Za zadovoljevanje večine »kupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kullurno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje sc razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. žebot slovenska FOR A, F RfE SLOV EN I A Novejši družbeni ln politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljanje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje. Ciril A. Zebot LETNIK XXVI -— VOLUME XXVI April — Maj 1975 VEČKULIURNOST NAJ POSTANE PRIZNANA TUDI V JAVNEM ŽIVLJENJU UREDNIK SPOROČA: Vsled nenadne in težke bolezni našega stavca, je aprilska številka našega lista izšla z zamudo. Stavili so jo v drugi stavnici. Upamo, da bo prihodnič vse v redu — in da vas črke č ž in š ne motijo preveč. Hvala! Današna številka nosi oznako April - Maj, prihodnja bo pa imela oznako: Maj - Junij 1975. —KANADA PIPRAVLJA —UVEDBO ZAJAMČENEGA —LETNEGA DOHODKA V svojih predavanjih na vseučilišču sv. Frančiška Ksaverija 17.marca je izjavil federalni minister za zdravje in blaginjo Marc Lalonde, da je bil dosežen načelni sporazum s pro-vincialnimi ministri v februarju, da bo uvedla Kanada nov splošni sistem zajamčenega letnega dohodka namesto številnih sedanjih programov,ki skušajo finančno podpreti tiste, ki iz raznih razlogov nimajo lastnih dohodkov. Pogajanja so še v teku,kolik delež bo prevzela federalna vlada. Revnejše province bodo dobile večji prispevek iz splošnih državnih davkov kot pa province,ki imajo same močno gospodarsko bazo. A Sedanjimi programi omogočajo večkrat primere, da morejo nekateri dobivati od raznih provincialnih in federalni programov več kot pa drugi,ki so zaposleni. Novi sistem zajamčenih dohodkov bo namenjen predvsem tistim, ki iz kakršnega koli razloga ne morejo delati (bolezen, pohabljenost, onemoglost, in pdb.) in tistim, ki ne morejo najti primerne zaposlitve. Program bo urejen tako, da bodo tisti,ki delajo, imeli višje dohodke kot tisti, ki ne delaj. To bo seveda pomenilo, da bo treba v nekaterih primerih dvigniti plače,ki so zelo nizke. Denar za novi program bo prišel iz povečanega narodnega proizvoda, če si bo gospodarstvo opomoglo in bodo povečani dohodki zadostni za nove izdatke; če pa se to ne bo zgodilo ali ne v zadostni meri, je vlada pripravljena porabiti večji odstotek davkov za ta program. V dosedanji socialni zakonodaji se bliža temu programu dodatno plačilo upokojencem. Ce ne morejo shajati z redno pokojnino, ki pripada v Kanadi vsakemu Kanadčanu (za priseljence so v veljavi nekatere omejitve - da je moral živeti v Kanadi nepretrgano 10 let pred upokojitvijo), so upravičeni do dodatne pokojnine. Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. POMOČ BOLNIKOM Številka 4 & 5 — Number 4 & S Predsednik ontarijske etnične tiskovne zveze g. V Mauko pozdravlja ontarijskega ministerskega predsednika s W Davisa ob vhodu v umetniško galerijo v Kleinburgu,' Ont" kjer mu je bd na banketu izročen dokument "Pro memoria" Ontarijska zveza etničnega tiska je izročila ontarijski provincialni vladi 18. marca poseben dokument PRO MEMORIA, v katerem poziva vlado, naj pospešuje priznanje dejstva, da je Kanada sestavljena iz več kultur, tako s potrebnimi ukrepi v svojem rednem delovanju kot tudi v prizadevanju, da bo to dejstvo priznalo tudi občinstvo. Dokument sta podpisala za zvezo predsednik Vladimir Mauko in tajnik N. Hawrysch. Zveza izreka v dokumentu priznanje prizadevanjem vlade za politiko večkulturnosti ter podporo priporočilom kongresa Heritage Ontario (junija 1972). Pri izvajanju teh priporočil bo mogel nuditi etnični tisk velike podporo. Zveza izraža tudi zadovoljstvo, da ima Ontario posebnega ministra za kulturo v osebi R. VVelcha. Zveza ni interesirana prvenstveno v podporah,ki so sicer tudi potrebne, marveč v programih,ki naj streme za večjo sprejemljivost večkulturnosti celotnega prebivalstva. V te zvezi navaja vrsto ukrepov,ki bodo vodili do tega cilja. A. NA PODROČJU VZGOJE 1. Poučevanje zgovovine Kanade v ljudskih in srednjih šolah mora vključiti tudi zgodovino in kulturo etničnih skupin. Tajnik pape$kega tajništva za edinost kristjanov je prinesel carigrajsemu patriarhu relikvijo sv. Cirila iz Rima. Relikvija bo vzidana v novo cerkev "svetih apostolov Vzhoda",ki jo zidajo v Solunu v čast svetima bratoma Cirilu in Metodu. Papež Pavel VI. je imenoval kardinala šeperja za kamer-lenga - komornika,ki mu pripadajo posebne dolžnosti zlasti ob smrti papeža do izvolitve novega. Kartuzija Pleterje je izdala v slovenskem prevodu knjigo Palemona Glorieuxa, Sveta maga, vrhunec vere. Stane 20 dinarjev. Naročila sprejema Kartuzija Pleterje, 68310 Šentjernej. 2. Pripraviti je treba učne pripomočke za rabo v šolah o zgodovini, kulturi, jeziku itd. etničnih skupin; prirediti sedanje učne knjige, da bodo odražale realnost kulturne mno-goličnosti' Kanade, 3. Ustanove naj se pokrajinska sredisča etničnih študij za preiskovanje in tudi za pouk učiteljev,ki bodo poučevali etnične predmete. 4. Vseučilisča naj dobe zadostno podporo za razširjenje znanstvenega dela na području etničnih jezikov in kultur. 5. Osebje provincialnega ministrstva za vzgojo naj dobi naročilo, da pripravi učne pripomočke za učni načrt, ki bo izražal realnost večkulturnosti v Ontariju. 6. Vlada naj ustanovi etnični muzej ali poseben oddelek pri Ontarijskem muzeju kot tudi provincialni etnični arhiv za ohranitev kulturne dediščine etničnih .skupin. 7. Provincialne umetnostne ( galerije naj zagotove, da bodo zadostno predstavljena dela umetnikov raznih etničnih skupin,ki žive v Ontariju. 8. Posebna knjižnica naj se osredotoči na zbiranje knjig iii drugega materiala,ki prikazuje etnične kulture - tudi jezikih teh skupin. 9. Vlada naj podpira umetnike etničnih skupin, da bodo mogli tekmovati na mednarodnih razstavah. 10. Vlada naj ustanovi tudi nagrade pisateljem in časnikarjem,ki uporabljajo druge ,ezike kot angleščino ali fran coščino. 8. NA PODROČJU DBVESčEVALNIH SREDSTEV Ker je tevizija tolikega pomena kot vpliv na prebivalstvo, naj vlada. 1. nudi potrebna sredstva za .elevizijske programe,ki bodo predstavili etnične skupine Ontariju ter njih dejavnosti; 2. uporablja te programe tudi v šolah ter jih ohrani kot del zgodovine Ontarija; 3. poudarja večkulturni značaj province v vladnih oglasih, tiskovnih konferencah ter v javnem nastopanju članov vlade. Zveza je v svojem memorandumu naglasila, da je še mnogo področij, kjer bi bilo treba dati večjega izraza kulturni mnogoličnosti Ontarija (n. pr. provincialni uslužbenci naj bi predstavljali po svoji sestavi etnično mnogoličnost prebivalstva), toda izpolnitev teh perečih ^htev bi bil dober začetek na peti do ostvarjenja kulturne mnolščnosti Kanade v javnem žMjefrju. 1~ Kaj naj rečemo k vsej zadevi? Da je prišla neka občinska konferenca ZKS do tako nedemokratičnih obdolžitev, zahtev in opozoril, kot se je to zgodilo v Ljubljani - Bežigradu, ni nič novega v današnji slovenski stvarnosti: utesnjevanj in pritiskov na verne je vsak dan več- A ta dogajanja ne najdejo pot v časopise. Toliko bolj začudljiv je zato spodrsljaj "Ljubljanskega dnevnika," ki je poročal o enem primeru vsakdanje slovenske prakse. Ali si je mogoče ta spodrsljaj razlagati kako drugače kot tako, da je ozračje doma že tako nasičeno z odporom do vsega verskega, da so uredniki izgubili posluh, kaj še za v javnost spodobi in kaj ne? "Družina je storila le svojo dolžnost: kot glasilo slovenskih škofov se je potegnila za pravice vernih. Spričo gonje, ki jo je morala v zadnjem času prestati (enega urednika so živčno uničili), je bilo potrebnega mnogo civilnega poguma za ta nujni protest. Najbolj bedno vlogo je pri vsej aferi odigralo okrožno sodišče v Ljubljani: s tistimi, ki so ravnali proti ustavi, se sploh ni pečalo; tistim pa ki so se potegnili za ustavo, je nataknilo nagobčnik! NA$A LUC XXIV, 3., str. 1. tije od idejne togosti, ko so se skušali nekateri partijski teo retiki dokopati do strpnega razmerja do vere in Cerkve. Po Karadjordjevem pa je postala partija budnejša tudi do Cerkve. Ta daje Cerkvi ponovno in ponovno jasno vedeti, kdo je v deželi oblast. Najvišji slovenski partijski voditelji so Cerkev večkrat zelo ostro opozorili, naj ne prestopa v svojem delovanju dovoljenih meja, naj se distancira od klerikalizma, naj prekine stike s politično emigracijo. Zadnji čas pa se zdi, da si je postavila partija dvojni cilj: oslabiti vpliv Cerkve na ljudi s pritiskom na verski tisk in okrepiti marksistični vpliv na mladino z uvedbo celodnevnega pouka in posebnega predmeta (samoupravljanje in osnove marksizma). Čeprav je slovenski verski tisk v primeri s hrvaškim zgledno pohleven, je partiji le trn j v očeh: 130.000 izvodov na teden le ni malo! Odtod "vihar v kozarcu" okrog "Družine" in "Ognjišča" zadnje poletje, ki pa se bo, kot se zdi, pomiril brez zmagovalcev in premagancev. Skoraj neverjetno se sliši, da je bila najbrž glavni razlog za odstop od procesa napačna vest, ki jo je zadnjo jesen ob škofovski konferenci v Rimu vrgla v svet francoska novinarska agencija in ki so jo za njo ponovili nekateri veliki svetovni časopisi, češ da so v Sloveniji priprli urednika "Družine" in "Ognjišča." "Ljudska demokracija" se je zbala, da ne bi preveč trpel njen ugled, in je odstopila od procesa, ki je bil v bistvu insce-niran. Partija se-ne straši naporov za uvedbo popolne marksistične šole. Kako morajo verni pe- skrivnost, ■ kako vse učiteljiš-čnike posebno v predzadnjem letu učiteljišča silijo v partijo: kdor se ne vda, lahko naredi čez svojo kariero (zlasti čez kakšne višje možnosti v poklicu) križ. Uvedba novega predmeta (samoupravljanje in osnove marksizma) v srednje šole je nadaljnji kamen v graditvi marksistične šole. Veliko se zadnje čase govori in piše o uvedbi celodnevnega pouka, a se človek ne more znebiti vtisa, da je tudi tej zamisli botrovala zlasti skrita misel, kako odtegniti mladino vplivom vernih staršev in Cerkve in jih izročiti v varne roke učenikov "znanstvenega" nazora. (Se pa zdi, da iz te moke ne bo dosti kruha: učitelji že itak v vedno večjem številu zapuščajo učiteljsko službo, pa tudi denarno vprašanje bo pri tem trd oreh.) Partijsko taktiko odnosov do Cerkve označujejo zlasti tri stvari: vedno močnejše podtalno zapostavljanje vernih, uporaba dvojne igre in nestrpnost do nasprotnega mnenja. Podtalno zapostavljanje vernikov: Vse pogosteje morajo kandidati za razne službe na politične rešeto; če se pri tem ugotovi, da so verni ali da so si mogoče celo pridobili ime "laikov" v Cerkvi (to je takih, ki berejo berila pri nedeljski maši ali kako drugače nažup-niji pomagajo), je to močna o-vira za službo, saj še niso "razčistili s svetovnim nazorom." A tudi če takšnega vernega kandidata prvo rešeto spusti skozi, ker je obljubil, da bo v podjetju o veri molčal, se kasneje neredko zgodi, da ga odkloni bolj gosto sito partijske trojke, ki je zadolžena za politično čistost podjetja. Takih izpraševanj, zasliševanj, vohunjenj, siljenj k raznim obljubam je vsak dan več- Le redko pa to pride v javnost. Uporaba dvojne igre: Istočasno, ko se je na eni strani gonja proti "Družini" in "Ognjišču" najbolj razplamtela, je na druggi strani partija odlikovala nekatere duhovnike. Piše se in govori o popolni verski svobodi, istočasno pa se zakulisno spletkari proti vernim. Stalno je v govorih vodilnih na- nistov v občini Ljubljana - Bežigrad. Ljubljanski dnevnik je kvenih objektov, prek publicistične dejavnosti cerkve, kate-hizacije mladine (verouka), do organiziranja otroškega var- naslednji dan objavil poročilo'stva, mladinskih izletov ipd-s s te seje. V članku smo med drugim prebrali tudi tole: "V ospredju razprav pa je bila vsekakor problematika de-j javnosti štirih verskih skupnosti v občini. Konferenca je glede na zelo široko paleto problemov, od prošenj za novogradnje, adaptacije, nakupe in popravila cer- vzoče bičanje klerikalizma, ki ga riikjer ni; a rohnenje proti neobstoječemu klerikalizmu dobro služi za večje utesnjen-je pravice vernih. Nestrpnost za nasprotno mnenje: Ko so gkolje predlansko jesen izrazili v "Odprtem pismu vseh jugoslovanskih škofov" nekaj pomislekov glede odnosov civilnih oblasti do vernikov in ko so dali v "Predlogih na ustavna določila" nekaj pripomb, jih je partija ostro zavrnila. Sicer je pa že prej doživel isto usodo ob razmišljanjih o novi ustavi profesor Perko: moral je rz Koordinacijskega odbora za odnose samoupravne družbe z verskimi skupnostmi. Študent filozofije duhovnik Franc Križnik je objavil v zagrebški publikaciji "Svjedočenja" intervju o nekaterih aktualnih vprašanjih, pa je okrožno sodišče v Zagrebu publikacijo zaplenilo in uni- čilo. Gotovo prihajajo vplivi za gih in z interesi socialistične zadolžila vse osnovne organizacije ZKS, da do prvega aprila letos obravnavajo pojave idejnopolitične aktivnosti in vplive verskih skupnosti na svojem delovnem področju in ustrezno ukrepajo. Člani konference so prav tako zahtevali, da se nemudoma izdela spisek vseh 'aktivistov' verskih skupnosti, in sicer za- to, da bi se laže ognili mnogim čudnim načinom kadrovanja, ki so se dogajali v daljni in bližnji preteklosti, ko je pomembno in tudi vodilno mesto v delovni organiziciji zasedal človek, ki ni razčistil s svetovnim nazorom . . . Opozorili so tudi na kadrovanje, ne le v delovnich organizacijah, temveč tudi v šolah. Predvsem velja to za vzgojiteljsko in pedagoško šolo, kar je ozko povezano tudi z vprašanjem delovanja verskih skupnosti. Nevzdržno je namreč, da nam iz dneva v dan prihajajo novi in novi kadri s teh šol, ki so vzgojeni v povsem drugačnem duhu, kot ga zahtevata tako ustava kot vse naše resolucije, dokumenti in končno naš vsakdan." Ponosni smo na ustavo, ki smo jo nedavno sprejeli, saj vsakemu človeku zagotavlja svoboščine in pravice, ki "so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami dru- pravkar opisano partijsko taktiko z vernimi tudi z Verske komisije oz. Komisije za odnose z verskimi skupnostmi, kot se ta sedaj imenuje. Novi predsednik te komisije je čačino-vič, ki je obenem podpredsednik slovenskega Izvršnega sveta. V resnici pa vodi vse delo njen podpredsednik Poljšak, ki je prišel na to mesto iz Rima, kjer je nekaj let deloval na jugoslovanskem veleposlaništvu pri Sv. sedežu. Ker baje pozna vatikanske diplomatske razmere, uveljavlja do slovenske Cerkve politiko skrajne, za Vatikan |e sprejemljive nenaklonjenosti. Tako on kakor njegov tajnik Kastelic sta poslušno orodje sedanjega partijskega vodstva v Ljubljani. Da je pa to vodstvo le delček celotnega partijskega in državnega vodstva in da je v odnosih do Cerkve tako kot ono, to je seveda jasno. M. M. Maribor NA$A LUČ, XXIV, 3, str. 24 - 26. KLERIKALNI ZMAJ Dr. Korošec je imel jeseni 1. 1942 predavanje v Akademski zvezi. Tedaj je rekel sledeče: Če se kdaj zgodi, da naš tisk ne zna pobijati kakšnih liberalnih akcij s pametnimi argumenti, jih začne zmerjati s fra-mazoni. Nasprotno pa liberalci, če nam nimajo kaj pametnega povedati, začnejo pisariti o klerikalnem zmaju. Na to smo se spomnili, ko smo brali govor, ki ga je imel slovenski policijski minister v Črnomlju na proslavi 30 - -letnice Vojske državne varnosti. Dejal je namreč rned drugimi: Klerikalni elementi v rimokatoliš-ki cerkvi skušajo prikazovati nekatere ukrepe za preprečitev zlorab in nezakonitosti kot zaostrovanje medsebojnih odnosov med Cerkvijo in državo, ter omejevanje verske svobode. Trdno smo odločeni, in naši ljudje to terjajo (!?), da ne dovolimo nobenih vzporednih struktur, nobenega ilegalnega organiziranja v nekakšnih klubih, nobenega širjenje emigratske literature in nobene nezakonitosti v materialnem poslovanju. Slovenski komponist v Ljubljani Primož Ramovš je posvetil svojo skladbo "Simfonični portret" škofu Baragi. Pred 45 leti je bila 18. januarja ustanovljena Baragova Zveza v Chicagu. Od ustanoviteljev živi danes samo še neumorni Baragov življenjepisec in zgodovinar Jožef Gregorič- V decembru 1974 je dobil, žal v odsotnosti,ker je bil bolan, slovensko nagrado in bil počaščen kot :.-mož slovensko-amer-iškega radijskega kluba" za 1. 1974. Saskatchevvan je edina provinca v Kanadi, kjer je večina prebivalstva drugega etničnega izvora kot angleškega ali francoskega. Petindvajsetletnico izhajanja sta pred kratkim praznovala beloruski časopis Byeloruski holas ter latvijski Laiks, oba etnična časopisa v Kanadi, Koncem leta 1974 je stopil v menjen podpori dela matere pokoj Glyn Allen, ki je deloval 17 let v Torontu kot višja uradnik oddelka za državljanstvo za osrednjo Kanado. Bil je velik prijatelj Slovencev in je bil vedno pripravljen pomagati tako poedincem kot slovenskim oraganizacijam. Pri nedavni avdienci, pri ka teri so bili navzoči tudi člani vatikanskega odbora za družino, je papež Pavel VI. izjavil med drugim tudi: "Ustanova družine sama je Tereze za reveže. Na eni strani medalje je podoba matere Tereze, delo angleškega umetnika Mihaela Rizzelloja, na drugi pa podoba, sestradanega otroka, proti kateremu se odpirata dve roki. Medalje izdelulejo iz brona, srebra in zlata. Izdanje posebne znamke v počastitev Alfonza Desjardin-esa, ustanovitelja kreditnih zadrug v Severni Ameriki (8c) bo sovpadla z letno konvencijo društva filatelistov (Royal Phil- bolj zdrava in močnejša kot pa atelic Society) v mestu Ouebec bi nekateri želeli, da verjame-' mo. In krščanski ideal družine je še vedno možen bolj, kot kedaj ga je treba razglaše-vati ter v tem smislu krepiti dobro voljo zakoncev ter tečaje za pripravo na zakon." FAO, posebna agencija v okviru OZN za poljedelstvo in prehrano, je počastila mati Terezo, ustanoviteljico misijo-nark ljubezni, s posebno CERES medaljo. Izkupiček iz prodaje teh medalj, ki jih prodaja urad FAO v Rimu, bo na- od 29 - 31 maja 1975. Izdaje prvega dne stanejo 28c in jih je mogoče dobiti ali na poštnih uradih ali pa direktno od Phila-telic Service, Canada Post, Ottavva, Ont., K1A 0B5. Vlada v Britanski Kolumbiji namerava uzakoniti možnost za ustanovitev provincialne ustanove,ki bo imela podobne velike banke ne marajo ustanoviti podružnic, obenem pa tudi nuditi družinam možnost hipotečnih posojil. Pročitnice drugače. Zadnje čase se večajo primeri,ko si družine privoščijo počinnice v drugih krajih z zamenjavo hiš-Zamenjavo posreduje Pan Am's VVorld Home Service Ex-change, ki tiska posebno z naslovi družin,ki so pripravljene nuditi svojo hišo za določeno dobo. Iz te knjige si izberejo naslov družine, ki je voljna odstopiti svojo hišo ob času in v kraju,kjer bi radi preživeli počitnice, če se iskaže, da je tudi ta družina interesirana na njihovi hiši, pride do izmenjave - edini strošek, ki ga imata obe družini, je samo strošek za potovanje. skupnosti, ki so določene z ustavo." (čl. 195 Ustave SRS. Zato takšno pisanje v enem od sredstev družbenega obveščanja zadene kot udarec v oko. Po domače bi mogli pisanje v Dnevniku povedati nekako takole: Izdelajmo si seznam tistih, ki si na takšen ali drugačen način upajo javno pokazati svojo versko pripadnost, da bomo vedeli, komu moramo onemogočiti kariero! Pa naj bo to kariera v družbeno - političnih organizacijah ali pa strokovna kariera v organizaciji združenega dela. Prepričani smo, da je takšno pisanje (ali tudi sklepanje na sejah) v izrečnem nasprotju z ustavnimi načeli. Ustava SRS je namreč v tem pogledu zelo nedvoumna. "Občani so enaki v pravicah in dolžnostih, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj. Vsi so pred zakonom enaki." (čl- 197) Torej pripadanje tej ali oni veroizpovedi ne more (in ne sme!) biti ovira za nobenega občana SFRJ, da bi si izbral delo po svojem okusu in da bi sprejemal bremena tudi pomembnih in vodilnih delovnih mest. "Zajamčena je svoboda dela. Vsakdo si svobodno izbira poklic in zaposlitev. VSAKEMU OBČANU STA POD ENAKIMI POGOJI DOSTOPNA VSAKO DELOVNO MESTO IN VSAKA FUNKCIJA V DRUžBi." (čl. 202, podčrtalo ur.), čudno (in protiustavno) bo kadrovanje šele, če ga bodo družbeno - politične in delovne organizacije opravljale na podlaggi spiskov verskih "aktivistov". Za poseganje v temeljne pravice vsakega občana SFRJ ima ustava precej ostre besede: "Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje č'o Glas kanadskih Srba prina-i vekova pravica, ne glede na to, ša v nadaljevanjih zgodovino funkcije kot kanadske banke, j Srbov v Kanadi, ki jo je napi- ki delujejo na podlagi federal- sala Olga B. Markovic. Zgodo- ne zakonodaje. Namen vlade vina je pisana v angleščini in je ustanoviti finančne zavode Glas jo prinašaš v svojem an tudi v manjših krajih, v katerih glejko pisanem delu. kdo to stori", (čl. 223). Ni treba posebne pravne izobrazbe, da človek dojame nesoglasje med ustavnimi načeli in pisanjem Ljubljanskega dnevnika. Ko so hoteli (in še hočejo) nemški nacionalisti na Koroškem preštevati slovensko narodnostno manjšino, se je temu ogorčeno uprla vsa napredna javnost. In prav je tako. Pred leti je ves svet s pomilovalnim nasmehom (pa tudi z grenkobo v ustih) spremljal sloviti McCarthyjev "lov na čarovnice". Prosluli ameriški senator je pripravil dolge sezname imen, "črne liste" tistih državljanov ZDA, ki so osumljeni, da so komunisti ali naklonjeni komunistom. Tudi spiske verskih "aktivistov" bi mogli spraviti v kategorijo preštevanja ali vsaj blizu nje. Člankar v Dnevniku sicer ni pojasnil, kaj misli s pojmom "aktivist": Morda tudi občinska konferenca ZKS tega ni storila, lahko pa sklepamo, da je "aktivist" vsak vernik, ki si upa javno izpovedati svojo versko pripadnost. Zakaj je mogoč takšen sklep? Zaradi preproste ugotovitve, da bi mogli v Cerkvi na Slovenskem na prste prešteti tiste laike, ki se zares angažirajo v smislu koncilske-ga odloka o laiškem apostola-tu. Spiskov duhovnikov pa najbrž tako ni treba delati, saj se nihče od njih ne poteguje za funkcije v družbi. Kaj več od nedeljskega branja beril , sodelovanja v župnijskih svetih, priložnostnega sodelovanja pr! raznih oblikah kateheze ali v publicistiki pa naši laiki v resnici ne delajo. To pa je, menimo, prav gotovo še vedno v okviru Ustave, ki pravi: "Izpovedovanje vere je svobodno in je človekova zasebna stvar" (čl. 229). Spisek "aktivistov" bi pomenil vmešavanje v človekove zasebne (ali osebne) zadeve, če že odštejemo kratenje ustavnih pravic, ki smo jih že omenili. Pa še nekaj je, kar prizadene občana SFRJ, če je vernik, a se hkrati trudi, da bil dejaven član socialistične samoupravne družbe: nezaupanje, na katerega lahko večkrat naleti. Zapis v Dnevniku je samo potenciranje takšnega nezaupanja. Večkrat smo slišali naše najvišje družbeno - politične delavce, kako se govorili o vlogi vernikov v NOB. Poudarjali so, da so se takrat borili vsi, ne glede na svetovni nazor, socialni položaj ali versko pripadnost. Tudi izgradnja povojne Jugoslavije s socialistično samoupravno ureditvijo je sad žuljev in prizadevanj verujočih in neverujočih občanov. Zdi se, da nekateri o tem sodelovanju nočejo nič več slišati. Kako naj se zdaj počuti, denimo, veren delovni človek, ki vidi pred seboj bogato ustvarjalno pot, a se pri tem zaveda, da bo njegovo ime v spisku verskih "aktivistov" nepromostljiva ovira na tej poti? Enako nezaupanje v državljansko lojalnost vernih občanov veje iz trditve, da prihajajo iz šol kadri, "ki so vzgojeni v povsem drugačnem duhu, kot ga zahtevata tako ustava (?!) kot vse naše resolucije, dokumenti in končno naš vsakdan." Ta vsakdan torej zahteva ljudi, ki ne verujejo, z drugo besedo, verujoči ljudje niso sposobni tvorno živeti in delovati v tem vsakdanu. Kakorkoli že obračamo pisanje Ljubljanskega dnevnika, se ne moremo izogniti dejstvu, da krši nekatera ustavna določila. če je časnikar po svoje prikrojil razpravljanja in sklepe seje občirtske konference ZKS Ljubljana - Bežigrad, potem je konferenca dolžna od časnika zahtevati popravek, če pa je konferenca v resnici zahtevala, naj se "nemudoma izdela spisek verskih 'aktivistov' (in drugo, kar sodi zraven), potem, menimo, smemo pričakovati javno pojasnilo, kako bo organ ZKS to spravil v sklad l Ustavo SRS. Družina, Ljubljana, 26. jan, 1975, str. 3. LOVENSKEGA Tl&JKA "KLIC TRIGLAVA" London 22. 2. 1957. LETO: XXVIII. $TV. 426. STRAN 2. UTIHNIL JE SLOVENSKI "GLAS AMERIKE" Iz "proračunskih razlogov je ameriška UNITED STATES INFORMATION AGENCY s pn/im februarjem tega leta ukinila oddaje GLAS AMERIKE v slovenskem jeziku, enem od prvotnih jezikov tega radia. Zahodni in tudi ameriški poznavalci razmer v Srednji Evropi so Sloveniji in Slovencem vselej upravičeno priznavali, da je Slovenija najnaprednejša republika v jugoslovanski federaciji. Prav to dejstvo, pa je skupno z navedbo, večina Slovencev govori ali vsaj razume tudi nemško, italijansko in srb-skohrvaško, potisnilo slovenski jezik na eno najnižjit mest na "prioretetni" lestvici, ki jo u-porblja ameriška informativna agencija. Slovenski prostor naj-bi bil tudi relativno dostopen tujim, to je zahodnim virom informacij, in tako je bila slovenščina "iz proračunskih razlogov" eliminirana iz programa GLASA AMERIKE. Toda odločujoči dejavniki niso prav nič upoštevali dejstva, da so najblifji "zahodni" viri informacij v Sloveniji tisti iz Italije in Avstrije. Ti pa so komaj priljubleni zaradi tekočega spora o položaju slovenske manjšine v Avstrii in Italiji. Ljudem v Sloveniji je GLAS A-MERIKE vselej tudi predstavljal uradno mnenje ameriške vlade in naroda, in tega seveda ne more nadomestiti. noben drug "zahodni" vir. Ameriške -slovenske organi zacije so po dolgih letih prizadevanja leta 1972 vendarle uspele, da je bil v Ljubljani odprt ameriški Informativni center. Več kot ironija pa je, da je bil ta skromen uspeh zdaj neutraliziran, če ne povsem uničen, z ukinitvijo slovenskih oddaj GLASA AMERIKE. Slovenci po vsem svetu se bodo torej upravičeno vpraševali, kakšna "dobričina" je stric Sam, ki z eno roko daje, z drugo pa jemlje. Ameriški center v Ljubljani seveda opravlja važno funkcjo. toda kljub temu služi samo omejenemu številu ljudi, se pravi samo ljudem, ki kolikor toliko razumejo angleščino in ki tudi živijo v Ljubljani. Prav gotovo pa ni treba poudarjati, da je ta center v svojem delu izročen na milost in nemilost slovenskih in jugoslovanskih oblasti, ki ga lahko spet čez noč ukinejo; kje bo potem ostala ameriška "navzočnost" v Sloveniji? Ameriški center v Ljubljani tudi ne more nadomestiti tistega vsakodnevnega, skoraj bi rekli intimnega stika, ki so ga imeli slovenski poslušalci GLASA AMERIKE vsako jutro in to v svojih lastnih domovih. Reakcija med ameriškimi Slovenci je bila razumljiva in hitra. Pričela se je spontana1 kampanja, da se rešijo slovenske oddaje. 2al je kampanja ostala brezuspešna, dasirav-no so bili vanjo zajeti vsi slovenski predstavniki v Kongresu in druge naklonjene osebnosti. Nehote je tem prizadevanjem priskočilo na pomoč tudi čikaška PROSVETA, glasilo ta-kozvanih "naprednih" Slovencev v Ameriki, ki je v svojem uvodniku 14. januarja korajžno zapisala, da so oddaje GLASA AMERIKE namenjene "zasužnjenim narodom" in to s posebnim'' namenom, da huj-skajo prebivalstvo teh socialističnih držav k uporu zoper njihov novi gospodarski, družbeni in politični sistem. Odaje GLASA AMERIKE pravi PROSVETA, pa naj bodo slovenske, srbske, ali hrvatske, samo ovirajo razvoj dobrih odnosov med Združenimi državami in Jugoslavijo- Prosvetin uvodničar I. B. (najbrž Ivan Boštjančič, ki je bil PROSVETI poslan na pomoč 'z Ljubljane), očividno ni slišal enesame oddaje GLASA AMERIKE za Slovenijo, ker bi se sicer ne znebil take bedarije. Pokazal pa je, zakaj je čikaška PROSVETA edina slovenska publikacija izven Slovenije, ki lahko kroži v domovini. Jasno pa je tudi, da njegovo mišljenje in pisanje, vsaj do določene mere, izraža mišljenje vodilnih slovenskih krogov. Kako predstavlja PROSVETA a-meriško politiko in življenje ljudem v domovini, je pa tudi znano. Kako bodo na to odločitev ameriške informativne agencije reagirali ljudje v domovini, bo težje presoditi; lahko pa predvidevamo, da so vsaj z glavo zmajevali, ko so š'išali, da si mogočna Amerika ne more več privoščiti pol ure na dan GLASA AMERIKE v slovenščini. Tudi ostaja celotna zadeva nerazumljiva iz drugih razlogov. GLAS AMERIKE namreč odaja tudi v srbsko-hrvatskem jeziku, in to polno uro na dan. Vprašati je treba, kako da odgovornim ljudem ni prišlo na misel, da bi dali vsakemu od treh jezikov, ki so celo v Jugoslaviji sami enakopravni, eno tretjino časa, pa bi lahko obstali vsi trije brez posebne škode. Druga zanimivost pa je tudi v tem, da je bila ukinitev izvedena prav v času, ko je bilo najavljeno, da bo predsednik Ford obiskal Jugoslavijo. Ko je bil tam nekdanji predsednik Nixon, je bilo bolj važno, da si je ogledoval Kumrovec kot pa Ljubljano, Ford pa je tej brci slovenskemu narodu dodal še novo, z ukinitvijo slovenskih oddaj GLASA AMERIKE. Ameriška politika je bila vselej težko razumljiva in zdi se. da so ljudje v VVashingtonu spet enkrat napravili odločitev, ki nima ne repa ne glave. SI. julijem 1975 bodo smele banke v ZDA uvesti v trgovine in durge prostore, kjer ljudje plačujejo (n.pr. letališča) posebne elektronske stroje,ki bodo povezani z banko. Strankam tako ne bo treba hotiti v banko. Svoje račune bodo mogli plačati elektronsko iz svojih tekočih računov v banki. Avtorja knjige Been taken lately (Ralph Turtinen Publish-ing Co., Wayzata, Minnesota 55391. $2.95) Joe Cartvvright in Jerry Patterson ugotavljata, da izgube prebivalci ZDA mnogo več denarja na račun prijaz- nega smeha in zgovornega jezika raznih prodalcev kot pa na račun tatov in vlomilcev. Knjiga temelji na dokumenti-vanih primerih zlorab in daje navodila, kako se obvarovati, da ne nasedemo takim trikom. V 2'/2 letih je izplačala federalna vlada v Ottavvi 4.3 milijona dolarjev podpore, raznim etničnim skupinam. Največ so dobili Ukrajini (450.760$), Črnci (291.331$), Poljaki (258.009$), Italijani (241.657$), Judje (204.-740$), Nemci (42.698$) in Kitajci (105.810$). AL' PRAV SE PIJE JU2NI BRAT al' "JUiNI BAT"? —AQ— V decemberski številki ka nadske SLOVENSKE DRŽAVE se je oglasil dr. Peter Urbane in ugotavlja, da je izraz "južni brat" pod narekovajem žaljiv za narode Jugoslavije. Nedvomno ima prav, četudi se ne sku$a so-očiti z okoliščinami, z razočaranjem Slovencev nad vso aroganco, s katero so in nas še vedno zavračajo tisti naši bratje, ki v Jugoslaviji v resnici odločajo, Dr. Urbane se tudi ne sooči z vsem tistim vzdušjem, ki ga zlasti pri srbskih ljudeh še vedno gojijo določeni krogi; še do nedavna so te na jugoslavanskih veleposlaništvih nahrulili, ako si kaj vprašal po Slovenko, češi kakšen jezik je to, ali ne znaš "jugoslovansko"? Preprosti srbski ljudlje pa te še zmeraj vprašajo. Kdo jih tako vzgaja? In prav ta problem je za jugoslovansko eksistenco večji kot pa slovenski "južni brat", izraz resničnega razočaranja, s čigar vprašanjem se dr. Urbane nikakor noče spoprijeti. Namesto tega se potegne v neko samokritično vzdušje, ki vzbuja vtis navidezne neprist-ranosti, češ, "Mi Slovenci sami takrat nismo bili pripravljeni na radikalni poseg z zasedbo Koroške, ke je to zahteval čas". Seveda ne gre za "nas Slovence," ampak za nekaj takratnih politikov in politikantov. In sper, "da je nepošteno trditi, da Slovenci leta 1918 nismo spontano optirali za Jugoslavijo", - Vprašanje je namreč v resnici mnogo bolj zapleteno, kajti znano je, da se je množično gibanje za majsko deklaracijo sprožilo šele potem, ko jo je podpisal ljubljanski škof Jeglič, ker so slovenski ludje najbolj zaupali svojim duhovnikom. To pa ni ravno "spontano", ali ne? Končno se potem dr. Urbane spravi na gospodarske razloge za Jugoslayijo. Na te razloge se očividno ne spozna, ker modruje naslednje; " ... da pogledamo samo površno gospodarstvo, ugotovimo, da danes Slovenija izvaža samo polovico tega, kar uvaža iz tujine. Naša naravna bogastva so omejena in naša industrija je navezana na jug. Brez gospodarske s carino neomejene povezanosti z jugom, bo Slovenija v silnih težavah vsaj za eno generacijo, razen ako dovolimo odhod pol-milijona Slovencev, ker čisto enostavno ne bo dovolj dela v taki situaciji v prosti slovenski ekonomiji, s primernim sred-nje-evropskim standardom . .." Vse te trditve niso točne in pripomniti je treba, da tako ali drugačno fantaziranje ne more prinesti tudi za samo jugoslovansko misel nikakega napredka. Pisec nima nikake predstave o vrednosti blaga in surovine. Ze v začetku naredi napako, ko zagotovlja, da Slovenija (:) uvaža toliko iz tujine, a v tujino (:) samo polovico tega. | Izpusti pa, da mora izvažati drugo na jug po nižjih cenah. S tem jug pokasira ogromno količino slovenskega, v to blago vloženega dela že samo s to preprosto operacij. In potem še strahotni izdatki "nerazvitim"? So jih v taki meri Slovenci res dolžni? Odkod dr. Urbane ve, da je slovenska industrija "vezena" na jug? In dalje, kje le naravna bogatstva niso omejena? Mar res misli, da bi za tako ceno kot mora Slovenija poslovati z jugom, ne mogla dobiti manjkajočih naravnih bo-, gastev (surovin) od drugod? In ali ve nadalje, za katera "bogastva" naj bi šlo? 2elezo moramo v Sloveniji uvažati iz tujine. Edino za baker mogoče, toda ali ve, da borski rudnik baker izvaža, v Sloveniji pa so ga morali, vsaj do nedavna u- važati iz tujine? Naj torej dr. Urbane postreža s podatki o tem, kako ti odnosi Slovenije z jugom resnično potekajo! In naj si ne dovoli tako poceni trditve, češ da Slovenci "enostavno v taki novi situaciji ne bomo imeli dovolj dela". Bolje bi bilo, da pokaže strokovnost svojih trditev. Vse take trditve, kot omenjeno, niso v prid tudi jugoslovanskemu prepričanju samemu. Vse surogate in potvor-be večina slovenskih ljudi že dolgo pozna in se jim zato jugoslovanstvo ob vsem tem le še bolj upira. Nekaj drugega bi bilo namreč, ako bi se resnica priznala in sicer, da je v sedanjem jogoslovanskem okviru položaj slovenskega človeka neznosen, kajti tako oropan evojega dela ni bil še nikoli, šele na podlagi teh stvarnih ugotovitev bi bilo mogoče razmišljati in stvarno načrtovati, kako je mogoče pravično urediti jugoslovanske razmere. Ako nekdo že od samega začetka prikriva slovenskim ljudem resnični jugoslovanski problem, jim daje nezaupnico in jih ima za naivne ter prav gotovo vse še poslabša, dasi bi se lahko res zgodilo, da bi ob danih razmerah bil še zmeraj najbolj realen izhod za Slovence, ostati v sprejemljivem jugoslovanskem okviru. Toda prav zaradi takih poceni slepil se lahko zgodi, da slovenski Ijčidje v tem odločilnem trenutku ne bodo pripravljeni verjeti v tako, v teh okoliščinah najpametnejšo rešitev in se bodo zagnali v kako drugo, tvegano, lahko tudi usodno. Odvisno je pač od razmer in sprotnega položaja, ki narekuje pravi trenutek za eno ali drugo rešitev slovenske eksistence. Zato ni zametavati ne slovenske državnosti ne jugoslovanske skupnosti. Tudi za misel jugoslovanske skupnosti nas mora voditi resnica, ne pa prikrivanje in potvorbe. Kajti ali res mislite, da bi mogla jugoslovanska skupnost biti trdna, ako bi se slovenski človek v njej počutil kot nekak objekt, češ da sam ni zmožen obstajati, ker da je bitno neekonomski? Hvala lepa. Ce je tako slovenstvo, ki bi pomenilo edino izkoriščanje in neživljenskost. In taki primeri so že pri naših ljudeh v Nemčiji. Kar pozanimajte se, koliko staršev je, ki se trudijo, da bi njih otroci na tujem, mislim na naše delavce, res ohranili slovensko govorico in ostali Slovenci? Take so torej posledice poceni "farbanja" naših ljudi, ki še slovenske tragike na svoji koži prav dobro zavedajo. In zato tudi jugoslovanski okvir ne more pomeniti nekakšen splav pred dozdevnim brodolomom, za katerega nihče ne ve, od kod in od koga grozi, ampak samo svobodno slovensko odločitev, v spoznanju, da je taka rešitev pametna in sprejemljiva. Kar pa znova ne pomeni, da bi bili Slovenci v njej tako vklenjeni, da bi se iz nje ne moggli več rešiti, ako bi pozneje razmere postale nesprejemljive. P. S. Mogoče še nekaj. Ni zmeraj varno podpisovati se pod starimi objavljenimi sta-lišči- In kdor po tolikih letih v svobodnem svetu apelira na podpise in na edino na stališča, ne izkazuje demokratičnosti, ampak edino nepoznavanje razmer in nesposobnost umeti resnični problem slovenskega človeka. ONTARIO Government Information $e važnejše, mi želimo deliti z drugimi bogatstva in notranjo globino, ki prihajata preko aktivne soudeležbe in občest-venega življenja. Kultura mora biti deljena z drugimi ljudmi, ako hočemo, da ostane živa. Le s sodoživljanjem naše kulture lahko delimo ta dar z drugimi ljudmi in istočasno pov-spešujemo večje razumevanje med kanadčani. 'Ontarijsko Ministerstvo kulture in razvedrila je bilo ustanovljeno za podpiranje in vzpodbujanje najrazličnejšega kulturnega izražanja vseh ljudi v naši Provinci. Vemo, da je vzdrževanje naše kulturne dediščine pri življenju neobhodno potrebno za bodočnost,vsakega. V Ontario mi delamo na tem. Za nadaljne informaeje o našem ministerstvu. ste dobrodošli, če pišete v vašem lastnem jeziku na: VA§A KULTURNA DEDIŠČINA JE VA2NA ZA ONTARIO tako va^na, da smo ustanovili novo Ministerstvo za kulturo in razvedrilo, da to istima pomaga pri rasti. Ontarijska vlada pripoznava, da sta kulturna tradicija in dediščina ontarijskih ljudi prav tako važni, kot so izvežbanost ali izobrazba pri gradnji boljšega življenja. Vemo, da so ljudje in ne stvari, ki odločajo o veličini družbe in da ni nič bolj dragocenega za ljudi, kot je njihova kultura. Prav zato je Ontario ustanovil novo ministerstvo, ki je popol- noma predano podpiranju ob-čestvenega in osebnega izboljšanja, — je to Ministerstvo za kulturo in razvedrilo. Upamo, da bomo z različnimi programi na področjih od gledališča do hockeya, od plesnih skupin do knjižnic zmogli držati pri življenju iskro osebnega ustvarjanja in človečanske odličnosti, ki predstavlja kulturo. Ministry of Culture and Recreation Communications Branch Main Parliament Building, Room 347 Queen's Park Toronto, Ontario M7A 1Y7 Ministry of Culture and Recreation Robert Welch, Minister Government of Ontario * VVilliam G. Daviš, Premier • Kanadska komisija za nadzorstvo nad cenami je izdala zelo koristno knjigo, ki vsebuje navodila, kako zagotoviti kvalitetno hrano ob zmernih cenah. Po raziskavah te komisije plačuje povprečna kanadska dru- Na tiskovid konferenci Ontarijske liberalne stranke za urednike etničnih listov dne 17. aprila v Royal York hotelu je govoril in nato odgovarjal na stavljena vprašanja vodja li-beralov (In opozivije) g. R. Nixon. Na sliki so od leve na desno: g. R. Nixon, g. V. Mauko, urednik našega lista in predsednik E.T.Z.O., gdč. L. Zvvolak, nastavljenka liberalne stranke in g. L. Mokrzycki, predsednik "Nevv Canadian Publication", družba za oglaševanje v etničnem tisku. žina s 4 člani letno'okrog 1000 dolarjev več za hrano kot bi bilo potrebno za zadostno in zdravo hrano. Uporaba navodil te knjige ne bo samo pomagala družinam zadostno in zdravo prehrano v dobi stalno naraščajočih cen, marveč bo koristila še na drug način—zmanjšala bo zdravniške stroške, ki so posledica nepravilnega hranjenja. Po cenitvi komisije porabijo Kanadačani letno eno milijardo dolarjev za zdravljenje bolezni, ki so posledica napačne prehrane. Knjiga ne stane nič. Pišite ponj o na naslov: Food Prices Rcvievv Board, P.O. Box 1540, Station B. Ottavva, Ont. KIP 5Z5 • Kmetje na polotoku Gaspe v provinci Quebec začenjajo v , vedno večji meri kmetovati po metodah organičnega kmetovanja — ob izključitvi umetnih gnojil in kemikalij za uničevanje mrčesa. Provinca podpira to prizadevanje s posebnimi vzornimi kmetijami. Ker se večajo dokazi, da škodujejo umetna gnojila in kemikalija za uničevanje mrčesa človeškemu zdravju, je tudi povpraševanje • Študiju madžarske etnične skupine bo posvečena revija' Canadian-American Revievv of Hungarian Studies. Prva številka je izšla 23. oktobra 1974. Vsako leto bosta izšle dve številki. PROSIMO PORAVNAJTE NAROČNINO! • Kanadski program Nevv Horizons za upokojence, ki ga podpira federalna vlada (začetek v 1. 1972) je zelo priljubljen. Od svojega začetka je koristil 676.802 osebam v 3.280 različnih programih, za katere plača država stvarne stroške. Država je prispeval doslej kakih 18 milijonov dolarjev. Za prihodnje finančno leto je predvidela za te namene 14 milijonov dolarjev. s po hrani, pridelani po orga-niskih metodah, vedno večje in tako trg zagotovljen. Bratu Sa-vignatu iz Jolietta zdravnikie. 1939 niso dali nobenega upanja na življenje, ker je imel težave s prebavnimi organi. Ž^čel je sam pridelovati hrano po orga-nični metodi in danes pri 75 letih zdravje odseva iz njega. • Večina pogovorov danes se vrti okoli gospodarske krize in inflacija. Za primerjavo s krizo 1. 1929 in prihodnjih let si je dobro priklicati v spomin takratne podatke: brezposelnost je dosegla 25%, plače so se znižale za celo tretjino in proizvodnja se je znižala za 54%. • Po študiji organizacije Načrtno starševstvo (Planned parenthood) je bilo v letu 1974 v ZDA 900.000 splavov, kar je 53% več kot 1. 1972, ko je Vrhovno sodišče v ZDA razveljavilo zakonodajo poedinih dižav, v kolikor so ovirale splav na zahtevo. t Ji t-J____._