske opreme (10,00 din) ter ovitek za izkaznico (5,00 din). O bonih za popust pri nakupu smučarske opreme: Z njimi je možen nakup smučarske opreme v prodajalnah, navedenih v posebni prilogi smučarske izkaznice. Ob nakupu z njim je potrebno pokazati smučarsko izkaznico, saj so vezani nanjo — torej niso prenosljivi na drugo osebo. O zavarovalnih bonih: V primeru nesreče pri smučanju mora poškodovanec izročiti bon predstavniku smučarskega kluba, ki pošlje bon in ustrezno poročilo Zavarovalnici Triglav. Smučar dobi, kar mu iz zavarovalnega odnosa pripada, seveda le pod pogojem, da je vpisan v register članstva. Zavarovalni bon velja od 1. 9. 1983 do 1. 9. 1984. PRAV JE, ČE ZVESTE O ISEP 2. Novembra sta Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije med drugim obravnavala tudi predlog SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI POSEBNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA ELEKTROGOSPODARSTVO IN PREMOGOVNIŠTVO SR SLOVENIJE. Dokument predvideva med drugim, da bo v zbor uporabnikov skupščine ISEP (interesna skupnost za elektrogospodarstvo in premogovništvo) občinska energetska skupnost za območje občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj, Brežice in Krško delegirala 3 delegate, v zbor izvajalcev pa bosta po 1 delegata med drugimi delegirala Nuklearna elektrarna Krško in Rudnik Senovo. St. 19 — 11. november 1983 NAS GLAS STRAN 13 filmske predstave /z NAŠIH ORGA NIZA CIJ ZDRUŽENEGA DELA IZGUBIŠ, ČE NI ZADOVO- v Delavskem domu »Edvarda Kardelja« Krško Od 1. novembra dalje so filmske predstave v kinu Delavskega doma >>Edvarda Kardelja« Krško v torek ob 17. uri, v sredo in četrtek ob 19.30, v nedeljo pa ob 18. uri. Program za drugo polovico novembra in december pa je takle: NOVEMBER 15. ameriški vestem SIVI OREL, 16. italijansko-francoska erotična komedija RAJ ZA ŠOFERJE KAMIONOV, 17. francoska psihološka drama ZADNJI METRO, 20. ameriška grozljivka LADJA SMRTI, 22 hongkongški karate film VELIČASTNI, 23. danski erotični film SEKS V 100 LEKCIJAH, 24. italijansko-francoska ljubezenska drama ZGODBE NAVADNE NOROSTI, 27. ameriški glasbeni film DISCO VROČICA, 30. ameriški avanturistični film BEG IZ ALKATRAZA. DECEMBER 1. sodobni domači vojni film NA SVIDENJE V PRIHODNJI VOJNI, 4. ameriški pustolovski film OTOK PIRATOV, 6. kavbojski ameriški film EL MA-KO KAVBOJ, 7. japonski zgodovinski film SO-GUNOVI SAMURAJI, 8. ameriška komedija ZAČNITE Z REVOLUCIJO, JAZ BOM ZE PRIŠEL, 11. italijanski avanturistični film ŠERIF V DOLINI NILA, 13. italijanska komedija OBRNI SE DRUGO LICE, 14. angleška ljubezenska drama SLAB STIK, 15. ameriški ljubezenski film SIJAJ V TRAVI, 18. ameriška akcijska drama LOVEC, 21. italijanska komedija ŽENA DEVICA, 22. domača drama LET MRTVE PTICE, 25. angleška kriminalka NAPAD NA PLATFORMO JENIPER 28. sovjetska ljubezenska komedija MOSKVA NE VERJAME SOLZAM, 29. ameriška glasbena komedija HVALA BOGU, DANES JE PETEK. TUJEGA KUPCA HITRO LJEN S KVALITETO KRŠKI LABOD SE JE UVELJAVIL TUDI NA TUJEM — ZA ADIDAS 25 TISOČ ŠPORTNIH BLUZ NA MESEC — POMOČ REZIJSKIH DELAVCEV Krško, 24. oktobra — Sedaj že 330-članski, pretežno ženski kolektiv Labodove temeljne organizacije Libna Krško vsako leto za petino poveča svoj izvoz. Na tujem pa bi lahko prodali še več zelo iskanih ženskih bluz, vendar proizvodne zmogljivosti to onemogočajo. Prav zato še v večji meri izkoriščajo vse lastne rezerve in delajo tudi ob prostih dnevih, ko se kon-fekcionarkam za stroji pridružijo režijski delavci. Ena od šestih proizvodnih temeljnih organizacij novomeškega Laboda deluje v Krškem že dobrih 17 let. Zlasti zadnja leta pa so se uveljavljali kot izdelovalci lahke ženske, moške in otroške konfekcije, v Krškem pa se še posebej pohvalijo z ženskimi bluzami. Pri zahodno-nemških firmah Pfaifle, Erfa in Bungener so se zadnja leta utrdili s kvaliteto in točnimi dobavnimi roki. Zato lahko dosežejo cene, ki se vse bolj približujejo tistim na domačem tržišču. Delavke iz krške Li-bne namreč dobrcnrvedo, kako težko je dobiti tujega kupca", ki pa ga tudi hitro izgubiš, če kvaliteta ni dobra. Tudi kupci jih prav zaradi kvalitete vse bolj iščejo, izvoz pa postaja ekonomsko zanimiv. Letos bodo naredili že 369 tisoč kosov različnih izdelkov, pri čemer so zadnje tedne v celoti delali za izvoz, med drugim na mesec tudi do 25 tisoč kosov športnih bluz za Adidas. Kljub dotrajani strojni opremi bodo za tuje kupce vse do konca leta namenjali polovico svojih zmogljivosti ,skoraj tolikšna pa bo celotna izvozna realizacija v prihodnjem letu. Kljub temu da gre skoraj izključno za predelovalne posle, so zadovoljivi tudi finančni učinki. Ker se sezona za pr.odajo njihovih izdelkov bliža vrhuncu in ker žele do konca leta izpolniti vse obveze, so na seji delavskega sveta sprejeli sklep, delavke pa ga potrdile, da bodo delali še v preostalih prostih sobotah. Tako je bilo tudi ob koncu tedna, ko so za doseganje planskih nalog, in sicer za domači in tuji trg, poprijeli tudi administrativni delavci, ki so se dobro izkazali. V. Podgoršek v DELU D j uro Salaj bo vlagal v karlovške gozdove KRŠKO, 27. oktobra — Znatna večina od preko 2000 delavcev Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško se je na torkovem referendumu izrekla tudi za sprejem samoupravnega sporazuma o dolgoročnem vlaganju v gozdove iglavcev na območju GG Karlovac. S tem si bodo krški celulozarji in papirni-čarji v naslednjih treh desetletjih zagotovili dodatne količine lesa iglavcev. Tovarni Djuro Salaj Krško zagotavljajo domači gozdarji letos sicer 235 tisoč kubikov lesa iglavcev, prihodnje leto pa 250 tisoč, vendar bo treba okrog 40 odstotkov količin kljub temu uvoziti. Krška delovna organizacija bo vsako leto zagotavljala sredstva za obnovo 200 hektarjev gozdov iglavcev, kar jih bo veljalo 15 milijonov dinarjev. (Vlado Podgoršek v dnevniku DELO) S 27. športnega srečanja slovenskega elektrogospodarstva Športnega srečanja se je iz naše občine udeležila 53-člansko zastopstvo Nuklearne elektrarne Krško in 3-članska ribolovna ekipa Termoelektrarne Brestanica, ki se je med 14 ekipami uvrstila na tretje mesto. Nuklearci so dosegli v nekaterih tekmovalnih disciplinah presenetljivo dobre rezultate: šahovska ekipa je bila druga, igralci namiznega tenisa tretji, v ekipnem krosu za moške do 30 let so pritekli drugo mesto, v vlečenju vrvi pa so bili moški tretji. Novoles, TOZD Lipa Kostanjevica na Krki S SUŠENJEM IN GRETJEM NE BO VEC TEŽAV Iz glasila delovne organizacije Novoles (28. oktobra 1983, številka 15) povzemamo zapis iz rubrike NOVOSTI, podpisan z ZD: »Ze dje časa ugotavljamo, da predstavlja velik izdatek oz. strošek sušenje lesa in ogrevanje pro- izvodne hale. Poleg velikih stroškov so bile v preteklem letu in v prvi polovici letošnjega leta težave z nabavo kurilnega olja. Večkrat se je zgodilo, da smo bili v mrzlih prostorih, prav tako smo morali ustaviti sušilnico. STRAN 14 NAS GLAS St. 19 — 11. november 1983 Leta 1973, ko je bila končana investicija proizvodne hale in sušilnice, je bilo kurilno olje še relativno poceni in ni nihče razmišljal o možnosti nabave kotla za centralno kurjavo na lesne odpadke, ki jih je v tozdu veliko. Tako smo zaradi večkratnih podražitev začeli resno razmišljati o izdelavi kotlovnice na trda goriva. V začetku leta smo od besed prešli k dejanjem in naročili izdelavo lokacijske dokumentacije. Takoj po pridobitvi soglasij ter izdelavi lokacijske dokumentacije in izdaji gradbenega dovoljenja so si predstavniki tozda ogledali kotlovnico na lesne odpadke v Slovenskih Konjicah in bili zelo navdušeni nad rezultati te kotlovnice. Sklenili smo pogodbo s SGP Pionir, tozd Krško, in v začetku oktobra so pričeli z deli. Dela so potekala po planu in danes je kotlovnica nared oz. pripravljena za kurjenje. Kurili bomo z lesnimi odpadki, ki smo jih do sedaj za simbolično vrednost oddajali delavcem tozda. Ostanke lesa bomo pripravili na dolžino enega metra in dodajali oblanje. Del lesne mase bomo dobili tudi v tozdu Žaga, to so bukovi odpadki. Menimo, da bo lesnih odpadkov za kurjenje dovolj, še več, po naših izračunih jih niti ne bomo porabili. Trenutno še razmišljamo o delavcih, ki bodo skrbeli za kurjenje. Verjetno bomo za to delo zadolžili čuvaje, ki bodo prejeli dodatno stimulacijo za nalaganje in skrb za delovanje kotla. Torej — pozimi nas ne bo zeblo, izognili se bomo težavam s suho lesno maso in, ne nazadnje, imeli manj stroškov (FIS).« Novoles, TOZD Bor Krško in TOZD Lipa Kostanjevica ŠTUDIJ PRVE GENERACIJE LESARSKIH INŽENIRJEV NA DOLENJSKEM Iz glasila DO Novoles povzemamo še: Oktobra se je pričel študij prve generacije lesarskih inženirjev na Dolenjskem. Na pobudo delovnih organizacij Novoles in IMV se je pričel študij ob delu, ki ga izvaja Biotehniška fakulteta iz Ljubljane. Iz Novolesa se je odločilo za to zahtevno pot do novega znanja 25 delavcev,, med njimi so tudi delavci iz tozdov Bor Krško in Lipa Kosta- njevica. Bližina šole je vsekakor med najpomembnejšimi elementi, ki so vplivali na odločitev o šolanju. Študij poteka večji del intenzivno izven delovnega časa in zato zahteva od slušateljev precej odrekanj, zato je prav, da jih pri tem podpremo in jim omogočimo študij, saj bomo le tako lahko zadostili kadrovskim potrebam, piše glasilo Novoles. OKTOBRSKO PRIZNANJE RADIU BREŽICE 27. oktober 1963 je bil rojstni dan lokalne radijske postaje RADIO BREŽICE, ki je sčasoma postala nepogreš-Ijivo sredstvo javnega obveščanja v posavski regiji. Jubilej so delavci radia in njihovi gostje — med njimi sta bila tudi prvi urednik JANEZ PIHLER,, tretji urednik VLADO PODGORŠEK in dolgoletni tonski tehnik LJUBO STEGER; drugi urednik je bil BOGOMIR JA-VORNIK — proslavili na praznik brežiške občine 28. oktobra 1983. Obnovljeni studio in nova studijska oprema sta omogočila direktni prenos svečane seje brežiške skupščine in družbenopolitičnih organizacij, na kateri je predsednik Skupščine občine Brežice Miroslav Kambič podelil Radiu Brežice OKTOBRSKO PRIZNANJE za zasluge pri uresničevanju nalog javnega obveščanja v tej občini. Pred tem so brežiški radijci pripravili proslavo svojega jubileja v dvoranici Prosvetnega doma, ki jim je med obnovo služila kot zasilni studio. Podelili so številna pisna spominska priznanja družbenim dejavnikom 20 LET RADIA BRE2ICE — V imenu Skupščine občine Krško in družbenopolitičnih organizacij naše občine je uredniku Francu Hedlu izročil spominsko darilo za Radio Brežice Vladir Vogrinc (foto JOŽICA TEPPEY) Novi rubriki na pot ? Slučajno smo iz leskovške osnovne šole prejeli spis Alenke Mirt. Vabimo vse šolarje in mentorje novinarskih krožkov, naj nam pošiljajo svoja najboljša dela. Če jih bo dovolj, bomo zanje ustanovili posebno rubriko. Udedništvo OB TEDNU RAZOROŽITVE ŽELIMO SI MIRU »Peace, love!« Dve svetovno znani besedi. Kako si vsi želimo miru ... toda nihče ne naredi tistega odločilnega koraka. Ce bi odločali mladi! Vladal bi mir, ne pa tekma (neumna, otročja) z orožjem. Komu v korist? Prav nikomur ... Nekatere države se obnašajo prav zares otročje. Zdi se mi, da so kot otroci, ki rečejo: »Mami, kupi mi pištolo, Igor jo ima tudi!-« In potem! Države tekmujejo z orožjem, se igrajo z njim in razmetavajo državni denar. Poglejte! Samo enkrat živimo, naj bo naše življenje lepo in srečno, ne pa mlaka krvi in krutosti. Zakaj je treba tega? Koga naj vprašam, zakaj? Ljudje umirajo dan za dnem ... Mladi ljudje, ki so se borili za BOLJŠE življenje, za mir! In na demonstracijah mladi zahtevajo MIR. Je to kaznivo, če si želijo miru svobode? Ce si želijo živeti NOR-ru, svobode? Ce si želijo živeti NOR-atomsko orožje? Za ubijanje nedolžnih ljudi, ki trpijo. Kaj le mislijo ZDA in SZ s svojim gnilim orožjem? Saj pravim: kot otroci so... Mi pa ljubimo mir, ljubezen! In naj velja Lennonova misel: CE KDO MISLI, DA STA LJUBEZEN IN MIR LE FRAZA, KI BI JU BILO POTREBNO PUSTITI ŠESTDESETIM LETOM, JE TO NJEGOV PROBLEM. LJUBEZEN IN MIR STA VEČNA! ALENKA MIRT, 7. b novinarski krožek OŠ »Heroja Milke Kerin« Leskovec pri Krškem in posameznikom, ki so prispevali k uspešnemu delovanju in razvoju tega iz leta v leto bolj odmevnega in priljubljenega medija in pa seveda k obnovi prostorov ter tehnike. INDOK center občine Krško iskreno čestita delavcem lokalne radijske postaje RADIO BREŽICE ob 20-letnici uspešnega delovanja in za prejeto OKTOBRSKO PRIZNANJE občine Brežice.