Za zadovoljevanje večine »kupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kullurno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje sc razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot
slovenska
FOR A, F RfE SLOV EN I A
Novejši družbeni ln politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljanje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. Zebot
LETNIK XXVI -— VOLUME XXVI April — Maj 1975
VEČKULIURNOST NAJ POSTANE PRIZNANA TUDI V JAVNEM ŽIVLJENJU
UREDNIK SPOROČA:
Vsled nenadne in težke bolezni našega stavca, je aprilska številka našega lista izšla z zamudo. Stavili so jo v drugi stavnici. Upamo, da bo prihodnič vse v redu — in da vas črke č ž in š ne motijo preveč. Hvala!
Današna številka nosi oznako April - Maj, prihodnja bo pa imela oznako: Maj - Junij 1975.
—KANADA PIPRAVLJA —UVEDBO ZAJAMČENEGA —LETNEGA DOHODKA
V svojih predavanjih na vseučilišču sv. Frančiška Ksaverija 17.marca je izjavil federalni minister za zdravje in blaginjo Marc Lalonde, da je bil dosežen načelni sporazum s pro-vincialnimi ministri v februarju, da bo uvedla Kanada nov splošni sistem zajamčenega letnega dohodka namesto številnih sedanjih programov,ki skušajo finančno podpreti tiste, ki iz raznih razlogov nimajo lastnih dohodkov. Pogajanja so še v teku,kolik delež bo prevzela federalna vlada. Revnejše province bodo dobile večji prispevek iz splošnih državnih davkov kot pa province,ki imajo same močno gospodarsko bazo.
A Sedanjimi programi omogočajo večkrat primere, da morejo nekateri dobivati od raznih provincialnih in federalni programov več kot pa drugi,ki so zaposleni. Novi sistem zajamčenih dohodkov bo namenjen predvsem tistim, ki iz kakršnega koli razloga ne morejo delati (bolezen, pohabljenost, onemoglost, in pdb.) in tistim, ki ne morejo najti primerne zaposlitve. Program bo urejen tako, da bodo tisti,ki delajo, imeli višje dohodke kot tisti, ki ne delaj. To bo seveda pomenilo, da bo treba v nekaterih primerih dvigniti plače,ki so zelo nizke.
Denar za novi program bo prišel iz povečanega narodnega proizvoda, če si bo gospodarstvo opomoglo in bodo povečani dohodki zadostni za nove izdatke; če pa se to ne bo zgodilo ali ne v zadostni meri, je vlada pripravljena porabiti večji odstotek davkov za ta program.
V dosedanji socialni zakonodaji se bliža temu programu dodatno plačilo upokojencem. Ce ne morejo shajati z redno pokojnino, ki pripada v Kanadi vsakemu Kanadčanu (za priseljence so v veljavi nekatere omejitve - da je moral živeti v Kanadi nepretrgano 10 let pred upokojitvijo), so upravičeni do dodatne pokojnine.
Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada.
POMOČ BOLNIKOM
Številka 4 & 5 — Number 4 & S
Predsednik ontarijske etnične tiskovne zveze g. V Mauko pozdravlja ontarijskega ministerskega predsednika s W Davisa ob vhodu v umetniško galerijo v Kleinburgu,' Ont" kjer mu je bd na banketu izročen dokument "Pro memoria"
Ontarijska zveza etničnega tiska je izročila ontarijski provincialni vladi 18. marca poseben dokument PRO MEMORIA, v katerem poziva vlado, naj pospešuje priznanje dejstva, da je Kanada sestavljena iz več kultur, tako s potrebnimi ukrepi v svojem rednem delovanju kot tudi v prizadevanju, da bo to dejstvo priznalo tudi občinstvo. Dokument sta podpisala za zvezo predsednik Vladimir Mauko in tajnik N. Hawrysch.
Zveza izreka v dokumentu priznanje prizadevanjem vlade za politiko večkulturnosti ter podporo priporočilom kongresa Heritage Ontario (junija 1972). Pri izvajanju teh priporočil bo mogel nuditi etnični tisk velike podporo. Zveza izraža tudi zadovoljstvo, da ima Ontario posebnega ministra za kulturo v osebi R. VVelcha.
Zveza ni interesirana prvenstveno v podporah,ki so sicer tudi potrebne, marveč v programih,ki naj streme za večjo sprejemljivost večkulturnosti celotnega prebivalstva. V te zvezi navaja vrsto ukrepov,ki bodo vodili do tega cilja. A. NA PODROČJU VZGOJE
1. Poučevanje zgovovine Kanade v ljudskih in srednjih šolah mora vključiti tudi zgodovino in kulturo etničnih skupin.
Tajnik pape$kega tajništva za edinost kristjanov je prinesel carigrajsemu patriarhu relikvijo sv. Cirila iz Rima. Relikvija bo vzidana v novo cerkev "svetih apostolov Vzhoda",ki jo zidajo v Solunu v čast svetima bratoma Cirilu in Metodu.
Papež Pavel VI. je imenoval kardinala šeperja za kamer-lenga - komornika,ki mu pripadajo posebne dolžnosti zlasti ob smrti papeža do izvolitve novega.
Kartuzija Pleterje je izdala v slovenskem prevodu knjigo Palemona Glorieuxa, Sveta maga, vrhunec vere. Stane 20 dinarjev. Naročila sprejema Kartuzija Pleterje, 68310 Šentjernej.
2.	Pripraviti je treba učne pripomočke za rabo v šolah o zgodovini, kulturi, jeziku itd. etničnih skupin; prirediti sedanje učne knjige, da bodo odražale realnost kulturne mno-goličnosti' Kanade,
3.	Ustanove naj se pokrajinska sredisča etničnih študij za preiskovanje in tudi za pouk učiteljev,ki bodo poučevali etnične predmete.
4.	Vseučilisča naj dobe zadostno podporo za razširjenje znanstvenega dela na području etničnih jezikov in kultur.
5.	Osebje provincialnega ministrstva za vzgojo naj dobi naročilo, da pripravi učne pripomočke za učni načrt, ki bo izražal realnost večkulturnosti v Ontariju.
6.	Vlada naj ustanovi etnični muzej ali poseben oddelek pri Ontarijskem muzeju kot tudi provincialni etnični arhiv za ohranitev kulturne dediščine etničnih .skupin.
7.	Provincialne umetnostne ( galerije naj zagotove, da bodo zadostno predstavljena dela umetnikov raznih etničnih skupin,ki žive v Ontariju.
8.	Posebna knjižnica naj se osredotoči na zbiranje knjig iii drugega materiala,ki prikazuje etnične kulture - tudi jezikih teh skupin.
9.	Vlada naj podpira umetnike etničnih skupin, da bodo
mogli tekmovati na mednarodnih razstavah.
10. Vlada naj ustanovi tudi nagrade pisateljem in časnikarjem,ki uporabljajo druge ,ezike kot angleščino ali fran coščino.
8. NA PODROČJU DBVESčEVALNIH SREDSTEV
Ker je tevizija tolikega pomena kot vpliv na prebivalstvo, naj vlada.
1.	nudi potrebna sredstva za .elevizijske programe,ki bodo predstavili etnične skupine Ontariju ter njih dejavnosti;
2.	uporablja te programe tudi v šolah ter jih ohrani kot del zgodovine Ontarija;
3.	poudarja večkulturni značaj province v vladnih oglasih, tiskovnih konferencah ter v javnem nastopanju članov vlade.
Zveza je v svojem memorandumu naglasila, da je še mnogo področij, kjer bi bilo treba dati večjega izraza kulturni mnogoličnosti Ontarija (n. pr. provincialni uslužbenci naj bi predstavljali po svoji sestavi etnično mnogoličnost prebivalstva), toda izpolnitev teh perečih ^htev bi bil dober začetek na peti do ostvarjenja kulturne mnolščnosti Kanade v javnem žMjefrju.
1<c.	. ...	G. VIKTOR TRČEK
Skupno z zdravniki, znanstveniki in zaščitnimi sestrami, ki strežejo velikim topovom v jorbi z rakom, je še pomoč Canadian Cancer Society prosto' voljcev za bojnimi črtami, ki prinašajo bolniku upanje, po moč in vzpodbudo", pravi Et-hel Anderson, ki predseduje odboru za pomoč bolnikom Metropolittan Toronto okrožju za organizacijo "Canadian Can cer Society".
"Mnogokrat se poveča vred nost pomoči v našem načrtu za oolnike, ker imajo mnogi prostovoljci osebne izkušnje z rakom", je dejala ga. Anderson. 'Njihov cilj je pomagati bolnikom doseči najvišje uspehe na področju njihove zdravstvene in psihološke rehabilitaci-,e", je nadaljevala ona.
"Ženske, ki so pred kratkim imele operacijo na prsih, gredo skozi dobo duševne depresije in dvomov v samega sebe.
Naši prostovoljci v programu Naš S|avljenec g. Viktor
SlTSSZ	, 6 aPriia ^ praznoval
letnico rojstva g. Viktor Trček.
60-LETNIK
© Med 84 člani kitajske Aka-| demije znanosti v Taipehu sta dva katoličana - župnik Maver Fang iz Tajpeha, strokovnjak za zgodovino katoliške Cerkve na Kitajskem ter dr. Chiang Fu-tzung, ravnatelj muzeja.
# V Češko - Sloyaški se mno-že primeri, ko vlada prepove duhovnikom opravljanje duhovniške službe. Prepoved navadno doseže duhovnike, ki so bolj uspešni pri svojem duhovniškem delu. Cenijo, da je sedaj že kakih 500 posvečenih duhovnikov, ki jim je izvrševanje duhovniškega poklice onemogočeno. Posledica je, da že tretjina župnij nima več duhovnika.
• Verski list Družina ne doživlja težav samo od oblasti. V komentarju 5. številke (Obveš-čevanje ni "čehljanje" ušes) ugotavljajo, da reagirajo nekateri naročniki na poročila o novih dogajanjih v Cerkvi z odpovedjo lista. "Ce hočemo biti še bolj otipljivi, moramo povedati, da je največ "hude krvi" povzročilo naše pisanje o željah predstavnic ameriških ženskih redov, da bi bila ženskam odprta vrata do vseh cerkvenih služeb, poročilo, da je dunajski kardinal Koenig postavil za upravitelja ene svojih župnij žensko in podobno.. Ne-
—V mednarodnem letu jene je podelila univerza Notre Dame
v ZDA prvič "Laetare" medaljo redovnici - sestri Ani Idi Gan-non, predsednici Mundelein kolegija v Chicagu.
©Mariborski škof dr. Držečnik je imenoval za prošta mariborskega stolnega kapitlja kanonika Jožefa Smeja. Smej se je rodil v Bogojini. Ta župnija ima danes 20 še živečih duhovnikov.
•	Po uradnih podatkih, ki temelje na sistematičnih zdravstvenih pregledih slovenskih šolarjev v osemletkah je samo 59,6% takih, ki so primerno dobro hranjeni. Skoraj 11% je slabo hranjenih, ostali so srednje dobro hranjeni. Prehrana vpliva tudi na telesno razvitost. Samoo 62% otrok je bilo dobro razvitih, 28% srednje razvitih in 10% slabo razvitih. Naraščajoča inflacija bo podatke bodočih preiskav verjetno prikazala v še bolj neugodni luči.
9 Znani advokat pootrošnikov
v ZDA, Ralph Nader, priporoča potrošnikom, naj se branijo pred zlorabami tako, da postanejo člani potrošnih zadrug, kjer pa takih ni, naj jih ustanove. To velja za vse vrste potrošnih zadrug od konzumnih, stavbnih, kreditnih, zavarovalnih, pogrebnih in podobnih. Njegov razlog je, da nudijo zadruge blago ceneje in boljše kvalitete. Potrošnikov denar ne gre v žepe neznanih delničarjev, marveč ostane v krajevnem zadružnem sestavu. Kot posebno potrebo naznači ustanovitev zadružne kreditne banke.
•	Gilles Menard, ki je sedaj tajnik Kanadske zadružne zveze v Ottawi, bo postal s 1. januarjem njen izvršilni direktor.
Visiting Service" žene, ki so imele slično operacijo z zdravnikovo odobritvijo, obiščejo bolnico, ko so še v bolnici, da jim ako povrnejo zagotovilo, da je ozdravitev možna, da bo zunanjost ostala normalna in ne-izpremenjena ter da bodo kmalu spet sodelovale pri vseh prejšnjih aktivnostih. Prinesejo po tudi praktičen nasvet o oblačilih, telovadbi in druge o-sebne nasvete, ki pomagajo pri preusmeritvi", je rekla.
Oboji, možje in ženske pridobe s pomočjo "Lost Chord Clubs", "Nu Voice Clubs" in drugih organiziranih skupin, ki Pomagajo "Laryngectomee" (o-
Prijetno je doživeti tako dobo, če je človek še zdrav in srečen. Kako bodo pisali zgodovinarji o teh ljudeh, o nas. Čudovita doba - moderna -atomska - zahteva od človeka tudi, da zna živeti. To pa je danes posebna umetnost.
Kaj vse se-je izpremenilo: način življenja, mišljenje ljudi, vse je nekaj drugega kot nekoč- Samo narava je ostala ista, v kolikor je ni človek po sili spremenil. Ob vsem tem je prav naša generacija doživela toliko sprememb kot še nobena drugga. Doživljati velike spremebe med starim,
sebam, ki so izgubili glasilke novjn jn tem kar še !ahko prj.
v grlu) s pomočjo posebne govorne terapije, psihološkem svetovanju, družbene aktivnosti in varnostno vežbanje.
Vspodbujani od "Canadian Cancer Society", lokalni "Os-tomy" klubi lahko tudi nudijo pomoč bolnikom, ki so bili o-perirani na črevesju.
Prispevki za Aprilsko kam panjo "Canadian Cancer Socie ty" podpirajo raziskovanja rake in vzgojo ljudi, kakor tudi zgoraj opisane uslužnosti, pomoč za obolele na raku.
kateri naši naročniki so jasno Tako bo nadomestil dosedanje-povedali, da zaradi tega odpo- ga začasnega ravnatelja Leo-vedujejo Družino."	narda Harmana.
) V Mariboru so izdali jezuit-je novo knjigo, ki opisuje dele slovenskih misijonarjev v Severni Ameriki. Knjigo je napisal jezuit Franc Cerar.- Dobliče in Dobličan škof Janez Vrtin. Vrtin je bil tretji in zadnji slo-venskiškof v Marquetteu. Knjiga stane 15 dinarjev in se naroča pri avtorju, Magdalenski trg 3, 62000 Maribor.
•	Med pevci pevske š0,e Pri
torontski katedrali St. Micha-el's Choir School, ki so letos priredili pevsko turo v Novi škotski in Novi Fundlandiji, je bil tudi Peter Pavlin.
•	Po poročilu Nove Hrvatske,
ki izhaja v Londonu, je neznanec ustrelil v Celovcu v njegovi delavnici Nika Martinoviča. Domnevajo, da se je ubijalec u-maknil preko meje.
•	Proces proti skupini obtožencev v Zadru se je končal s kaznimi, ki znašajo skoraj 100 let strogega zapora. Med obsojenci je bilo več profesorjev in študentov.
de - je zanimivo, nekako radovedno razburjajoče, včasih pa tudi trpko in zaskrbujoče.
Kaj vse doživi človek v šestdesetih letih. Tudi naš Viktor je šel skozi nebesa in
pekel. A ostal je mož - ska- go let
Tr- ček. (Foto: Sesar Studio)
60. la. Svoje moči je razdajal več za druge, kot za sebe. Delal je in še dela za župnijo v cerkvenem odboru, je vnet pevec in poje na koru v božjo čast. Pomagal je pri ustanovitvi Hranilnice J. E. Krek-a in je član vodilnega odbora in dolgo let njegov predsednik. Veliko bi se lahko pisalo o njem. Naj mu Bog .plača, .saj na za to, da bi mu peli hvalo. Tudi ob teh vrsticah mu bo ob njegovi skromnosti nerodno in bo preje zardel, kot pa bi se trkal na prsa. Tak je naš Viktor.
Za konec še majhno molitvico: "O Bog, spomni se nas vseh, dobrih in slabih! Pot skozi trpljenje nam je prineslo prijateljstvo, zvestobo, Iju-beznjivost, pogum in velikodušnost. Dobrodušnost srca, ki je zrasla iz vsega tega, naj bo v naše dobro, ko pride sodba!" Viktor, Bog Te živi še rnno-
MISS LJUBLJANA 1975 (tretja od leve) gdč- Anica Kus. Na njeni desni je gdč- Martina Kavčič, Miss Ljubljana za preteklo leto, na njeni levi pa g. Janez Mesec, priljubljeni župan slo-
venskega paviiijona. Suka je bila posneta v dvorani Marije Pomagaj takoj po izvolitvi in po nadetju častnega traku z napisom Miss Ljubljana 1975.
(Foto Sesar Studio)
1IIIIIIMIHIIIIIIIII!II'I!IIIIW
Kanada si prizadeva izvesti nov program za pomoč deželam v razvoju. Po tem načrtu bi prispevale na nafti bogate dežele finančna sredstva, Kanada bi prispevala strokovnjake in razvojne dežele bi sodelovale pri načrtith, ki bodo tem deželam v trajno korist.
V okviru OZN so sestavili -kot je bilo priporočeno na konferenci za prehrano v Rimu -
poseben Svetovni svet za prehrano (VVorld Food Council). Svet bodo sestavljali: 9 članov iz Afrike, 8 iz Azije, 7 iz Latinske Amerike, 8 iz Zapadne Evrope in drugih industrializiranih dežel in. 4 is sovjetskega bloka. Glavna naloga Sveta bo koordinacija naporov poedinih držav in medarodnih ukrepov za zagotovitev prehrane človeštva.
sLov)6nd<A
' AVA
ros a uu slo v rai a
—.-bscription rares $4.00 per year: 30». p©r
Advertising 1 colurnn x 1" $2.80
Published monthlv by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4.
vlcinOei ot C.E.P.F.
SLOVENSKA DR2AVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-4ov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov.
U podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva aaziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva In __izdajatelja.
Toronio
•	Miss Ljubljana 1975 Slovenski karavanski odbor pavilijona Ljubljana je za soboto 5. aprila pripravil volitev kraljice pavilijona za to leto; predsednik odbora je g. Tine Franceschi. Volitve so bile v dvorani Marije Pomagaj na Manningu, združene z družabnim večerom in banketom.
Za Miss Ljubljana so se potegovale štiri kandidatinje,-gdfne. Vera Mesec, Bety Pe-trič- Anica Pajk in Anica Kus. Volitveni program je vodil g. Marjan Resnik. Občinstvo je dalo prvo mesto gdčni. Anici Kus iz New Toronta. Čestitamo!
Slovenci bomo tudi letos predstavili svojo domovino v teku Caravan of Metropolitan Toronto. Karavana bo letos trajala od 22. junija do državnega praznika 1. julija. Pavilijon Ljubljana bo v dvoranah Marije Pomagaj na Manningu. Priporočamo, da si nabavite potne liste; cena pred začetkem karavane je $4.00. S tem občinskim potnim listom boste imeli dostop do vseh pavilijonov na področju velikega Toronta.
•	Old Smokey. Znano smučišče Old Smokey je tudi v letošnji mili zimi nudilo veselje zimskega športa. Sem zahaja mnogo slovenskih športnikov, posebno mladine. V nedeljo 13. aprila je bil teren še poln snega, vreme sončno in prijazna družba .
WINNIPEG, MAN.
•	Jubilej slovenskega dušnega pastirja. V nedeljo 16. marca smo proslavili življenjski jubilej našega župnika. Rev. Jože Mejač je spolnil 60 let življenja! Med nami deluje že od leta 1963. Postavil je nam cerkev, vodi slovensko šolo in slovenske radio oddajne ure v Win-nipegu in še mersikaj. Predvsem pa je oznanjevalec Boga, naš dušni pastir in prijatelj. Slovenski winipegčani smo mu hvaležni. Gospod Jože, še na mnoga leta! Bog blagoslavljaj vaše delo in navzočnost med nami!
Chicago
•	17. februarja je bil sestanek U. S. S. (United Slovenian Society) društva na katerem je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Tony Petkovšek, za podpredsednika g. John Pes-totnik, za tajnico ga. Cilka Dolgan, blagajničarke ga. June Priče ter zapisnikarico gdč. Ali-ce Kuhar. Društvo je v pripravljanju ponovne turneje ansambla Lojzeta Slaka, ki bo prišel na gostovanje letos spomladi.
•	V nedeljo 23, februarja se je
zbralo preko 3000 prijateljev Johnnyja Pecona, v slovenskem domu na Rehar avenue
v Euclidu ob priliki proslave dneva Johnny Pecona. Na pri reditvi je sodelovalo 26 ansamblov, ki so se vrstili celo popoldne in zvečer. Višek prireditve je bil nastop vseh članov Peconovega orkestra skupno z njegovima sinovoma Johnnyjem mlajšim ter Jeffom, katere je publika pozdravila z dolgim a-plavzom in navdušenim vzkli-kanjem. Johnny, ki je ležal v Euclid General Hospital in je bil telefonično obveščen o potekanju prireditve je izjavil da bi bil tako rad vsaj nekaj minut pri svojih prijateljih v domu, kar- mu pa ni bilo dano zaradi težke boolezni.
•	V torek 25, februarja je nastopil v Severance Chamber Music Hali slovenski goodalni trio iz Ljubljane in sicer violinist Dejan Bravničar, violist Pavel Skabar ter čelist Ciril gkerjanek. Časopis Plain Dea-ler je prinesel zelo pohvalno kritiko slovenskega tria, kakor tudi francoskega oboista, ki nastopa skupaj s triom po Ameriki. Posebnost koncerta je bila skladba komponista Ivana Petriča, katero je napisal za oboista Pierre Feita in trio.
•	28, februarja zjutraj je v Euclid General Hospital umrl v 60. letu starosti "kralj polk" John-ny Pecon. Pecon je bil poznan kot odličen harmonikaš in je skupaj s prijateljem Lojzetom Trebarjem, tudi harmonikašem, vodil skozi mnogo let eden izmed najbolj priljubljenih polka ansamblov. Peconov - Tre-barjev orkester je bil ustanovljen leta 1946, kmalu potem, ko je Johnny zapustil orkester znanega Franka Yankoviča s katerim je posnel znani skladbi "Just Because" in valček "Blue Skirt Waltz", katere sta obe prekoračili miljonsko prodajo. Leta 1956 je orkester zmagal v New Yorku na televizijskem programu "Talent Scout Contest", katerega je vodil znani Artur Godfrey. V vsej svoji glasbeni dobi je Johnny držal visoko kvaliteto igranja s katero si je osvojil mnoga srca ljubiteljev valčkov in polk po vsej deželi. Naše iskreno sožalje ge. Mary ter sinovoma Johnnyju in Jeffu.
•	V ponedeljek 3. marca je u-mrl v St. Charity bolnici župnik največje slovenske fare v Clevelandu pri sv. Vidu častiti g. Rudolph A. Praznik. Pokojni je bil rojen v Dolnjem Jezeru v Sloveniji, kjer se je tudi šolal, pozneje pa v Clevelandu. kjer je bil leta 1940 posvečen v duhovnika. Faro sv. Vida ie prevzel leta 1969, kot četrti župnik slovenske fare ki že obstoja 82. let.
•	13. marca je odpotovala skupina slovenskih rojakov iz Clevelanda in okolice na Havajske otoke. Skupino je vodil priljubljeni pevec g. Edi Kenik, katerega je spremljal znani ansambel Dona Slogarja.
e V nedeljo 16. marca je bila čete ploščo,pišite na naslov:
prireditev v počastitev "2ene in Moža leta 1975", za kar sta bila letos izbrana ga. Cilka Dolgan in g. Louis Fink. Oba delujeta že mnoga leta na kulturnem polju v slovenski družbi in sta dobro poznana tukajšnjim rojakom. Čestitamo! • Poštni štrajk je zakasnil gornje novice. Prosimo upoštevanja in oproščenja.
Chicago
• Umrla je gospa Lucija mejar, v lepi starosti 74 let. Njen mož Peter je umrl že leta 1954, leto potem, ko je njun sin Fr. Blaž daroval pri Sv. Štefanu svojo prvo sveto daritev. Bila je dobra slovenska žena, vneta za vse dobro. Z možem Pet-
ZVON, 62 May Str.Fairfield, Con-n. 06430, Conn. Usa. Stane s pojtnino vred $5.50.
- PRIZNANJE DESJARDINES Za 75letnico ustanovitve prve kreditne zadruge je dal javno priznanje njenemu ustanovitelju Alfonzu Desjardin-esu tudi kanadski ministrski predsednik Pierre E. Trudeau. V svoji izjavi je med drugim povedal tudi:
"Možganski otrok Alfonza Desjardins je nedvomno eden najbolj izvirnih in najbolj vrednih doprinosov blaginji celotne države. Izvira iz pristnih korenin naše zgodovine, naših izročil in našega značaja. V njej vidim večjo manifestacijo francoske kanadske kulture, ker
rom, ki je umrl leta 1954, sta izraže socialnj vidjk) kj nam je
bila stebra slovenske fare, Poleg Fr. Blaža, ki je kustos slov. ameriških Brezij zapušča še hčerko dr. Angeline, ki deluje v območju nadškofijske Charity. Naše sožalje.' Njen pogreb je bil 11. marca na Resurection pokopališče.
• Bila je letos res pristna slovenska Cvetna nedelja. Butari-
lasten - finančni naših kmečkih izvirov ter ohranjen, bist-jenja,podedovan od naših kmečkih izvirov ter ohranjen, bistveno nespremenjen, do današnjega dne.
Desjardins je nagonsko poznal finančne potrebe povprečnega človeka - splošnega človeka zmernega bogastva in im-
Predsednik E.T.Z.O. g. V. Mauko je predstavi) osebno vse udeležence. Na sliki predstavlja ministerskemii predsedniku g. W.
Davisu (na desni) lastnika "Torontoer Zei-trnrg", g. E.O. Reprlcha (na levi v ospredju).
ce kot nekoč doma v svobodni etja,čigar dragocena posest je
bil morda dober glas med ^omejenim krogom sodedov in znancev. Kot goreč patriot je videl Desjardins potrebo dati svojim sonarodnjakom (ki jih je usoda pustila na žalost v nezavidljivem položaju) lastno orodje za dosego finančne neodvisnosti in gospodarksega izboljšanja. Njegov genij je spoznal važnost majhnih in točno orisanih skupnosti kot župnija in soseska. Tako je mogel mobilizirati nepričakovan poten cial za samopomoč. S tem je dosegel in zbudil temeljno dobroto v naših ljudeh."
Sloveniji, veliko mladine slovenske sobotne šole v narodnih nošah in velika udeležba. Blagoslov butaric in oljk je bil v spodnji cerkve-ni dvorani v slovenskem jeziku in nato procesija po Wolcott Avenue v cerkev kjer je bila slovenska slovesna sv.maša. Posebnost: gdč- Sonja Kocjonec je brala berila, naši slovenski višješolci Andrej Remec mL, Tony Buh in Kiktor Lavriša so prav dramatično brali Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Mateju. Upravičeno jih je pohvalil g. župnik p.Tomaž. - Velikonočni teden je bil prav mrzel, nič primeren za Veliko-no' v cerkvi ob veliki udelež-no v cerkvi ob veliki udeležbi. Na veliki Četrtek je bila slovesna slovenska sveta maša, v petek vsi obredi v angleškem jeziku,na veliko soboto velikonočni obredi v angleškem jeziku, sv. maša v latinskem jeziku. Na velikonočno nedeljo je bila slovesna latinska maša. Vmes-pa slovenske velikonočne. Bila je napovedana slovenska . . . Cerkveni pevski zbor se je te dni prav dobro postavil. Vsa čast organistu dr. Fishingerju in dirigentu g.Janezu Arku.
V Muzeju za Znanost in Industrijo je bila rastava velikonočnih običajev. Tudi Slovenci so bili tokrat prvič zastopani. Velikonočne butarice, pirhi, jedila itd. Vso priznaje ge. Metodi Fishinger.
FAIRFIELD. CONN.
Slovenska pevska skupina Zvon je zelo delavna. Pravkar je izdala svojo prvo ploščo. Večkrat smo že brali o tej idealni skupini,ki ohranja slovensko pesem in slovensko besedo v tem predelu dežele. Nastopili so ne samo doma v Fairfieldu, ampak tudi v New Yorku. Shel-ton, N.Y. VVashington, Bridge-port in Johnstovvn, Pa. Osvoji
SPOŠTOVANI!
Radi bi Vam predstavili letošnjo knjižno zbirko goriške Mohorjeve Družbe. Poleg Koledarja za leto 1975, ki vsebuje pester izbor člankov in razprav, obsega letošnja zbirka še knjigo Andreja Kobala "Svetovni popotnik pripoveduje" ter povest Marijane Kanduš "Na obalah morja".
Predvsem bi Vas radi opozorili na knjigo spominov prof. Andreja Kobala, primorskega rojaka, ki je verjetno tudi Vam znan in v kateri pripoveduje o svojem izredno razgibanem življenju. Na Primorskem knjigo vsi nestrpno pričakujejo.
Knjiga "Na obalah morja" je povest iz življenja primorskega dekleta. Goriška pisateljica, ki se skriva za tem psevdonimom, pripoveduje o trpljenju, ljubezni in odpuščanju.
Želeli smo Vas opozoriti na letošnjo zbirko tudi v želji, da bi podpi/i delo GMD, ki vrši svoje visoko kulturno poslanstvo med zamejskimi Slovenci v Italiji.
Zbirko priporočamo Vam in vašim znancem. Lahko naročite ali celotno zbirko, ki stane 6.000 lir, ali vsako knjigo posebej, po naslednjih cenah: Andrej Kobal: Svetovni popotnik pripoveduje, 4.000 lir si je sloves, prav dobrega Marijana Kanduš: Na obalah
•	Franco je pomilostil tri Hrvate, ki so se polastili leta 1972 švedskega letala družbe SAS. Istočasno je osvobodil tudi 4 člane komunističnih sindikalistov skupine Marčelina Camn cha, ostalim šestim pa je znatno skrajšal zaporne kazni, voditelju Camachu n. pr. od
na 6 let.
•	Predsedstvo centralnega komiteja slovenske komunistične stranke je napadlo profesorje in asistente ljubljanske fakultete za sociologio, politične vede in novinarstvo., češ da se oddaljujejo od prvotne koncepcije kot ustanove na fronti socialističnih sil v borbi za nove družbene odnose.
•	Republika Hrvatska, revija, ki izhaja v Buenos Airesu (lastnik in odgovorni urednik je Mato Varga) je dosegla z de-cembersko / januarsko številko stoto številko. V bodoče nameravajo izdati več zvezkov, ki bodo posneli važnejše članke pod posebnimi gesli. Prva taka knjiga bo "Potreba države" s 4 poglavji: 1. Država, naravni okvir naroda; 2. Nacionalizem -duh svobode; 3. Večnarodni oviri - narodovi okovi; 4. Jugoslavija in jugoslovenstvo - ječa hrvatskega naroda.
NESREČA ALI UMOR
Lansko leto 7. novembra je preteklo 30 let, ko je bil ubit Stane Rozman, glavni poveljnik slovenske partizanske vojske. Rozman je bil rojen v Pir-ničah v okolici Ljubljane. Po poklicu je bil pekovski pomočnik. Kot organizirani komunist se je udeležil španske državljanske vojne, kjer je dosegel čin stotnika in bil poveljnik bataljona v neki mednarodni brigadi. Po razpadu je pričel z organizacijo partizanov in je bil junija 1. 1943 imenovan za poveljnika celotne slovenske partizanske vojske. Ko so kritični dan preizkušali neko novo o-rožje je nenadoma nastala eksplozija, pri kateri so izgubili življenje Rozman in še trije drugi oficirji.
Slovenski intelektualec, ki sedaj živi v emigraciji, v času, ko se je zgodila nesreča pa je bil v štabu Glavnega povelj-
stva v vasi Lokve pri Cnomlju, nam je 1. 1958 pripovedal, da se je po nesreči govorilo v glavnem štabu, da je bilo vše to namerno pripravljeno. Navajali so za to dva razloga: Prvi: Rozman je stalno odklanjal vse zapovedi Tita, rekoč, da sta bila skupaj v Španiji in da vsaj toliko kot Tito razume vojne zadeve. Tito, da naj komandira na jugu, v Sloveniji pa odloča on kot glavni poveljnik. Vse take izjave je vedno dajal javno. Drugi: Rozman je bil zelo ne-razpoložen proti sovjetski vojni misiji, ki je bila dodeljena njegovemu štabu. Stalno se je pritoževal pred svojimi sodelavci, kaj sploh iščejo ti vohuni v njegovem štabu. Ni jim dajal nobenih informacij in tudi ni sprejemal njihovih navodil. Tudi jim ni dovolil, da bi imeli svoj sedež v neposredni bližini njegovega štaba. "Smer v Slovensko državo", L. II. štv. 54. str. 3. (15. I. 75).
Izrabi vsako minuto. Neka tovarna papirja v Zapadni Nemčiji je natisnila na straniščni
papir celotni tečaj angleščine na 26 rolah. Kdor hoče preštudirati vse lekcije,mora seveda zagotoviti,da nihče drugi ne porablja stranišča.
Letošnji "Baragov dan" bodo organizirale župnije v Clevelandu 28.septembra. Dopoldne bo slovenska maša v župiji sv, Marije v Colli.nwoodu,popoldanska slovesnost pa bo v ok-viriu župnije sv. Vida. .
moškega zbora. Nova .plošča na katero smemo biti ponosni, je prav dobra, v nekaterih pogledih celo odlična. Obsega 11 pesmi. Umetne,narodne in tudi koroške. Vodja te skupine je g. Armin Kurbus, dirigent pa Pere-grin Us,ml. Kar šest članov te skupine je iz Usove družine. Poznam jih še iz DP taborišča v Spittalu ob Dravi. Kdo bi si mislil,da bi ti mladi pobiči takrat,tako odlično se postavili v tej pevski skupini.Plošča zasluži, da jo sprejmemo kot dragoceni dar slovenske delavnosti v Fairfieldu,kjer so se borili in še borijo za ohranitev slovenske besede in pesmi v tem predelu Nevv Englada. Vodja skupine je g.Armin Kurbus,dirigent je Peregrin Us. ml., če ho-
morja	1.500 lir
Koledar 1975:	3.000 lir
Izven redne zbirke je še vzgojna knjiga dr. Janeza Jenka "Družinska sreča", ki stane 1.000 lir.
Prav posebej opozorjamo na I. snopič Primorskega leksikona (PSBL), tako važnega za narodno in kulturno zgodovino primorskih Slovencev. Izvod 1.700 lir.
V upanju, de se boste našemu vabilu odzvali, Vas najlepše pozdravljamo. V Gorici, dne 20. decemebra 1974.
Odbor GMD
RIVA PIAZZUTTA 18 GORIZIA ITALIA
ZELENI
DOKUMENT
0
VSELJEVANJU
CANADA
Skupni odbor parlamenta je bil ustanovljen, da sprejme "Zeleni papir o vseljevanju".
Ta odbor sedaj preučuje "Zeleni dokument" ter želi sprejeti spisana priporočila posameznikov in organizacij.
Ce želite vposlati tako priporočilo ("submission"), morate sporočiti zapisnikarjem odbora ("Clerks of the Committee) pred petkom 18. aprila 1975. Spisana priporočila morajo biti priposlana do petka, 16. maja 1975. Vsa pošta in vprašanja, ki se tičejo tega predmeta naslovite na:
Joint Clerks,
Special Joint Committee on Immigration Policv,
P. O. Box 728,
Parliament Buildings,
Ottavva, Canada
K1A 0A7
(613) 996 - 2005
t
SVOBODA TISKA V SLOVENIJI
SEDANJI SLOVENSKI TRENUTEK
NOČEMO PREŠTEVANJA
IZ SLOVENSKEGA TISKA
Zaplembo 4. številke Družine je omenilo tudi svetovno časopisje. Ker pa policija ni mogla zapleniti vseh številk, objavljamo članek, zaradi katerega je bila ta številka zaplenjena, paleg tega še komentar
uredništva Naše luči (v marčni
10. januarja je zasedala ob-Zadnjič sem skušal na krat-'dagoški delavci premagovati o-| činska konferenca zveze komu-
ko očrtati današnji slovenski vire, da morejo ostati v služ-tiružbeni vsakdan, za katere-! bah, ni neznano. Tudi je javna
ga je značilna očitna živčnost
številki) kot tudi dopis M. M. j vodilnih kadrov. No, v tem pro-iz Maribora v isti številki Naše luči, ki opisuje povečani pritisk komunistov na vernike v Sloveniji.
Uredništvo.
ZAKAJ SO ZAPLENILI "DRUŽINO"?
Prepovedana in zaplenjena je bila letošnja 4. številka verskega tednika "Družina" (od 26. januarja), ki ga izdajajo slovenski škofje. Ker je uprava izvode že razposlala na župnije ,so jo po župnijah plenili organi notranje varnosti.
Kaj je bilo tako "nevarnega" v njej? Kako se je vsa zadeva odvijala?
Afera se je odigrala v sledečih čtirih stopnjah:
•	10. januarja je zasedalo občinska konferenca ZK v občini Ljubljana - Bežigrad. Konferenca je zadolžila vse osnovne organizacije ZKS, da do 1. aprila 1975 obravnavajo pojave idejno - politične aktivnosti in vplive verskih skupnosti na svojem delovnem področju in ustrezno ukrepajo. £lani konference so dalje zahtevali, da se nemudoma izdela spisek vseh "aktivistov" verskih skupnosti zato, da bi v bodoče ne zasedel kakšnega pomembnega ali celo vodilnega mesta v delovni organizaciji človek, ki "ni razčistil s svetovnim nazorom." Opozorili so tudi, da je nevzdržno, da stalno prihajajo iz vzgojiteljske in pedagoške šole novi kadri, ki "so vzgojeni v povsem drugačnem duhu, kot ga zahtevala tako ustava kot vse naše resolucije, dokumenti in končno naš vsakdan."
•	11. januarja je "Ljubljanski dnevnik" objavil poročilo s te seje.
•	"Družina" od 26. januarja (ki je pa izšla že nekaj dni prej) je pod naslovom "Nočemo preštevanja" komentirala izjave na omenjeni seji in pisanje "Ljubljanskega dnevnika" in med drugim zapisala: "Prepričani smo, da je takšno pisanje (ali tudi sklepanje na sejah) v izrečnem nasprotju z ustavnimi načeli. Pripadanje tej ali oni veroizpovedi ne more (in ne sme!) biti za nobenega občana SFRJ ovira, da bi si izbral delo po svojem okusu in da bi sprejemal bremena tudi pomembnih in vodilnih delovnih mest. čudno (in proti-
storu mora živeti slovenska Cerkev. Danes nekaj besed
o tem. •
Čeprav seveda nikakor ni mogoče govoriti doma o verski svobodi, kot smo je vajeni v deželah resnične demokracije, je vendar treba priznati, da je za Cerkev pri nas od vseh vzhodnih socialističnih dežel
ustavno) bo kadrovanje, če ga bodo družbeno - politične in delovne organizacije opravljale'še najmanj slabo. Zlasti je to na podlagi spiskov verskih I veljajo za dobo odstopanja par
'aktivistov.' Nezaupanje v državljansko lojalnost vernih občanov veje iz trditve, da prihajajo iz š°l kadri, 'ki so vzgojeni v povsem drugačnem duhu, kot ga zahteva ustava. . ."'
• 25. januarja je okrožno sodišče v Ljubljani prepovedalo širjenje omenjene številke "Družine," 'ker je presodilo, da članek z naslovom 'Nočemo preštevanja' alarmantno in ten-denciozno širi vesti, ki lahko vznemirijo javnost." ("Delo," 1. 2. 1975).
Takšna so torej dejstva. ->~ Kaj naj rečemo k vsej zadevi?
Da je prišla neka občinska konferenca ZKS do tako nedemokratičnih obdolžitev, zahtev in opozoril, kot se je to zgodilo v Ljubljani - Bežigradu, ni nič novega v današnji slovenski stvarnosti: utesnjevanj in pritiskov na verne je vsak dan več- A ta dogajanja ne najdejo pot v časopise.
Toliko bolj začudljiv je zato spodrsljaj "Ljubljanskega dnevnika," ki je poročal o enem primeru vsakdanje slovenske prakse. Ali si je mogoče ta spodrsljaj razlagati kako drugače kot tako, da je ozračje doma že tako nasičeno z odporom do vsega verskega, da so uredniki izgubili posluh, kaj še za v javnost spodobi in kaj ne?
"Družina je storila le svojo dolžnost: kot glasilo slovenskih škofov se je potegnila za pravice vernih. Spričo gonje, ki jo je morala v zadnjem času prestati (enega urednika so živčno uničili), je bilo potrebnega mnogo civilnega poguma za ta nujni protest.
Najbolj bedno vlogo je pri vsej aferi odigralo okrožno sodišče v Ljubljani: s tistimi, ki so ravnali proti ustavi, se sploh ni pečalo; tistim pa ki so se potegnili za ustavo, je nataknilo nagobčnik! NA$A LUC XXIV, 3., str. 1.
tije od idejne togosti, ko so se skušali nekateri partijski teo retiki dokopati do strpnega razmerja do vere in Cerkve. Po Karadjordjevem pa je postala partija budnejša tudi do Cerkve.
Ta daje Cerkvi ponovno in ponovno jasno vedeti, kdo je v deželi oblast. Najvišji slovenski partijski voditelji so Cerkev večkrat zelo ostro opozorili, naj ne prestopa v svojem delovanju dovoljenih meja, naj se distancira od klerikalizma, naj prekine stike s politično emigracijo.
Zadnji čas pa se zdi, da si je postavila partija dvojni cilj: oslabiti vpliv Cerkve na ljudi s pritiskom na verski tisk in okrepiti marksistični vpliv na mladino z uvedbo celodnevnega pouka in posebnega predmeta (samoupravljanje in osnove marksizma).
Čeprav je slovenski verski tisk v primeri s hrvaškim zgledno pohleven, je partiji le trn j v očeh: 130.000 izvodov na teden le ni malo! Odtod "vihar v kozarcu" okrog "Družine" in "Ognjišča" zadnje poletje, ki pa se bo, kot se zdi, pomiril brez zmagovalcev in premagancev. Skoraj neverjetno se sliši, da je bila najbrž glavni razlog za odstop od procesa napačna vest, ki jo je zadnjo jesen ob škofovski konferenci v Rimu vrgla v svet francoska novinarska agencija in ki so jo za njo ponovili nekateri veliki svetovni časopisi, češ da so v Sloveniji priprli urednika "Družine" in "Ognjišča." "Ljudska demokracija" se je zbala, da ne bi preveč trpel njen ugled, in je odstopila od procesa, ki je bil v bistvu insce-niran.
Partija se-ne straši naporov za uvedbo popolne marksistične šole. Kako morajo verni pe-
skrivnost, ■ kako vse učiteljiš-čnike posebno v predzadnjem letu učiteljišča silijo v partijo: kdor se ne vda, lahko naredi čez svojo kariero (zlasti čez kakšne višje možnosti v poklicu) križ.
Uvedba novega predmeta (samoupravljanje in osnove marksizma) v srednje šole je nadaljnji kamen v graditvi marksistične šole. Veliko se zadnje čase govori in piše o uvedbi celodnevnega pouka, a se človek ne more znebiti vtisa, da je tudi tej zamisli botrovala zlasti skrita misel, kako odtegniti mladino vplivom vernih staršev in Cerkve in jih izročiti v varne roke učenikov "znanstvenega" nazora. (Se pa zdi, da iz te moke ne bo dosti kruha: učitelji že itak v vedno večjem številu zapuščajo učiteljsko službo, pa tudi denarno vprašanje bo pri tem trd oreh.)
Partijsko taktiko odnosov do Cerkve označujejo zlasti tri stvari: vedno močnejše podtalno zapostavljanje vernih, uporaba dvojne igre in nestrpnost do nasprotnega mnenja.
Podtalno zapostavljanje vernikov: Vse pogosteje morajo kandidati za razne službe na politične rešeto; če se pri tem ugotovi, da so verni ali da so si mogoče celo pridobili ime "laikov" v Cerkvi (to je takih, ki berejo berila pri nedeljski maši ali kako drugače nažup-niji pomagajo), je to močna o-vira za službo, saj še niso "razčistili s svetovnim nazorom." A tudi če takšnega vernega kandidata prvo rešeto spusti skozi, ker je obljubil, da bo v podjetju o veri molčal, se kasneje neredko zgodi, da ga odkloni bolj gosto sito partijske trojke, ki je zadolžena za politično čistost podjetja. Takih izpraševanj, zasliševanj, vohunjenj, siljenj k raznim obljubam je vsak dan več- Le redko pa to pride v javnost.
Uporaba dvojne igre: Istočasno, ko se je na eni strani gonja proti "Družini" in "Ognjišču" najbolj razplamtela, je na druggi strani partija odlikovala nekatere duhovnike. Piše se in govori o popolni verski svobodi, istočasno pa se zakulisno spletkari proti vernim. Stalno je v govorih vodilnih na-
nistov v občini Ljubljana - Bežigrad. Ljubljanski dnevnik je
kvenih objektov, prek publicistične dejavnosti cerkve, kate-hizacije mladine (verouka), do organiziranja otroškega var-
naslednji dan objavil poročilo'stva, mladinskih izletov ipd-s
s te seje. V članku smo med drugim prebrali tudi tole:
"V ospredju razprav pa je bila vsekakor problematika de-j javnosti štirih verskih skupnosti v občini.
Konferenca je glede na zelo široko paleto problemov, od prošenj za novogradnje, adaptacije, nakupe in popravila cer-
vzoče bičanje klerikalizma, ki ga riikjer ni; a rohnenje proti neobstoječemu klerikalizmu dobro služi za večje utesnjen-je pravice vernih.
Nestrpnost za nasprotno mnenje: Ko so gkolje predlansko jesen izrazili v "Odprtem pismu vseh jugoslovanskih škofov" nekaj pomislekov glede odnosov civilnih oblasti do vernikov in ko so dali v "Predlogih na ustavna določila" nekaj pripomb, jih je partija ostro zavrnila. Sicer je pa že prej doživel isto usodo ob razmišljanjih o novi ustavi profesor Perko: moral je rz Koordinacijskega odbora za odnose samoupravne družbe z verskimi skupnostmi. Študent filozofije duhovnik Franc Križnik je objavil v zagrebški publikaciji "Svjedočenja" intervju o nekaterih aktualnih vprašanjih, pa je okrožno sodišče v Zagrebu publikacijo zaplenilo in uni-
čilo.
Gotovo prihajajo vplivi za gih in z interesi socialistične
zadolžila vse osnovne organizacije ZKS, da do prvega aprila letos obravnavajo pojave idejnopolitične aktivnosti in vplive verskih skupnosti na svojem delovnem področju in ustrezno ukrepajo.
Člani konference so prav tako zahtevali, da se nemudoma izdela spisek vseh 'aktivistov' verskih skupnosti, in sicer za-
to, da bi se laže ognili mnogim čudnim načinom kadrovanja, ki so se dogajali v daljni in bližnji preteklosti, ko je pomembno in tudi vodilno mesto v delovni organiziciji zasedal človek, ki ni razčistil s svetovnim nazorom . . .
Opozorili so tudi na kadrovanje, ne le v delovnich organizacijah, temveč tudi v šolah. Predvsem velja to za vzgojiteljsko in pedagoško šolo, kar je ozko povezano tudi z vprašanjem delovanja verskih skupnosti. Nevzdržno je namreč, da nam iz dneva v dan prihajajo novi in novi kadri s teh šol, ki so vzgojeni v povsem drugačnem duhu, kot ga zahtevata tako ustava kot vse naše resolucije, dokumenti in končno naš vsakdan."
Ponosni smo na ustavo, ki smo jo nedavno sprejeli, saj vsakemu človeku zagotavlja svoboščine in pravice, ki "so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami dru-
pravkar opisano partijsko taktiko z vernimi tudi z Verske komisije oz. Komisije za odnose z verskimi skupnostmi, kot se ta sedaj imenuje. Novi predsednik te komisije je čačino-vič, ki je obenem podpredsednik slovenskega Izvršnega sveta. V resnici pa vodi vse delo njen podpredsednik Poljšak, ki je prišel na to mesto iz Rima, kjer je nekaj let deloval na jugoslovanskem veleposlaništvu pri Sv. sedežu. Ker baje pozna vatikanske diplomatske razmere, uveljavlja do slovenske Cerkve politiko skrajne, za Vatikan |e sprejemljive nenaklonjenosti. Tako on kakor njegov tajnik Kastelic sta poslušno orodje sedanjega partijskega vodstva v Ljubljani. Da je pa to vodstvo le delček celotnega partijskega in državnega vodstva in da je v odnosih do Cerkve tako kot ono, to je seveda jasno.
M. M. Maribor NA$A LUČ, XXIV, 3, str. 24 - 26.
KLERIKALNI ZMAJ
Dr. Korošec je imel jeseni 1. 1942 predavanje v Akademski zvezi. Tedaj je rekel sledeče: Če se kdaj zgodi, da naš tisk ne zna pobijati kakšnih liberalnih akcij s pametnimi argumenti, jih začne zmerjati s fra-mazoni. Nasprotno pa liberalci, če nam nimajo kaj pametnega povedati, začnejo pisariti o klerikalnem zmaju. Na to smo se spomnili, ko smo brali govor, ki ga je imel slovenski policijski minister v Črnomlju na proslavi 30 - -letnice Vojske državne varnosti. Dejal je namreč rned drugimi: Klerikalni elementi v rimokatoliš-ki cerkvi skušajo prikazovati nekatere ukrepe za preprečitev zlorab in nezakonitosti kot zaostrovanje medsebojnih odnosov med Cerkvijo in državo, ter omejevanje verske svobode. Trdno smo odločeni, in naši ljudje to terjajo (!?), da ne dovolimo nobenih vzporednih struktur, nobenega ilegalnega organiziranja v nekakšnih klubih,
nobenega širjenje emigratske literature in nobene nezakonitosti v materialnem poslovanju.
Slovenski komponist v Ljubljani Primož Ramovš je posvetil svojo skladbo "Simfonični portret" škofu Baragi.
Pred 45 leti je bila 18. januarja ustanovljena Baragova Zveza v Chicagu. Od ustanoviteljev živi danes samo še neumorni Baragov življenjepisec in zgodovinar Jožef Gregorič- V decembru 1974 je dobil, žal v odsotnosti,ker je bil bolan, slovensko nagrado in bil počaščen kot :.-mož slovensko-amer-iškega radijskega kluba" za 1. 1974.
Saskatchevvan je edina provinca v Kanadi, kjer je večina prebivalstva drugega etničnega izvora kot angleškega ali francoskega.
Petindvajsetletnico izhajanja sta pred kratkim praznovala beloruski časopis Byeloruski holas ter latvijski Laiks, oba etnična časopisa v Kanadi,
Koncem leta 1974 je stopil v menjen podpori dela matere
pokoj Glyn Allen, ki je deloval 17 let v Torontu kot višja uradnik oddelka za državljanstvo za osrednjo Kanado. Bil je velik prijatelj Slovencev in je bil vedno pripravljen pomagati tako poedincem kot slovenskim oraganizacijam.
Pri nedavni avdienci, pri ka teri so bili navzoči tudi člani vatikanskega odbora za družino, je papež Pavel VI. izjavil med drugim tudi: "Ustanova družine sama je
Tereze za reveže. Na eni strani medalje je podoba matere Tereze, delo angleškega umetnika Mihaela Rizzelloja, na drugi pa podoba, sestradanega otroka, proti kateremu se odpirata dve roki. Medalje izdelulejo iz brona, srebra in zlata.
Izdanje posebne znamke v počastitev Alfonza Desjardin-esa, ustanovitelja kreditnih zadrug v Severni Ameriki (8c) bo sovpadla z letno konvencijo društva filatelistov (Royal Phil-
bolj zdrava in močnejša kot pa atelic Society) v mestu Ouebec bi nekateri želeli, da verjame-' mo. In krščanski ideal družine je še vedno možen bolj, kot kedaj ga je treba razglaše-vati ter v tem smislu krepiti dobro voljo zakoncev ter tečaje za pripravo na zakon."
FAO, posebna agencija v okviru OZN za poljedelstvo in prehrano, je počastila mati
Terezo, ustanoviteljico misijo-nark ljubezni, s posebno CERES medaljo. Izkupiček iz prodaje teh medalj, ki jih prodaja urad FAO v Rimu, bo na-
od 29 - 31 maja 1975. Izdaje prvega dne stanejo 28c in jih je mogoče dobiti ali na poštnih uradih ali pa direktno od Phila-telic Service, Canada Post, Ottavva, Ont., K1A 0B5.
Vlada v Britanski Kolumbiji namerava uzakoniti možnost za ustanovitev provincialne ustanove,ki bo imela podobne
velike banke ne marajo ustanoviti podružnic, obenem pa tudi nuditi družinam možnost hipotečnih posojil.
Pročitnice drugače. Zadnje čase se večajo primeri,ko si družine privoščijo počinnice v drugih krajih z zamenjavo hiš-Zamenjavo posreduje Pan Am's VVorld Home Service Ex-change, ki tiska posebno z naslovi družin,ki so pripravljene nuditi svojo hišo za določeno dobo. Iz te knjige si izberejo naslov družine, ki je voljna odstopiti svojo hišo ob času in v kraju,kjer bi radi preživeli počitnice, če se iskaže, da je tudi ta družina interesirana na njihovi hiši, pride do izmenjave - edini strošek, ki ga imata obe družini, je samo strošek za potovanje.
skupnosti, ki so določene z ustavo." (čl. 195 Ustave SRS. Zato takšno pisanje v enem od sredstev družbenega obveščanja zadene kot udarec v oko. Po domače bi mogli pisanje
v Dnevniku povedati nekako takole: Izdelajmo si seznam tistih, ki si na takšen ali drugačen način upajo javno pokazati svojo versko pripadnost, da bomo vedeli, komu moramo onemogočiti kariero! Pa naj bo to kariera v družbeno - političnih organizacijah ali pa strokovna kariera v organizaciji združenega dela. Prepričani smo, da je takšno pisanje (ali tudi sklepanje na sejah) v izrečnem nasprotju z ustavnimi načeli.
Ustava SRS je namreč v tem pogledu zelo nedvoumna. "Občani so enaki v pravicah in dolžnostih, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj. Vsi so pred zakonom enaki." (čl- 197) Torej pripadanje tej ali oni veroizpovedi ne more (in ne sme!) biti ovira za nobenega občana SFRJ, da bi si izbral delo po svojem okusu in da bi sprejemal bremena tudi pomembnih in vodilnih delovnih mest. "Zajamčena je svoboda dela. Vsakdo si svobodno izbira poklic in zaposlitev. VSAKEMU OBČANU STA POD ENAKIMI POGOJI DOSTOPNA VSAKO DELOVNO MESTO IN VSAKA FUNKCIJA V DRUžBi." (čl. 202, podčrtalo ur.), čudno (in protiustavno) bo kadrovanje šele, če ga bodo družbeno - politične in delovne organizacije opravljale na podlaggi spiskov verskih "aktivistov". Za poseganje v temeljne pravice vsakega občana SFRJ ima ustava precej ostre besede: "Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje č'o
Glas kanadskih Srba prina-i vekova pravica, ne glede na to,
ša v nadaljevanjih zgodovino
funkcije kot kanadske banke, j Srbov v Kanadi, ki jo je napi-
ki delujejo na podlagi federal-
sala Olga B. Markovic. Zgodo-
ne zakonodaje. Namen vlade vina je pisana v angleščini in je ustanoviti finančne zavode Glas jo prinašaš v svojem an tudi v manjših krajih, v katerih glejko pisanem delu.
kdo to stori", (čl. 223).
Ni treba posebne pravne izobrazbe, da človek dojame nesoglasje med ustavnimi načeli in pisanjem Ljubljanskega dnevnika. Ko so hoteli (in še
hočejo) nemški nacionalisti na Koroškem preštevati slovensko narodnostno manjšino, se je temu ogorčeno uprla vsa napredna javnost. In prav je tako. Pred leti je ves svet s pomilovalnim nasmehom (pa tudi z grenkobo v ustih) spremljal sloviti McCarthyjev "lov na čarovnice". Prosluli ameriški senator je pripravil dolge sezname imen, "črne liste" tistih državljanov ZDA, ki so osumljeni, da so komunisti ali naklonjeni komunistom. Tudi spiske verskih "aktivistov" bi mogli spraviti v kategorijo preštevanja ali vsaj blizu nje.
Člankar v Dnevniku sicer ni pojasnil, kaj misli s pojmom "aktivist": Morda tudi občinska konferenca ZKS tega ni storila, lahko pa sklepamo, da je "aktivist" vsak vernik, ki si upa javno izpovedati svojo versko pripadnost. Zakaj je mogoč takšen sklep? Zaradi preproste ugotovitve, da bi mogli v Cerkvi na Slovenskem na prste prešteti tiste laike, ki se zares angažirajo v smislu koncilske-ga odloka o laiškem apostola-tu. Spiskov duhovnikov pa najbrž tako ni treba delati, saj se nihče od njih ne poteguje za funkcije v družbi.
Kaj več od nedeljskega branja beril , sodelovanja v župnijskih svetih, priložnostnega sodelovanja pr! raznih oblikah kateheze ali v publicistiki pa naši laiki v resnici ne delajo. To pa je, menimo, prav gotovo še vedno v okviru Ustave, ki pravi: "Izpovedovanje vere je svobodno in je človekova zasebna stvar" (čl. 229). Spisek "aktivistov" bi pomenil vmešavanje v človekove zasebne (ali osebne) zadeve, če že odštejemo kratenje ustavnih pravic, ki smo jih že omenili.
Pa še nekaj je, kar prizadene občana SFRJ, če je vernik, a se hkrati trudi, da bil dejaven član socialistične samoupravne družbe: nezaupanje, na katerega lahko večkrat naleti. Zapis v Dnevniku je samo potenciranje takšnega nezaupanja. Večkrat smo slišali naše najvišje družbeno - politične delavce, kako se govorili o vlogi vernikov v NOB. Poudarjali so, da so se takrat borili vsi, ne glede na svetovni nazor, socialni položaj ali versko pripadnost. Tudi izgradnja povojne Jugoslavije s socialistično samoupravno ureditvijo je sad žuljev in prizadevanj verujočih in neverujočih občanov. Zdi se, da nekateri o tem sodelovanju nočejo nič več slišati. Kako naj se zdaj počuti, denimo, veren delovni človek, ki vidi pred seboj bogato ustvarjalno pot, a se pri tem zaveda, da bo njegovo ime v spisku verskih "aktivistov" nepromostljiva ovira na tej poti?
Enako nezaupanje v državljansko lojalnost vernih občanov veje iz trditve, da prihajajo iz šol kadri, "ki so vzgojeni v povsem drugačnem duhu, kot ga zahtevata tako ustava (?!) kot vse naše resolucije, dokumenti in končno naš vsakdan." Ta vsakdan torej zahteva ljudi, ki ne verujejo, z drugo besedo, verujoči ljudje niso sposobni tvorno živeti in delovati v tem vsakdanu.
Kakorkoli že obračamo pisanje Ljubljanskega dnevnika, se ne moremo izogniti dejstvu, da krši nekatera ustavna določila. če je časnikar po svoje prikrojil razpravljanja in sklepe seje občirtske konference ZKS Ljubljana - Bežigrad, potem je konferenca dolžna od časnika zahtevati popravek, če pa je konferenca v resnici zahtevala, naj se "nemudoma izdela spisek verskih 'aktivistov' (in drugo, kar sodi zraven), potem, menimo, smemo pričakovati javno pojasnilo, kako bo organ ZKS to spravil v sklad l Ustavo SRS.
Družina, Ljubljana, 26. jan, 1975, str. 3.

LOVENSKEGA
Tl&JKA
"KLIC TRIGLAVA" London 22. 2. 1957.
LETO: XXVIII. $TV. 426. STRAN 2.
UTIHNIL JE SLOVENSKI "GLAS AMERIKE"
Iz "proračunskih razlogov je ameriška UNITED STATES INFORMATION AGENCY s pn/im februarjem tega leta ukinila oddaje GLAS AMERIKE v slovenskem jeziku, enem od prvotnih jezikov tega radia.
Zahodni in tudi ameriški poznavalci razmer v Srednji Evropi so Sloveniji in Slovencem vselej upravičeno priznavali, da je Slovenija najnaprednejša republika v jugoslovanski federaciji.
Prav to dejstvo, pa je skupno z navedbo, večina Slovencev govori ali vsaj razume tudi nemško, italijansko in srb-skohrvaško, potisnilo slovenski jezik na eno najnižjit mest na "prioretetni" lestvici, ki jo u-porblja ameriška informativna agencija. Slovenski prostor naj-bi bil tudi relativno dostopen tujim, to je zahodnim virom informacij, in tako je bila slovenščina "iz proračunskih razlogov" eliminirana iz programa GLASA AMERIKE.
Toda odločujoči dejavniki niso prav nič upoštevali dejstva, da so najblifji "zahodni" viri informacij v Sloveniji tisti iz Italije in Avstrije. Ti pa so komaj priljubleni zaradi tekočega spora o položaju slovenske manjšine v Avstrii in Italiji. Ljudem v Sloveniji je GLAS A-MERIKE vselej tudi predstavljal uradno mnenje ameriške vlade in naroda, in tega seveda ne more nadomestiti. noben drug "zahodni" vir.
Ameriške -slovenske organi zacije so po dolgih letih prizadevanja leta 1972 vendarle uspele, da je bil v Ljubljani odprt ameriški Informativni center. Več kot ironija pa je, da je bil ta skromen uspeh zdaj neutraliziran, če ne povsem uničen, z ukinitvijo slovenskih oddaj GLASA AMERIKE. Slovenci po vsem svetu se bodo torej upravičeno vpraševali, kakšna "dobričina" je stric Sam, ki z eno roko daje, z drugo pa jemlje. Ameriški center v Ljubljani seveda opravlja važno funkcjo. toda kljub temu služi samo omejenemu številu ljudi, se pravi samo ljudem, ki kolikor toliko razumejo angleščino in ki tudi živijo v Ljubljani.
Prav gotovo pa ni treba poudarjati, da je ta center v svojem delu izročen na milost in nemilost slovenskih in jugoslovanskih oblasti, ki ga lahko spet čez noč ukinejo; kje bo potem ostala ameriška "navzočnost" v Sloveniji?
Ameriški center v Ljubljani tudi ne more nadomestiti tistega vsakodnevnega, skoraj bi rekli intimnega stika, ki so ga imeli slovenski poslušalci GLASA AMERIKE vsako jutro in to v svojih lastnih domovih.
Reakcija med ameriškimi Slovenci je bila razumljiva in hitra. Pričela se je spontana1
kampanja, da se rešijo slovenske oddaje. 2al je kampanja ostala brezuspešna, dasirav-no so bili vanjo zajeti vsi slovenski predstavniki v Kongresu in druge naklonjene osebnosti.
Nehote je tem prizadevanjem priskočilo na pomoč tudi čikaška PROSVETA, glasilo ta-kozvanih "naprednih" Slovencev v Ameriki, ki je v svojem uvodniku 14. januarja korajžno zapisala, da so oddaje GLASA AMERIKE namenjene "zasužnjenim narodom" in to s posebnim'' namenom, da huj-skajo prebivalstvo teh socialističnih držav k uporu zoper njihov novi gospodarski, družbeni in politični sistem. Odaje GLASA AMERIKE pravi PROSVETA, pa naj bodo slovenske, srbske, ali hrvatske, samo ovirajo razvoj dobrih odnosov med Združenimi državami in Jugoslavijo-
Prosvetin uvodničar I. B. (najbrž Ivan Boštjančič, ki je bil PROSVETI poslan na pomoč 'z Ljubljane), očividno ni slišal enesame oddaje GLASA AMERIKE za Slovenijo, ker bi se sicer ne znebil take bedarije. Pokazal pa je, zakaj je čikaška PROSVETA edina slovenska publikacija izven Slovenije, ki lahko kroži v domovini. Jasno pa je tudi, da njegovo mišljenje in pisanje, vsaj do določene mere, izraža mišljenje vodilnih slovenskih krogov. Kako predstavlja PROSVETA a-meriško politiko in življenje ljudem v domovini, je pa tudi znano.
Kako bodo na to odločitev ameriške informativne agencije reagirali ljudje v domovini, bo težje presoditi; lahko pa predvidevamo, da so vsaj z glavo zmajevali, ko so š'išali, da si mogočna Amerika ne more več privoščiti pol ure na dan GLASA AMERIKE v slovenščini.
Tudi ostaja celotna zadeva nerazumljiva iz drugih razlogov. GLAS AMERIKE namreč odaja tudi v srbsko-hrvatskem jeziku, in to polno uro na dan. Vprašati je treba, kako da odgovornim ljudem ni prišlo na misel, da bi dali vsakemu od treh jezikov, ki so celo v Jugoslaviji sami enakopravni, eno tretjino časa, pa bi lahko obstali vsi trije brez posebne škode.
Druga zanimivost pa je tudi v tem, da je bila ukinitev izvedena prav v času, ko je bilo najavljeno, da bo predsednik Ford obiskal Jugoslavijo. Ko je bil tam nekdanji predsednik Nixon, je bilo bolj važno, da si je ogledoval Kumrovec kot pa Ljubljano, Ford pa je tej brci slovenskemu narodu dodal še novo, z ukinitvijo slovenskih oddaj GLASA AMERIKE.
Ameriška politika je bila vselej težko razumljiva in zdi se. da so ljudje v VVashingtonu spet enkrat napravili odločitev, ki nima ne repa ne glave.
SI. julijem 1975 bodo smele banke v ZDA uvesti v trgovine in durge prostore, kjer ljudje plačujejo (n.pr. letališča) posebne elektronske stroje,ki bodo povezani z banko. Strankam tako ne bo treba hotiti v banko. Svoje račune bodo mogli plačati elektronsko iz svojih tekočih računov v banki.
Avtorja knjige Been taken lately (Ralph Turtinen Publish-ing Co., Wayzata, Minnesota 55391. $2.95) Joe Cartvvright in Jerry Patterson ugotavljata, da izgube prebivalci ZDA mnogo več denarja na račun prijaz-
nega smeha in zgovornega jezika raznih prodalcev kot pa na račun tatov in vlomilcev. Knjiga temelji na dokumenti-vanih primerih zlorab in daje navodila, kako se obvarovati, da ne nasedemo takim trikom.
V 2'/2 letih je izplačala federalna vlada v Ottavvi 4.3 milijona dolarjev podpore, raznim etničnim skupinam. Največ so dobili Ukrajini (450.760$), Črnci (291.331$), Poljaki (258.009$), Italijani (241.657$), Judje (204.-740$), Nemci (42.698$) in Kitajci (105.810$).
AL' PRAV SE PIJE
JU2NI BRAT al' "JUiNI BAT"?
—AQ—
V decemberski številki ka nadske SLOVENSKE DRŽAVE se je oglasil dr. Peter Urbane in ugotavlja, da je izraz "južni brat" pod narekovajem žaljiv za narode Jugoslavije. Nedvomno ima prav, četudi se ne sku$a so-očiti z okoliščinami, z razočaranjem Slovencev nad vso aroganco, s katero so in nas še vedno zavračajo tisti naši bratje, ki v Jugoslaviji v resnici odločajo, Dr. Urbane se tudi ne sooči z vsem tistim vzdušjem, ki ga zlasti pri srbskih ljudeh še vedno gojijo določeni krogi; še do nedavna so te na jugoslavanskih veleposlaništvih nahrulili, ako si kaj vprašal po Slovenko, češi kakšen jezik je to, ali ne znaš "jugoslovansko"? Preprosti srbski ljudlje pa te še zmeraj vprašajo. Kdo jih tako vzgaja?
In prav ta problem je za jugoslovansko eksistenco večji kot pa slovenski "južni brat", izraz resničnega razočaranja, s čigar vprašanjem se dr. Urbane nikakor noče spoprijeti. Namesto tega se potegne v neko samokritično vzdušje, ki vzbuja vtis navidezne neprist-ranosti, češ, "Mi Slovenci sami takrat nismo bili pripravljeni na radikalni poseg z zasedbo Koroške, ke je to zahteval čas".
Seveda ne gre za "nas Slovence," ampak za nekaj takratnih politikov in politikantov.
In sper, "da je nepošteno trditi, da Slovenci leta 1918 nismo spontano optirali za Jugoslavijo", - Vprašanje je namreč v resnici mnogo bolj zapleteno, kajti znano je, da se je množično gibanje za majsko deklaracijo sprožilo šele potem, ko jo je podpisal ljubljanski škof Jeglič, ker so slovenski ludje najbolj zaupali svojim duhovnikom. To pa ni ravno "spontano", ali ne?
Končno se potem dr. Urbane spravi na gospodarske razloge za Jugoslayijo. Na te razloge se očividno ne spozna, ker modruje naslednje; " ... da pogledamo samo površno gospodarstvo, ugotovimo, da danes Slovenija izvaža samo polovico tega, kar uvaža iz tujine. Naša naravna bogastva so omejena in naša industrija je navezana na jug. Brez gospodarske s carino neomejene povezanosti z jugom, bo Slovenija v silnih težavah vsaj za eno generacijo, razen ako dovolimo odhod pol-milijona Slovencev, ker čisto enostavno ne bo dovolj dela v taki situaciji v prosti slovenski ekonomiji, s primernim sred-nje-evropskim standardom . .."
Vse te trditve niso točne in pripomniti je treba, da tako ali drugačno fantaziranje ne more prinesti tudi za samo jugoslovansko misel nikakega napredka. Pisec nima nikake predstave o vrednosti blaga in surovine. Ze v začetku naredi napako, ko zagotovlja, da Slovenija (:) uvaža toliko iz tujine, a v tujino (:) samo polovico tega. | Izpusti pa, da mora izvažati drugo na jug po nižjih cenah. S tem jug pokasira ogromno količino slovenskega, v to blago vloženega dela že samo s to preprosto operacij. In potem še strahotni izdatki "nerazvitim"? So jih v taki meri Slovenci res dolžni?
Odkod dr. Urbane ve, da je slovenska industrija "vezena" na jug? In dalje, kje le naravna bogatstva niso omejena? Mar res misli, da bi za tako ceno kot mora Slovenija poslovati z jugom, ne mogla dobiti manjkajočih naravnih bo-, gastev (surovin) od drugod? In ali ve nadalje, za katera "bogastva" naj bi šlo? 2elezo moramo v Sloveniji uvažati iz tujine. Edino za baker mogoče, toda ali ve, da borski rudnik baker izvaža, v Sloveniji pa so ga morali, vsaj do nedavna u-
važati iz tujine? Naj torej dr. Urbane postreža s podatki o tem, kako ti odnosi Slovenije z jugom resnično potekajo! In naj si ne dovoli tako poceni trditve, češ da Slovenci "enostavno v taki novi situaciji ne bomo imeli dovolj dela". Bolje bi bilo, da pokaže strokovnost svojih trditev.
Vse take trditve, kot omenjeno, niso v prid tudi jugoslovanskemu prepričanju samemu. Vse surogate in potvor-be večina slovenskih ljudi že dolgo pozna in se jim zato jugoslovanstvo ob vsem tem le še bolj upira. Nekaj drugega bi bilo namreč, ako bi se resnica priznala in sicer, da je v sedanjem jogoslovanskem okviru položaj slovenskega človeka neznosen, kajti tako oropan evojega dela ni bil še nikoli, šele na podlagi teh stvarnih ugotovitev bi bilo mogoče razmišljati in stvarno načrtovati, kako je mogoče pravično urediti jugoslovanske razmere.
Ako nekdo že od samega začetka prikriva slovenskim ljudem resnični jugoslovanski problem, jim daje nezaupnico in jih ima za naivne ter prav gotovo vse še poslabša, dasi bi se lahko res zgodilo, da bi ob danih razmerah bil še zmeraj najbolj realen izhod za Slovence, ostati v sprejemljivem jugoslovanskem okviru. Toda prav zaradi takih poceni slepil se lahko zgodi, da slovenski Ijčidje v tem odločilnem trenutku ne bodo pripravljeni verjeti v tako, v teh okoliščinah najpametnejšo rešitev in se bodo zagnali v kako drugo, tvegano, lahko tudi usodno.
Odvisno je pač od razmer in sprotnega položaja, ki narekuje pravi trenutek za eno ali drugo rešitev slovenske eksistence. Zato ni zametavati ne slovenske državnosti ne jugoslovanske skupnosti. Tudi za misel jugoslovanske skupnosti nas mora voditi resnica, ne pa prikrivanje in potvorbe. Kajti ali res mislite, da bi mogla jugoslovanska skupnost biti trdna, ako bi se slovenski človek v njej počutil kot nekak objekt, češ da sam ni zmožen obstajati, ker da je bitno neekonomski? Hvala lepa. Ce je tako slovenstvo, ki bi pomenilo edino izkoriščanje in neživljenskost. In taki primeri so že pri naših ljudeh v Nemčiji. Kar pozanimajte se, koliko staršev je, ki se trudijo, da bi njih otroci na tujem, mislim na naše delavce, res ohranili slovensko govorico in ostali Slovenci?
Take so torej posledice poceni "farbanja" naših ljudi, ki še slovenske tragike na svoji koži prav dobro zavedajo. In zato tudi jugoslovanski okvir ne more pomeniti nekakšen splav pred dozdevnim brodolomom, za katerega nihče ne ve, od kod in od koga grozi, ampak samo svobodno slovensko odločitev, v spoznanju, da je taka rešitev pametna in sprejemljiva. Kar pa znova ne pomeni, da bi bili Slovenci v njej tako vklenjeni, da bi se iz nje ne moggli več rešiti, ako bi pozneje razmere postale nesprejemljive.
P. S. Mogoče še nekaj. Ni zmeraj varno podpisovati se pod starimi objavljenimi sta-lišči- In kdor po tolikih letih v svobodnem svetu apelira na podpise in na edino na stališča, ne izkazuje demokratičnosti, ampak edino nepoznavanje razmer in nesposobnost umeti resnični problem slovenskega človeka.
ONTARIO
Government Information
$e važnejše, mi želimo deliti z drugimi bogatstva in notranjo globino, ki prihajata preko aktivne soudeležbe in občest-venega življenja. Kultura mora biti deljena z drugimi ljudmi, ako hočemo, da ostane živa. Le s sodoživljanjem naše kulture lahko delimo ta dar z drugimi ljudmi in istočasno pov-spešujemo večje razumevanje med kanadčani.
'Ontarijsko Ministerstvo kulture in razvedrila je bilo ustanovljeno za podpiranje in vzpodbujanje najrazličnejšega kulturnega izražanja vseh ljudi v naši Provinci. Vemo, da je vzdrževanje naše kulturne dediščine pri življenju neobhodno potrebno za bodočnost,vsakega. V Ontario mi delamo na tem.
Za nadaljne informaeje o našem ministerstvu. ste dobrodošli, če pišete v vašem lastnem jeziku na:
VA§A KULTURNA DEDIŠČINA JE VA2NA ZA ONTARIO
tako va^na, da smo ustanovili novo Ministerstvo
za kulturo in razvedrilo, da to istima pomaga pri rasti.
Ontarijska vlada pripoznava, da sta kulturna tradicija in dediščina ontarijskih ljudi prav tako važni, kot so izvežbanost ali izobrazba pri gradnji boljšega življenja. Vemo, da so ljudje in ne stvari, ki odločajo o veličini družbe in da ni nič bolj dragocenega za ljudi, kot je njihova kultura.
Prav zato je Ontario ustanovil novo ministerstvo, ki je popol-
noma predano podpiranju ob-čestvenega in osebnega izboljšanja, — je to Ministerstvo za kulturo in razvedrilo. Upamo, da bomo z različnimi programi na področjih od gledališča do hockeya, od plesnih skupin do knjižnic zmogli držati pri življenju iskro osebnega ustvarjanja in človečanske odličnosti, ki predstavlja kulturo.
Ministry of Culture and Recreation
Communications Branch
Main Parliament Building, Room 347
Queen's Park
Toronto, Ontario
M7A 1Y7
Ministry of Culture and Recreation Robert Welch, Minister
Government of Ontario
* VVilliam G. Daviš, Premier
• Kanadska komisija za nadzorstvo nad cenami je izdala zelo koristno knjigo, ki vsebuje navodila, kako zagotoviti kvalitetno hrano ob zmernih cenah. Po raziskavah te komisije plačuje povprečna kanadska dru-
Na tiskovid konferenci Ontarijske liberalne stranke za urednike etničnih listov dne 17. aprila v Royal York hotelu je govoril in nato odgovarjal na stavljena vprašanja vodja li-beralov (In opozivije) g. R. Nixon. Na sliki
so od leve na desno: g. R. Nixon, g. V. Mauko, urednik našega lista in predsednik E.T.Z.O., gdč. L. Zvvolak, nastavljenka liberalne stranke in g. L. Mokrzycki, predsednik "Nevv Canadian Publication", družba za oglaševanje v etničnem tisku.
žina s 4 člani letno'okrog 1000 dolarjev več za hrano kot bi bilo potrebno za zadostno in zdravo hrano. Uporaba navodil te knjige ne bo samo pomagala družinam zadostno in zdravo prehrano v dobi stalno naraščajočih cen, marveč bo koristila še na drug način—zmanjšala bo zdravniške stroške, ki so posledica nepravilnega hranjenja. Po cenitvi komisije porabijo Kanadačani letno eno milijardo dolarjev za zdravljenje bolezni, ki so posledica napačne prehrane. Knjiga ne stane nič. Pišite ponj o na naslov: Food Prices Rcvievv Board, P.O. Box 1540, Station B. Ottavva, Ont. KIP 5Z5
• Kmetje na polotoku Gaspe
v provinci Quebec začenjajo v , vedno večji meri kmetovati po metodah organičnega kmetovanja — ob izključitvi umetnih gnojil in kemikalij za uničevanje mrčesa. Provinca podpira to prizadevanje s posebnimi vzornimi kmetijami. Ker se večajo dokazi, da škodujejo umetna gnojila in kemikalija za uničevanje mrčesa človeškemu zdravju, je tudi povpraševanje
• Študiju madžarske etnične
skupine bo posvečena revija' Canadian-American Revievv of Hungarian Studies. Prva številka je izšla 23. oktobra 1974. Vsako leto bosta izšle dve številki.
PROSIMO PORAVNAJTE NAROČNINO!
• Kanadski program Nevv
Horizons za upokojence, ki ga podpira federalna vlada (začetek v 1. 1972) je zelo priljubljen. Od svojega začetka je koristil 676.802 osebam v 3.280 različnih programih, za katere plača
država stvarne stroške. Država je prispeval doslej kakih 18 milijonov dolarjev. Za prihodnje finančno leto je predvidela za te namene 14 milijonov dolarjev.	s
po hrani, pridelani po orga-niskih metodah, vedno večje in tako trg zagotovljen. Bratu Sa-vignatu iz Jolietta zdravnikie. 1939 niso dali nobenega upanja na življenje, ker je imel težave s prebavnimi organi. Ž^čel je sam pridelovati hrano po orga-nični metodi in danes pri 75 letih zdravje odseva iz njega.
•	Večina pogovorov danes
se vrti okoli gospodarske krize
in inflacija. Za primerjavo s krizo 1. 1929 in prihodnjih let si je dobro priklicati v spomin takratne podatke: brezposelnost je dosegla 25%, plače so se znižale za celo tretjino in proizvodnja se je znižala za 54%.
•	Po študiji organizacije
Načrtno starševstvo (Planned parenthood) je bilo v letu 1974
v ZDA 900.000 splavov, kar je 53% več kot 1. 1972, ko je Vrhovno sodišče v ZDA razveljavilo zakonodajo poedinih dižav, v kolikor so ovirale splav na zahtevo.
t Ji t-J____._