* G f A
list m ti fcn«
------
Izhaja 1. in 15. dan vsakega mesca, in velja za celo leto S gold. 50 kr., za pol Icfa pa 1 gold. 3(1 kr.
TeČaj IV. V Ljubljani 15. novembra 1864. liist 22.
Kakšen naj bo učitelj, da ga narod spoštuje.
Pervič je treba, da je učitelj izobražen. l)a učitelj na tanko spolnuje svoje dolžnosti, da lepo izobražuje in pobožno odgaja mladino, mora biti naj prej sam primerno izobražen; česar sami nimamo , tudi drugim dati ne moremo. \i dosti, da je učitelj v naukih, v kterih podučuje, dostojno izobražen; ampak prisvojili si mora tudi ved in znanost, ktere sedanji svet lirja od vsakega omikanega človeka. 31nogo je še učiteljev , ki menijo , da je za njih stan in poklic dosti, če znajo dobro navadne šolske nauke; vse druge znanja so jim pa bele vrane; laki ljudje nikakor veliko ne morejo koristiti našim šolam. — Paziti bi bilo, da bi se v preparandije jemali le taki mladenči, ki so verli radoljubi in jih je volja , da v duhu časa dobro napredujejo ; zakaj učitelj mora biti mož, ki napreduje; ako kdo nima terdne volje, ne more nikdar dobro napredovati in ne do-polnovati svojih dolžnost. Kedar bomo učitelji napredovali s duhom časa, in se v svojem poslu izverstni kazali, takrat bo posijalo gorkeje solnce našemu milemu narodu. Da je naš narod še na bolj nizki stopnji omike, so krivi nekoliko učitelji, nekoliko pa poptujčene šole, v kterih se hoče narodu ptuja olika in kultura v serce sejati; prezreti pa tudi ne moremo, da je še veliko občin, ktere k svoji oliki le trohice pripomoči nočejo. Ako že imajo šolo, pa otroke zanikerno v njo pošiljajo, in ako je treba novo šolo vstanoviti, se izgovarjajo in iščejo vsakorš-nih vzrokov, in pravijo, da njih otroci nepotrebujejo šole. — So še učitelji, kteri ne berejo leto za letom kakega pedagogič-nega časopisa, še manj pa kake pedagogične bukve. Kar so se
v preparandiji naučili, so že zdavnej pozabili. Ali se morejo taki odlikovati za izobražene ljudi? Ali si morejo pridobiti ljubezni in poštovanje pri narodu? Nikakor ne! Narod zahteva od učitelja, da naj ga vodi, kakor je treba po duhu časa. Dokler učitelj zanemarja sam svojo oliko, tako dolgo ga ljudstvo ne bo spoštovalo, tako dolgo so tudi vse misli o napredku njegove šole le prazne želje in puste reči. Samo dostojno izobraženi učitelj more pričakovati, da ga spoštuje narod. — Malo ve učitelj, ko pride iz preparandije; pa ravno to ga mora spodbujati, da se potem toliko bolj obogatuje s potrebnimi vednostmi. Časa nikomur za to ne primanjkuje, ker nekteri zunaj štirih šolskih ur, ves božji dan nimajo kaj opraviti. Pa tudi tisti se ne morejo veliko izgovarjati, kteri sami opravljajo inežnarijo, ali kteri se pečajo z drugimi privatnimi opravki. Kake 2 uri na dan se pač lahko odločite za oliko; če ni po dnevi časa, naj se pa še kaj noči za to porabi, sej vemo iz skušnje, da to ravno zdravju ne škoduje. Druga lastnost, ki je ne sme učitelj pogrešati, je prava pobožnost in sveta bogabo-ječnost. Učitelj mora biti v vsakem oziru svoji občini lep zgled; iz tega se vidi, da mora paziti, da je zmiraj bolj pobožen. Ako je učitelj pobožen, so večidel tudi njegovi učenci taki, če dolgo ne, pa vsaj tako dolgo, dokler hodijo v šolo. Iz vseh naukov v šoli naj mu bo naj dražji keršanski nauk, kteri človeka napeljuje in opominja na Koga, stvarnika nebes in zemlje. Kazati mora pa tudi sam, kako zelo da čisla vse, kar uči sveta vera; dajati mora občini tudi v tej zadevi lep zgled. Tretja lastnost dobrega učitelja je žlahtno serce in nepokvarjeno življenje. Narodni učitelj mora nevtrudeno napredovati, ker ni dosti, da samo v šoli razširja vede, ampak mora k izobraževanji naroda po svoji moči pri vsaki priliki pomagati. Zato naj si tudi pohištvo in gospodarstvo tako vravna, da se bo odlikovalo od vseh drugih v okolici, in jim bo v zgled. Ako učitelj dela dolgove, se vdaja pijanstvu in igri, ne škoduje samo sam sebi, ampak splošnemu blagru. Takega učitelja ljudje tudi ne morejo spoštovati, temveč ga zaničujejo, in ga imenujejo za-pravljivca. — Učitelj mora biti dalje plemenitega serca, da vsakemu v potrebi in nezgodi po moči pomaga. Ako hoče v nježne otroške serca vcepti ljubezin in usmiljenje do bližnjega, je potrebno, da je sam pregret z ljubeznijo in usmiljenjem do bližnjega, in mu pomaga s svetom in djanjem k dobremu. On
mora biti prav iti skerben oče vsi občini, v kteri živi. Če pa si učitelj prizadeva, da bi se nepošteno pomagal, da bi bolje živel, greši zoper Koga, samega sebe in zoper narod. On naj se sploh mirno, priljudno in pohlevno obnaša. Ako bi se s starši kaj sperl, naj si zelo prizadeva, da z otroci lepo ravna; potem starši navadno spoznajo svoj pregrešek in učitelja spoštujejo. Jezni učitelj pripravi sam sebe in še druge v nesrečo. Učitelj naj nikar ne hodi v sumljive družbe, temuč naj se raji peča z poštenimi ljudmi. Učitelj mora dalje tudi ljubiti narod in posebno mladino. Ce je sploh znano, da učitelj ljubi narod in posebno mladino, da si prizadeva in jo izobražuje, ga tudi ljudje ljubijo in spoštujejo, in ne puste, da bi v materialni zadevi kaj terpel. Vsakemu je znano, da starši svoje otroke zelo zelo ljubijo; naravno je že tedaj, da ljubijo in imajo radi tudi tiste, ki njihove deca ljubijo in ž njimi lepo ravnajo. — Učitelji so dobrotniki človeštva. Vsak pravi učitelj pa, kteremu je sreča in blagor domovine pri sercu, si prizadeva po vsi moči, da podučuje mladino, kedarkoli mu je mogoče, da jo napeljuje k pobožuosti, vednosti in pridnosti, in da jo tako pripravi srečno za ta in lini svet. Nikdo ni srečnejši, kakor je učitelj srečnih učencev. Kdo mora popisati blago čutilo dobrega učitelja, ko vidi, da njegovi učenci na vse strani tako čversto napredujejo! Kdor tega sam ni skusil, tudi noče in tudi ne more tega verjeti. Ali ni veselo, če je učitelj občino, v kteri živi, tako odgojil in izobražil, da ji daleč okoli ni enake? In kako hvaležni in s kakšnim spoštovanjem se mu bližajo njegovi nekdanji učenci, in ga zaupljivo prašajo za svet! Ali more učitelj pričakovati še več časti in poštovanja?
Lavračev.
Pedagogične pisma.
To se mi dandanašnji napčno zdi, da ljudje vse preveč nove čase hvalijo, od starih časov pa tako govore, kakor da bi bili ljudje pred nami — Bog ve — kakšni bebci. V naj novejših časih se je res marsikaj pri šolah zboljšalo, kar zadene pedagogiko in didaktiko, ali to so že ljudje pred nami tudi znali; naš čas tega ni znajdel, ampak prišlo je le bolj v splošno rabo. Napčno utegne tudi to biti, da se preveč tu ali una metoda priporoča, ker je vendar pri podučevanji poglavitna reč učiteljeva oseba. Slab učitelj tudi z dobro metodo ne bode
22*
veliko opravil; preveč se bo na metodo zanašal, in če mu reč ne pojde po volji, bo pa metoda kriva, namesto da bi vzroka iskal sam v sebi. Povedati ti morem, ljubi moj Barovič, da se je tudi meni skorej taka godila. Z veseljem pozdravim našo „Slovensko-nemško praktično gramatiko*, ko je pervikrat beli dan zagledala, in precej jo spravim v šolo. Od veselja mi je serce poskakovalo; mislil sem namreč: znebil sem se velikega križa, stare nemške slovnice; sedaj bodo pa otroci igraje se nemškega učili. Ali ni šlo tako, kakor sem si mislil; tudi po tej poti je bilo treba mehčati terde butice, preden se jih je kaj prijelo. In ravno tako je bilo pri branji s glaskovanjam; ni šlo tako urno, kakor sem si domišljeval. Da pa me bodeš prav razumel, ti moram to, ljubi moj Barovič, še bolj nadrobno razložiti. Jaz nikakor ne zametujem nove metode; vsak spozna, da je boljša od poprejšnje; le toliko hočem reči, da metoda ni edino zveličavna, in učenika nikakor ne oslobodi truda; kdor hoče z metodo kaj koristnega doseči, jo mora dobro poznati. Zato se pa tudi ne čudimo, če nekteri učitelj po svoji stari metodi več opravi, in sq pritožuje, da nova metoda nič ne velja. Svojega starega kopita je dobro vajen, žuli ga, žuli več let, ali nove metode se noče tako prijeti, da bi jo umel popolnoma; zato je pa potem metoda kriva, da njegovi učenci malo napredujejo.
To ti pa moram povedati, dragi moj, da tudi ne postaneš takšen, kakoršni so nekteri mladi učitelji, ko pervikrat na svojo službo pridejo, in se tako vedejo, kakor bi bil svet le njih čakal, kedaj ga bodo s svojo učenostjo razsvetlovali. Ce tedaj v svojem kraji kaj novega začneš, stori tako, da ljudje ne bodo veliko od tega zapazili, in reč se ti bode bolj od-sedala, kakor ta čas, ko bi se hotel vesti, da vse staro zaničuješ in zainetuješ, in le novo hvališ. K temu je pa nekaj tacega treba, kar ljudem prav gostokrat primanjkuje, namreč spoznanja samega sebe. Z Bogom!	Tvoj prijatei
Govoric.
Pomenki
o
slovenskem p i s a nj i.
XLV.
v
U. Život nam je živo, truplo pa mertvo telo; odkod pa te imeni?
T. Truplo že samo pove, kar je; iz glagola trupi t i (conterere, bröseln, reiben). V stsl. je trup' cadaver hominis, entseelter Körper, Rumpf; trupije (collect.) Körper überhaupt; čes. trupel m. Masse, Klumpen: trup Stock, Rlock, Rumpf des Körpers, trupak Tölpel itd.
U. Od kod pa telo?
T. Telo (iz teti — tneni?) corpus, rod. navadno z množ-nikom telesa, pa tudi tel a (zlasti nečloveškega). Lepše in bolj častito se mi glasi duh in telo, duša in telo, kakor pa duh in život, duša in život ali duh in truplo.
U. Torej pravimo tudi: Sveto rešnje telo (corpus Domini).
T. Kar nam pomeni a) iz rešiti solvere, redimere ali corpus redemtoris, redemtorium ali salutare (Erlösungsleib), ktero nas ima rešiti pogina ter nam dati pravo življenje; ali pa, kar je še verjetniše, A) iz res, resen, res nji — rešnji, a, e (telo), kakor iz dnes ali dana.? — dnešnji in današnji, letos in letaš — letošnji in letašnji itd. Sveto rešnje telo je torej corpus verum, certum (vere corpus Domini).
U. In god sv. rešnjega telesa se imenuje Te lov o ali Telesovo?
T. Kakor Duhovo Pfingst-, h. Geistfest, se piše Telovo (obhajilo, pravi Murko) Frohnleichnamsfest (cf. nemško besedo Leichnam nekdaj — živo telo — in sedaj — mertvo ali truplo).
XL VI.
T. Ker si me ti zavolj besede život tolikanj poprijemal, te čem pa jaz zavolj besede življenje. Zakaj praviš ti: v življenji sploh in ne: v živenji, kakor pišejo nekteri du— hoborci zdaj?
U. Za to, ker nikjer na Slovenskem tako ne pravijo; čemu bi jaz sam pisal ali govoril, kakor nobeden! Sej se ne borim sam seboj, sam s svojim duhom!
T. Kakor život, so pisali poprej imenovani pisatelji različno tudi živenie, živejne, živlejne, živlenje, in sedaj pišejo navadno življenje, kakor terpi/enje, ne pa terp/enje ali terpen je.
V. Zakaj pa pišejo sedaj nekteri živ en je ali celo ži-v eni je ?
T. Ker gre pravilno iz živeti III. verste glagolno ime živenje, kakor veleti — velenje, germeti —germenje brez Ij, in živenije po stsl. pisavi. Ondi se je likalo iz glag. 1. reda žiti terpivno deležje žit in živen, in od tod žitije in živenije ali živenje, ktero se pa v tej poslednji obliki vendar ne bere v staroslovenskem pisanji.
U. Kako jo razlagajo pa v novoslovenskeni?
T. Metelko piše (str. 110) : „Die zwey letzten (živeli — življenje in terpeti — terpljenje) ahmen rücksichtlich des epenthetischen lj die 4. Form nach; einst war ter pen je und živenje üblich; Schönleben schrieb 1672 noch häufig živenje". In Janežič (str. 86.): „Pravilne so res oblike: hrepenenje, kopernenje, pože/enje; ali drugač je z glagolniki življenje in terpljenje, mesto zastarelih oblik: živenje in ter p en je, ki je nekteri pisavci spet v rabo jemljo".
V. Kaj je misliti od oblik živ/enje in terp/enje?
T. Kadar se vstavi l, se vstavi vselej topljen Ij, zlasti za ustniki v glagolih IV. verste; prav je torej IeživZ/enje, terp-//enje.
U. Sej se glagoli sim ter tje sprehajajo in preseljujejo po posamesnih verstah ali redovih (cf. videti — viditi, vedeti vediti. I. Jezič. XXI).
T. lies se sprehajajo ter si sposojujejo nekteri glagoli zdaj iz te zdaj iz une verste, in ravno glagoli III. verste se pregibljejo na dveh osnovah: nedoločnikova izhaja na e (a), sedanjikova na i, kakor pri glagolih IV. verste.
i/. Ali je tedaj življenje napačno?
T. Marsikako življenje je napačno t. j. polno napak, in marsikteremu je življenje prekratko, ker ima predobro življenje in preslastno! Sicer pa — ali ni živeti in se živiti skorej tisto? Ali niso rabili oblike te premnogi — dobri pisatelji že mnogo, premnogo let? Ali se ne govori sploh tako? Ali se ne da celo pravilno izpeljevati iz hrovaškega življeti — življenje, kakor iz terpljeti — terpljenje? — Tudi Miklošič pripusti
to pisavo (pg. 211): „Die einschaltung des Ij im part. praet. pass. ist unorganisch, doch trpljenje, življenje neben trp enj e, ž i ven j e". U. Vendar!
11 a I i k o s I o v j e.
Spisal Fr. Metelko.
(Konec.)
Tudi Diana je slovansko ime; nekdaj so jo tudi imenovali: Diviana, kakor priča Varron (g. kn. de L. L.) in Tuli (2 kn. od roda bogov). Bila je prečista devica, kakor maliko-slovje ') govori, in da si to krepost, čistost obvaruje, je izmed ljudi v gojzd pobegnila z nekimi drugimi devicami in tam ob lovu živela; zato so jo tudi za boginjo lova imeli. Slovenci še dan današnji imenujejo dekle, deklino, divjo, ktera je ljudi boječa ali plaha, rekoč, da je nekako divja, divjasta, divja-kinja. Tako tudi pravimo od živine, ktera ni krotka in privajena, daje divja, zdivjana.
Ker Latinci, ki so boginjo Divjano od Trakov in Skitov dobili, njenega imena niso razumeli, so ga po svojem prikrožili pozneje v Diano.
Če globokeje pogledamo, vidimo, da še današnji Iliri svoje hčere po korenu: divji, a, e imenujejo: diva, deva, divna; ali v pomanjšanji: divojka, devica, devojčica. Iz tega se vidi, da boginja Diana ni imela lastnega imena, ampak občno z vsako drugo devojko. Pa tudi povesti nam pravijo, da so stari ilirski narodi svoje hčere ravno tako na skritem imeli in odgajali, kakor je Diana živela. Siromaške so sicer mogle tudi na polje, v verste itd. delat hoditi, ali ostro šego so imele, se tako skerbno moških ogibati, da na pozdrav celo hvale niso rekle, ker je nespodobno bilo z njimi le besedo pregovoriti. Še ni dolgo t. j. v 1. 180G, kar piše Apendini, da so stari Do-brovničani tožili in se žalostih", da se ta sveta šega popušča, pokvarjena od ptujcev.
In iz Posidone izvemo po Strabonu (kn. 7.), da so Traki devištvo in čistost v tako visoki časti imeli, da so mnogi vse svoje žive dni v deviškem stanu živeli, llekli so jim čisti — zvesti, čisle — zveste. In kakor druge bogove in boginje so
Beseda liasnoslovje ne zaznamva pravega umena.
Latinci tudi to šego od Trakov sprejeli in vpeljali čiste, de-vištvu zveste device — veste — vestalie in boginjo Vesto.
Kavno tako se tudi iz traškega ali ilirskega jezika in iz nobenega druzega ne dajo zjasniti imena: Uranu s, Neptun, Libitina, Ivotitus in Orkus.
Uraniti t. j. rano vstati, rano uraniti, pred dnevom, ali kadar je še nebo polno zvezd, so še sedaj pri Ilirih navadne besede. Od tod latinski Uranus t. j. zvezdno nebo, in Rog nebeza, in Uran i a znajditeljca zvezdoslovja. Nepoton, Neptun, Kog morja, ki ne vtone t. j. Nevton ali Neptun.
Libitina je po svedoštvu Plutarha toliko, ko Venus. Njeno ime pride od: ljubiti, ali libiti, kakor tudi latinske besede: lubet, libitum in libido. Kekli so ji tudi: Kotita od kotiti t. j. roditi; odtod še današnji: kotiv t. j. nezakonsko rojeni. Sicer se zdaj kotiti samo od živali reče. Tudi koklja skoti (n. zleže) piške. Orcus, bog peklenski, je naš vrag, urag. „Orcum, piše Veri (Verrius), ab antnjuis dictum uragum"; vrag od vreg, vergel, veržein.
Mars, bog boja, ima tudi svoje ime iz slovenske korenine, bodi si iz marjati t. j. večkrat umoriti, ali iz mar vili t. j. na drobce, mervice zdrobiti, zrušiti, razmarviti, kar se v boji rado zgodi, ali že iz m a rs i ti se t. j. z mesom pobitih ali z marho se sititi, na kar mnogokrat bojna sila zažene. Ki bilo to ime iz latinske besede mors smert, smart, bi Latinci gotovo tudi rekli po svojim jeziku: Mors in ne Mars, kar jim ne da pomena.
Stari so imeli vero, da je Mart (Mars) Traškega rodii z gore Rodope. Po tej misli piše Klavdjan: „Flumina lavave-runt puerum Rhodopeia Martem", t. j. deček Mart se je kopal v Kodopejskih potokih. Rodophe , Rodope, Rodopejski pa je po navadni spremenitvi pismen (6 v p in o j v ej) očitno naš Rado boj in Rodoboj, t. j. rad boja, ali, če kdo hoče izpeljati to ime iz: ratba, rotba, rodpa, rodopa, rodope, ima ravno tisti pomen, ker rat, ratba je tudi boj po druzih slovanskih narečjih.
In da ima beseda Rhodape res ta pomen in izvir, poterdi ta okolnost, da so Rodopejci po priči Tucidida (kn. 2) z bojnim viteštvom deleč sloveli, obrožani s kosami, in zato imenovani : kosonosci (macheroferi). Druga priča tega je Klement Aleks, kteri Traškiin naselbinam po Ilirskem tudi pripisuje, da
so znajditelji bojnega orožja in zares ima tudi več Traških kraljev, vojvodov, narodov in krajev primek od kakšne bojne lastnosti ali imenitnosti. Tako govori po Apendinitu spisatelj v SI. Bčeli II. teč. in misli ranjcega Dobrovski-ta od te reči se bero v Slovanki II. d. str. 94 —111. *)
0 vprašali jih pri letošnjem konz. spraševanji žaretiiili učiteljev v Ljubljani.
1. Kako naj si in si mora učitelj pridobivati poštovanja pri dobro mislečih ljudeh?
To vprašanje je zelo važno, in bi se lahko na široko in dolgo odgovarjalo; toda tukaj podamo le prav kratek načert za odgovor. — Vnanje poštovanje se večidel vjema s človekovo znotranjo vrednostjo. Notranja vrednost vsakega človeka je perva in edina moč, ki stori, da ga tudi drugi ljudje spoštujejo. Ako tedaj učitelj hoče, da bi ga ljudje spoštovali, se mora tedaj najpred sam spoštovati; to je, da si, kolikor mu je le mogoče, požlahtnuje in izobražuje vse svoje dušne zmožnosti. To pa stori, če a) si pridobuje lepih vednost. Učitelj mora mnogo in sicer na tanko vediti, kar ve, da še celo prostim ljudem ne razkazuje svoje prazne glave. Neomikanega učitelja nihče ne spoštuje; omikanega pa spoštuje vsak, tudi prosti in še celo sirovi ljudje, akoravno ni premožen, in če ga tudi stiska revščina. 6) Učitelj si pridobi poštovanja, če voljno stori vse, kar spozna, da je prav in koristno, naj mu bo že zapovedano, ali ne. Človek, ki vedno praša, kaj mu bo to ali uno dobro delo koristilo, nikoli ne stori veliko dobrega; in če tudi kaj stori, je njegovo delo malo vredno. Vsak človek, posebno pa učitelj, mora dobro storiti le za to, ker je dobro, in ne sme gledati, kdo ga bode hvalil ali grajal, plačeval ali se mu nehvaležen kazal. Učitelj, ki le toliko dela, kolikor je plačan, je slabeji od navadnega dninarja, c) V učiteljevem sercu mora še posebno goreti ljubezen do bližnjega. Kdor svo-
*) Kakor je bil spis „Vzajemnost slovenskega z drugimi sorodnimi jeziki" v letašnjem sporočilu Ijublj. gimnazije, tako je tudi spis „M a 1 i k o s 1 o v j e" iz zapustnine ranjkega profesorja Fr. M e t el k o-ta, in vstre-gel bo nedvomno Slovencem, ker je sploh dobro in koristno poznati verstvo nekdanjih Slovanov in ker tako vbranega celega sostavka o tej reči doslej še nismo imeli, dasiravno so nam drugi pisatelji sim ter tje marsikaj že tudi bolj na tanko in bolj verjetno povedali in razjasnili.	J. M.
jega bližnjega resnično ljubi, se ne boji nobenega še tako hudega truda, ki mu ga naklada dolžnost do bližnjega. Ako učitelj pri vseh rečeh, kedar podučuje ali opominja, hvali ali graja, kaže svoj žlahtni namen, da hoče bližnjemu le koristiti in ga osrečiti, se vse njegove dela lesketajo kakor nebeška svitloba, ki si povsod pridobuje pravo in stanovitno veljavo pri vseh dobrih ljudeh, rf) Vendar sama vednost in pridnost še ne naredi moža; kdor hoče biti veljaven mož, mora tudi imeti terden značaj. Če je komu treba, da je značaj en, je treba to učitelju, kar ga stori, da je še le prav vreden. Učitelj ne sme hrepeneti samo po hvali, pa se tudi ne sme bati graje, kedar zvesto spolnuje svoje dolžnosti. On ne sme vselej obračati plajša po vetru, to je, da bi zavoljo te ali une razmere kaj odstopil od tega, kar tirja njegova dolžnost. Zraven pa se mora pošteno in odkritoserčno obnašati; ne sme nobenega žaliti, mora biti pohleven in poterpežljiv, previden in prijazen, kedar govori, ter zvest učitelj v vseh okoliščinah, e) Terdni značaj pa se mora naslanjati na resnično pobožnost. Značaj brez prave pobožnosti ni nič vreden. Pravo, nehinavsko pobožnost spoštuje vsak človek— tudi, če sam ni pobožen; posebno pa spoštuje omikanega pobožnega človeka priprost človek, zato, ker skušnje uče, da svetno omikani ljudje niso vselej pobožni, in tedaj prostim ljudem kažejo slabe zglede. Vse učiteljevo življenje naj bo neomadežano pri svojih prednikih, pri učencih in starših in pred vsem svetom. — Res je, da tudi dobri učiteljevi dohodki pripomorejo, da si ložeje pridobi po-štovanja; toda ne more pa se tudi tajiti, da dohodki niso edini, ki učitelju dajejo veljavo. Edina moč tedaj, ki učitelju daje in ohranuje pravo veljavo pri dobrih in sploh pri ljudeh, je njegova z notranja vrednost.
2. Kaj koristijo učiteljski zbori?
Kaj učiteljski zbori koristijo, se izve, če se pomisli, kaj namerjajo. Že beseda zbor kaže, kaj hočejo zbori = zbirati vednosti, mnenja in skušnje, ki jih imajo posamesni skušeni možje. Vsak človek se mora pri drugih učiti, koliko bolj pa učitelj, ker mu je izročena mladost, upanje in sreča prihodnjih časov. Mladost kakor raste, se tudi po duši vedno spreminja, in učitelj jo mora tudi različno obdelovati. Mnoge mnoge so tedaj skušnje, ki si jih vedno nabira učitelj; vendar skušnje enega samega so plitve in včasi celo krive, če jih ne poterju-
jejo tudi skušnje več drugih, ki obdelujejo ravno to polje. — Kdor le ni preveč zaljubljen v stare kopita, mora poterditi, da učitelj ne shaja vedno z eno metodo, temuč, dajo mora večkrat spreminjati in boljšati. To pa se godi v zboru, kjer zbrani učitelji eden drugemu kažejo in pretresajo svoje misli i. t. d. — V zboru pa se učitelji tudi sploh izobražujejo in si nabirajo potrebnih vednost. Kar se učitelj nauči v pripravnišnici (tudi, če je še tako dobra), je zelo pomanjkljivo in le slab načert za veliko prihodnje poslopje. Toda, če je učitelj vedno le sam in morda komaj vsako leto enkrat s prednikom kaj govori o šoli, in tudi ne ve za potrebne pomočne knjige, kako se more kaj prida izobraževati? Nehote zastarajo njegove nekdanje vednosti in mu preide veselje do šole; in ker človek mora kaj čislati, se pokmeti, ali pa se vda igri in pijači, in tedaj dušno onemore. Kako potrebne so v takih okoliščinah zbori! Lahko se reče, da so ravno učiteljski zbori že marsikterega učitelja zbudili iz nevarnega spanja in ga zopet pridobili za šolo. Že priprave k zborom so spodbudne in podučljive. Vprašanja se pismeno zde-lujejo, in vsak se trudi, da bi ne bil zadnji, tedaj se mora kaj učiti. Pri zboru si dobre skušnje vterjujejo, pomote pa jasnijo in odpravljajo in sicer tako, da se lahko uče stari od mladih, predniki od podložnih, pa se nobenemu ne godi krivica. — Če so učiteljski zbori tako vravnani, da so za učitelje prava šola, v kteri se dalje izobražujejo, so neizrečeno koristni. Dobro vravnani učiteljski zbori pa so tudi pravo pribežališče za učitelje, kjer eden drugemu odkritoserčno odkrivajo svoje žalostne in vesele čase, ki so jih že doživeli pri šolstvu, ter se eden z drugim soznanijo, sprijaznijo, in eden drugega ljubijo. (Več o koristi učiteljskih zborov je prav lepo popisano v let. „Oesterr. Schulb.« št. 1.)
3. Kako se razločujeta in rabita glagola ali časovnika morem in moram, — kako besedice cel in ves, kako u in v? (Je na tanko razloženo v „Uč. Tovaršu" v „Pomenkih o slovenskem pisanji", v ID. teč. str. 311—312, 327 — 329 in v IV. teč. str. 24 - 27.)	(Prih. d.ije.)
F a hi i k.
Učenci morajo biti pazljivi. A ko učenci niso v šoli pazljivi, to je, če ne pazijo na vsako učiteljevo besedo, se
ne morejo kaj učiti, in tudi ne veseli jih šola potem, ko vidijo, da so zaostali in ne razumejo dovolj učiteljevih naukov. Kako pa naj učitelj ravna, da bodo učenci pazni? I'o mojih mislih tako le:
1.	Učitelj naj nikoli predolgo ne govori, kedar opominja. Malo besedi, pa dobrih in dobro zbranih več tekne, kakor še tako dolgi govori.
2.	Učitelj naj brez posebne sile nikoli med naukom ne kaznuje.
3.	Učitelj naj pri podučevanji lepo govori. Zelo se je treba varovati učitelju, da pri poduku ne zaide na nepotrebne in škodljive postranske pota, in da učencev, namesto da bi jih izobraževal, ne pohujšuje. Učitelj si nikoli ne more dobro zapaziti, kako bistro oko in uho imajo otroci na učiteljeve pre-greške. Sploh se mora reči, da se mora pri otrocih boljše govoriti (se ve da otroškemu umu primerno), kakor pri odrasče-nih. Učitelj se tedaj zelo pregreši, če gre nepripravljen v šolo in govori, kakor mu ravno misli tečejo v glavo in usta. Res so nekteri učitelji tako srečni, da v šoli dobro govore, ako-ravno se veliko ne pripravljajo, toda poslušati jih je treba, in prepriča se človek, kako nevarno omahujejo sim ter tje, in na zadnje sami ne vejo, kje so, in končajo nauk na čisto drugem kraji, kamor so pri začetku namerjali.
4.	V šoli ali blizo pri šoli naj ne bo nobene reči, ktera bi učence le količkaj motila. Večkrat imajo učitelji v šoli marsikaj shranjenega, kar učence zelo moti. V šoli ne sme bili, razun šolskih, nobenih drugih reči; pa tudi zunaj naj se vse odpravi, kar otroke moti, postavim, učiteljeva družina, mimo gredoči, glasne rokodelstva i. t. d.
Spraševanje vesti. Vsak človek, posebno pa učitelj, mora večkrat pregledati kota svoje vesti. Nek učen mož pravi: „Nikoli ne zaspi, preden trikrat ne premisliš vseh svojih del pretečenega dneva; posebno pa pomisli, kje si čez dan vse bil, kaj si delal, in če nisi storil dobrega, ako bi bil lahko storil4. To zlato vodilo naj si posebno učitelj dobro zapomni.
Nekomu, ki je za učitelja postavljen v belo Ljubljano, je srečo vošil nekdo rekoč: „Imeli bote več terpljenja — manj življenja, več povelja — manj veselja, sicer pa — Bog vam daj srečo!" Sedaj si pa misli, človek, kar si hočeš. —
I © 11 © i.
Pisni« |ireč. gos|». Franca Pirca iz Amerike do vredtiika
„Ič. Tovarša".
Craw Wing v Minesoti 8. okt. 1864.
Ljubeznjivi prijatel, moj ljubi rojak! Vaše priljudno pismo mi je zelo ljubo, in drago mi je pri sereu vaše ime že od vaših otroških let, ktere me spominjajo vaših zelo dobrih staršev in mnogo veselih spominov. Tukaj se ponavljajo moje naj ljubše misli mojega presrečnega življenja v Podbrezjah, kjer sem zadovoljno živel med svojimi pobožnimi in Ijubeznjivimi otroci, in kjer sem žlahtnil brez števila veliko drevesnih divjakov, dokler me je Gospod milostljivi poklical, da bi šel žlahtnit drugih divjakov v njegov daljni zapuščeni vinograd. Vsem svojim ljubim Podbrežanom pošljem svoj blagoslov in serčno pozdravljenje. Gospod pa naj tudi blagoslovi vaše dela pri od-gojevanji ljube mladosti v glavnem mestu moje drage domovine, kjer cvete toliko lepih vzrejalisc, ki jih vodijo modri učeniki in ki obetajo naj lepši sad za vero in pravo človeško omiko! — Jaz sem že en mesec iz indijanskih misijonov, kjer sem z božjo pomočjo prav dobro delal, in sem sedaj zopet v Craw Wing, kjer bom nekoliko časa počival. Cez nekaj dni bom dobil z dobrim duhovnom gosp. Jož. Buhom še tri novoposvečene duhovne pomočnike za moje indijanske misijone. Nekaj časa se bodo pri meni učili indijanskega jezika; potem jih bom vpeljal v indijanske misijone, ter upam, da se bodo z božjo pomočjo kmali spreobernili ti ubogi divjaki. — Poglavar iz Sentpavla mi je že dvakrat pisal, da naj bi očitno povabil naselnike v Minesoto, kakor sem že storil pred sedmemi leti, kamor sc je že vselilo kakih 40.000 dobrih Nemcev in si v kratkem pridobilo velikovrednih in naj lepših zemljišč, in so si sozidali več lepih kup-čijskih mest in lepo obdelali zemljo. Nevgodna černa vojska je v tukajšnjih sedinjenih deržavah veliko ljudi pomorila, kar pa bodo novi naselniki kmali obilno namestili. Upamo, da bomo kmali imeli mir. Novim naselnikom v Minesoti pa se te vojske ni treba bati, ker je naše poglavarstvo zagotovilo, da ne bode nobenega novinca sililo na vojsko. Sedaj je naj lepša priložnost, da se v Minesoti zastonj dobe naj lepše zemljišča po 160 oralov. Berž ko ne, bom tudi Kranjce povabil, da bi se sem naselovali. — Prav serčno vas pozdravim in se vam priporočim v molitev, ter sem vam vdani prijatel v Kristusu.
Franc Pire «/r> misijonar.
Iz Zagreba. Izložba, o kteri se je že povsod dosti govorilo, zveršena je — tedaj (udi od takrat nič kaj posebno zanimivih novic pri nas. Vem, mili „Tovarš", da tudi tebe mika kaj o krasni razstavi zvediti, pa čuj: ako bi ti pripovedoval o vsem kaj, moral bi se bogme s prostorom dovelj oskerbeti, ker ne vem, bi li bil v par mesecih gotov. Hočem ti pa vendar le nekaj in to prav v kratkem o tem povedati. — Postavimo se torej pred velikansko poslopje, naj lepše in tudi naj primerneje v vsem Zagrebu. V tej hiši tedaj čuvala se je
jezgra materialnega blaga hervaške zemlje. Nekteri nepravični ljudje, ki so sosede naše llervate gerdo obrekovali, da so goli reveži, . pač ho morali osramoteno (cikati se na persi, ko so zagledali prave originalne umetnosti hervaških rok. Niso se Hervatje sramovali stopiti s svojimi proizvodi pred Evropo, in se tudi niso bali pridružiti se v dolgo versto druzih prednih narodov. Ako bi se slava mogla doseči z junaško sabljo, ne bi se (udi za tako bali Hervatje; izkazali so se v tem obziru večkrat, in nihče jim ne more v tem pogledu vskratiti slavnega lovorjevega venca. Kaj pa, da je še manjih narodov, kakor je hervaški, ki so tudi razstavili svoje pridelke in tudi dobili pohvalo, ali imajo uni narodi tudi boljših in večih pomočkov. Mali Virtemberg ima vsako leto narodno svojo razstavo gospodarsko in obertniško. Temu se pa zato ni čuditi, ker res Virtemberžka obiluje z raznoverstnimi zavodi in šolami, ki znatno povzdigajo gospodarstva, obertnosti in druge umetnosti. Ali v Hervaški so, bodi Bogu potoženo, še zmiraj zapreke narodnemu napredovanju. Učeni hervaški možaki morali so potovati v daljne kraje, kjer so se naobra-zili. To je tudi vzrok malemu številu učenjakov hervaških, dokler ne dobo vseučilišča, ktero se jim že tako dolgo obeta. Odšel sem od svoje pervotne namere. Hotel sem le, da povem slovenskim učiteljem, kaj je bilo v razstavi učiteljskih stvari. Ali tudi o tem moralo bi se na dolgo in široko pripovedovati; razložiti se pa na tanko tacemu vendar ne bi moglo, ki ni bil zraven. Večina hervaških narodnih (kmečkih) šol poslalo je svoje izdelke, in pri vseh vidila se je očitno velika marljivost in velik napredek mladosti. Gimnazijalna mladost iz vseh gimnazij poslala je svoje naloge iz raznih predmetov. Realnih učencev bile so posebno risarije izverstne. Učiteljski pripravniki v Zagrebu razstavili so svoje pedagogično - didaktične izdelke, in tudi kaj izverstne slikarije. Privatni zavodi vdeležili so se tudi v velikem številu te razstave; ročne ženske dela smo posebno občudovali. Tudi učitelji poslali so veliko vrednih stvari; tako, n. pr. vidili smo od nek-terih cele debele knjige napisane, ki so bile polne samih šolskih didaktičnih reči. Neki učitelj poslal je pesem v slavo izložbi, ki se je tako dopadla, da jo je slavni dr. Gaj precej prepisal in natisnil v svoji vredni „Ilirski Danici". Učenci nekterih gimnazij poslali so tudi debele vezke historičnih razlag, pa tudi druzih lepih izdelkov. Tako a. pr. čudili smo se lepo vredovanemu časopisu „Primorcu", ki ga je reška gimnazijalna mladost v originalu poslala v zagrebško razstavo. — Sreberne svetinje, bakrane, diplome in pohvalo prejela je velika množina verlih učiteljev in izverstnih zavodov, kteri vsi bili so navedeni z imenom v 30. številki letošnjega šolskega časopisa, hervaškega „Napredka". Ker so razstave v kulturni povesti narodov še čisto nekaj novega, v hervaški zemlji pa še kaj posebnega, čemu se sleherni domoljub radovati mora, tem več bil je sklep ali zaključek te razstave, kakor zadnji tableau krasnih podob kaj zanimiv, in ostal bode gotovo nepozabljiv hervaškim rodoljubom. Tri največe ali prav za prav naj imenitnije osebe bile so ta dan v razstavi in z veliko svečanostjo sklenili trimesečno slovesnost. Te osebe bile so: preuzvišeni hervaški

bau Josip Šoktevič, zagrebški nadškof in kardinal Juri Havlik iu pa dvorni kanelar iz Dunaja slavni g. Ivan Mažuranic. — To bi bilo tedaj eno zernice iz vagana žita. — Visoko štovani, po vsem svetu znani djakovški škof mil. g. Jos. Juri štrossmajer kupili so na zagrebški razstavi izložene plastične zemljovide hervaške zemlje in Evrope ter jih podaril tukajšnjemu pripravništvu. Blaga roka in plemenito serce se vender le spomni tistega, kar drugi nektereži tako lahko pozabijo. — Pripravnikov je letos vseh skupaj 40, in sicer v 1. tečaju 16. v II. pa 34. O predmetih, ki se letos predavajo, drugopot kaj.— Izverstni hervaški pisatelj in filolog gosp. Adolf Weber, v literaturi znan po imenu „Tkalčevič*, ki je dozdaj že več let bil začasni vodja tukajšnje gimnazije, poterjen je za pravega ravnatelja. Gosp. AVebera pozna vsaki Hervat kod plemenito in pošteno dušo, zato je ta novica razveselila staro iu mlado. — Predavanja na višji naši realki začela so se še le 35. oktobra, in to zavoljo popravljanja in dozidovanja šolskega poslopja. Dokler se vse v novem poslopji vredi, imajo šolo realci v velikanski zgradi, kjer je bila razstava. — Novi belelri-stični časopis „Bosiljak^, ki v Zagrebu izhaja, v vsakem je obziru izversten. Kakor čujemo, ima neki dosti podpore. Bog mu daj srečo! Vrednik njegov, g. Ivan F i 1 i p o v i c, je pa tudi mož za to, da malo tacih. Upati je, da bode „Bosiljak" časoma pervi in najbolji lepoznanski list na Hervaškem. Naj bi ga tudi slovenski rodoljubi podpirali!! — Konečno naj še nekaj povem! V hervaškem Medju-inurji začele so se nektere čudne duše vzdigovati zoper novo - hervaški jezik, ki je vveden po učilnicah, ins temi svojimi zahtevi so popolnoma enaki postali našemu staremu Kranjcu Murgelnu, ki je lani v jjLaibacherci" obelodanil pesmico iz stare zaklade „kranjske literature". Kakor so naši časopisi „in illo tempore" brisali očeta Mur-gelna, tako tepejo hervaški časopisi te čudne, zlobne prikazni. Težko bode kruh iz te moke; ker časa kolo se verti, in dandanašnji — bodi potoženo vsem sovražnikom — vse napreduje. Taka je! Ljud. T.
8 poleg Ptuja. Na šolskem polji se godi vedno kaj novega. Naj tudi jaz kaj dodam v „Tovarševo" torbico! — 36. in 37. pret. m. smo imeli začetni učitelji v Mariboru konzistorno spraševanje, pri kterem se nas je vdeleževalo 16 podučiteljev. Po izpitu so nam naš viši šolski ogleda, preč. gospod dr. Vo^rin, marsikaj prav spodbudno in milo na serce govorili, kar nas bode večkrat tolažilo in za delo vnemelo pri težavnem šolskem delu. — Tudi dekrete imamo sedaj drugače od prejšnjih. Namesto „Unterlehrer" smo sedaj „Lehr-, Organisten- u. Messnergehilfe". Poprej so nekteri učitelji svojim podučiteljem skorej vso svojo službo nakladali na njih rame, ker so mislili, da so podučitelji njih namestniki. Sedaj pa je drugače; podučitelj le pomaga učitelju, in učitelj inora tudi sam kaj delati. Marsikdo me bo zavernil in morda djal: „Ti bi bil že tudi rad sanio-svojen učitelj!" — Odgovorim mu: „Jaz sem navajen delati, in bodem tudi delal, kedar bodem samosvojen učitelj". Z Bogom! Po&enčunov.
Iz Ljubljane. V kratkem je prišla na svitlo slovnica: „Sloven i sehe s Sprach- und Uebungsbuch für Anfänger zum
Scliul- uud P riva t u ti terr i cli le. Sechste verbesserte Aullage. Blaznik 1865", ktero je spisal in z obilno zalogo besedi, lepih zgledov, pregovorov, ualog v nemškem iu slovenskem jeziku, in z izversliliin berilom doveršil marljivi g. Janežič Anton, c. k. učitelj na viši realki v Celovcu. Vstregla bo gotovo učiteljem in učencem. Kdor pa jo hoče v slovenskem jeziku, naj si omisli njegovo ^Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo" I. 1864, ktera nam lepo razlaga slovenski jezik v sedanji oliki in izobraženosti.
— 3. t. m. se je slovesno postavil in blagoslovil spominek našemu pervemu pevoskladniku Gregoriju Riharju. Ob desetih je bila v cerkvici sv. Krištofa slovesna černa sv. maša, ki so jo peli stolni prost, preč. gospod Anton Kos. Na koru so izverstno peli pri fis-harmoniki gospodje bogoslovci slovensko černo mašo: „Usmili se!"; „F.go sum resurrectio", „Čredo", „Jamica tiha" in „Strašni dan". Po sv. maši se je ua grobu pela „Libera" in „Čredo", in so se opravile navadne molitve za ranjkega. Od groba smo šli k spominku, kjer so ga gospod stolni prost pokropili z blagoslavljeno vodo; gospodje bogoslovci pa so še enkrat zapeli prelepo Riharjevo „Ego sum resurrectio", in tako smo storili svojo dolžnost, da smo počastili moža, čegar ime se bode vedno lesketalo med slovenskimi pervaki. — Spominek je prav lepo izdelal g. Igu. Toman iz domačega kraškega inar-meljna v bizantinskem slogu. Napis ima taki le: GREGORIJ RIHAR, mašnik, sakristan iu organist v ljubljanski stolni cerkvi, pervi slovenski pevoskladnik. Rojen v Polhovem gradcu 1. sušca 1796; mašnik posvečen 39. velk. serp. 1839; umeri v Ljubljani 34. mal. serp. 1863.
Vikšal z glasi Božjo čast si, pel Marijo, Si preslavil sebe, narod svoj, Pevoskladi Tvoji v daljni svet slavijo,
Nevgasljiv spomin ostane Tvoj.
° J	Postavili spostoeavci.
V znožji se blišči ovenčana zlata lira z eno njegovih izverstnih pesem, od ktere se vidijo z napevom besedice: „non, non, non morietur iu aeternum".
Za Riharjev spominek.
G. Luka Svetic 3 gold.
Prememl® v mteljskcmi sta&®.
V ljubljanski škofii. Postavljen je g. Matevž Močnik, dekliški učitelj iz Kamnika za podučitelja v mestno glavno šolo v Ljubljani. — Prestavljeni so g. g.: Janez Mandelc, s Križev pri Teržiču v dekliško šolo v Kamnik, — Pavi Zore z Berda v Kriyže, — Jožef Juvančič s Slapa vSentpeter, — Kašpar Gašper lin od Sentpetra zapoduč.v Hrenovice, — Jožef Dornik iz Rateč na Gorenskem za poduč. v Cirknico, — Franc PapI e r iz Cirknice za učitelja v R a t eč e. — Postavljeni so g. g. poterj. pripravniki : K rano Kokalj za nam. učenika v glavno šolo v Škofjoloko, — Franc Pfei-fer za učitelja v Goričico, — Simon Hiti za učitelja na Slap.
fKjgf2' Današnjemu listu so pridjani šolski ukazi.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk.
Natiskar in založnik: Jož. Rudolf Milic.
Sttlage ju Str. 32 iti „Vi. Tovari« 1884.
Ä ii v v e 11 b c
lies fiirlibtC^öfl. fumjiftoriutns £aibad) v. 21. September 1864 3.7871M
an fämmttid)e
Scf)«fbil!nßtsauf(icf)ten unb an biß JtormaCrcOuf = ©treß^iou
tu Catöacf).
3m ©nflange mit ber Ejierämtlic^en ifurrenbe vom 21. Dezember ». 3. "3. li92/365, unb mit bcit Direetiöen, betten getnäf? bie !. f. Schul« bücher«93erlag$«:I)tref5ton in SBieit »erpflichtet ift, 25 ^erjent »on bem fämmtlidhen für ifrain alljährlich effectuirten 33erfchleifjquantunt, betref« fenb alle für hierlänbige 93olföfchulen (mit Sluönahme ber vierte« ^auptfchulflaffe) iwrgefchricbeneit, bafelbft aufgelegten Schulbücher aiö Slrntenbücher, uttb jwar fe nach beut Vorjahre beregnet, abjufüh« ren, — h^ bic befagte !Direfjion burch bie f. f. Sanbeöregteruttg für baS uächfte Schuljabr (1864/5) bie betreffenben Slrmenlutdher jur 93er« theiluitg eiitgefeitbet, benfelben auch hoppelten 2luöweiS beigefügt, wie viel Stücf nämlich »Ott jeher ©attnng im »ersoffenen Schuljahre nach firatn in bett 93erfdhlet|j gefomnten ftnb, uitb rote hoch itch barnach bie obtgen 25 %' beranöftellen, ober wie viel 2lrmenbücher* bavoit bem ganjen Sanbe gebühren.
S5tefe SluSmetfe laffeit aber an beut unoerhältniSmäfngeit 93er« brauchSquantum ber einen ober anbereu Rubrif im ©egenhalte ju beit übrigen ähnlichen Inhaltes beutlich erfeheit, bafö bie »orgefchriebeneit 93olf8fdnilbücher nicht in »orgejeichneter 9Setfe überall gebraucht worbeit ftnb. 2)arum will man fte hier alle, welche tu bte Üathegorie ber fo« genannten 2lrmenbücher gehören, überftchtlich jufammenftellen, bei ben emjelnen allfällige Srinnerttngen beifügen, unb ant Schluffe eines jeben bie 3dh* dorthin mitgehenben Qcremplare anfefcen.
1. £ür ait*jcblt?#licb freutfcbe 93©lf0fcbiticit.
1.	kleiner £ate$idmud in fragen unb 2lntworten für fatholifche 93olfSfchulen in Defterreich, 1861.^reiö 7 fr. 93orjug0« Weife für bte 1. ^auptfchulflaffe; eben fo auch an Srivialfchnlett anfangs, wenigstens jum 2lnhaltSpunfte für beit Katecheten, wenn bie Ätnber ben« felbeit noch nicht lefett föttnen.
2.	2luSjug auS bem großen ifatedhiSmuS in gragett unb Antworten, 1863, ^reiS 14 fr., für bie 2. unb 3. £aupt« fdhulflaffe, wie auch für oberen Slbtheilungen ber $ri»ialfchulen. — Statt b t e f e S 21 u S j u g e S k. würbe bisher grofentheilS gebraucht „Ä a t fj-Religionsunterricht in gragen unb 2lntworten, ic." ober „ber fieine Seonharb'fche ÄatechiSmuö", unb in ber vier«
ten ^auptfd&uiflaffe ber fogenannte „grofje Scoiif)arb'fe Kate« chiSmuS"; wobei bewerft wirb, baf auch ber „flehte Seottfjarb'fdjc Katechismus" i>inftc^tö ber 25# als Slrmenbuch behanbelt werben Würbe.
3.	¡Die (Svaugelicit uitb (Spifteln auf alle Sonn* unb gefttage beS fatl). Kirchenjahres mit ber SeibettSgefchtdbte unfereS lattbeS unb 2lnhang. 1863. — *ßreiS 41 fr. — @ef)ört nur iit fo-weit in bie Kategorie ber Slrmenbücher, als eS in $ri»talfchuieit (n i ch t aber in ben 4. Klaffen ber ^auptfchulen) gebraucht wirb. — 2)te 3)irefjion beS Schulbücher * Verlages führt aber vom ganjeit bei hierlänbigen Sub-Verlegent angebrachten Verfchleifquantum bte 25 Sir* inen*$erjent ab.
4.	gibein für bie fatf). VolfSfchuleu, 1864. — ^retS 16 fr. ©elbftöerftänblich für auSfch lief lieh beutfdpe VolfSfchulen.
5.	gib ein, wie in 4. mit betn hetgehunbenen Katechismus de obigen 91 r. 1. de anno 1863. ^reiS 23 fr.
6.	(SrfteS Sprach* unb iefebnch für bte fatfj. VolfSfchulen, 1863. 25 fr., — für bie 2. £auptfchulf(affe, wie auch für bte höheren Slbtheilungen an Sritualfchulett.
7.	3 f • t e S S p r a d)*' u n b 2 e f e b tt d) für bte 3. ^auptfchul* flaffe, ober für jweiflafjtge ürtötalfdhulen tu ber oberften Slbtfeilung.
iDtefeS fcheint fjierlartbö gar nicht gebraucht worben ju fein.
II. fiotoctitfrf); &eutfcf)e Stalfäfdbitktt.
8.	(SrfteS ßefebuch für ben beutfehen Sprachunterricht in nityt* bentfehen VolfSfchulen; 1863, $reiS 21 fr. — für bie 2. Klaffe au flovent fdh*beutfehen §auptfchulen, wie auch für nt e h r f l a f fi g e 1 r i v t a l f ch ti l e n als gortfetyung ber flovenifch-beutfchen gibel.
9.	„Slovensko-n emski A becednik" für Kraitt, 1864. «ßreiS 18 fr.
10.	3weitcS Sefebuch k. wie s^oft 91r. 8, anno 1863, s$reiS 27 fr., für bte 3. Schulflaffe an floveitifch * beutfehen ^»auptfchulen; an erweiterten Srivtalfchnlen aber nur bort, wo ftch all* fällig befottberS ftrebfame Kinber aus eigenem Sitttriebe, ober über auS-brücflicheS Verlangen ber (Sltent mehr bureb *Privatflei$ ber (Erlernung ber beutfehen Sprache wtbmett, waS fte burch beharrliche Vcnüöung beS „beutfeh *flovettifcheS 2Börter»er jeichtris ic. 21 fr." tfieiiweife erftreben fönnen, tnbetn biefeS unter 3ugranbeleguttg ber *ßoft 9fr. 4. 8. 9. u. 10. jufammengeftellt war, unb welches wenigftettS bei ?ef)rern nicht vermifft werben barf, bie ben Sefe* unb Sprachunterricht nach ben in bett 4 lefstbejogenen ^ofi*9frn. bejetchneten VolfSfchulbücherit »orju* nehmen J^abett.
11.	Uebuttgébuch beim Siedniungéunterrichte für Sanbfchulen beö kaiferíbumé Defierreich, 1863. *|3rei8 25 fr.; alfo blof in mehrflafftgen 2*t»ialfchulen mit attöfchlieflich b e u í f cf) e r Sprache, wo baö 3iff€vredbiteH iit SSerbinbmig mit bem kopfrechnen gelehrt wirb; an beit einflaffigen üriötalfcbulen hingegen genügt für baé Mofe köpf* rechnen bie „9Jietf)obif für baö kopfrechnen" jur 9tichtfchnur für ben Seljrer, welche bie kinber nicht in Rauben ju haben brauchen, bagegett aber bie Sef>rer bamit wohi»ertraut fein müfen.
12.	Uebungébuch beim 9tecbnung0unterrichte für Schüler ber 3. klaffe an Bolféfdhulen, 1864. $reié 18 fr. — alfo bloß an ^auptfchulen in ber britten klaffe »erwenbbar, weil eö »on bem urfprünglichen „Uebungčbuche für'ö 3iffcrre$nen 'n ^er britten unb eierten §aup t fchu Ift äffe" barum getrennt war, bafé eö für bie britte ^>auptfchulflaffe al? Slrmenbuch hintangegeben wirb.
3um richtigen SSerftänbniffe biefer betben Uebungsbücher in *ßoft 9ir. 11. unb 12., rücfjtchtlich ju beren angemeffeiterem (gebrauche beim Unterrichte ift aber jebem Sehrer unumgänglich nothwenbig, bafé er ftcb in bie baju gehörige „9Ji e t h obi f beö 3ifferr e chnené" »ollfonmtcit ein-fchteßt. 3n ber beutfehen 21bfaffung ber eben befproeheneit Rechenbücher liegt aber beutlich ber finteéis, bafö ber biefbezügliche Unterricht an §aupt* fchuleit nach entfprecheitbeit SSerftitnlichungen in ber SJtutterfprache fpäter hauptfäcbliih in ber beutfehen Sprache ju ertheilen ift, titbern ohne berlei leichte ©tnübung jener ©rab ber (Srlentung biefer Sprache nicht erjielt werben famt, bie man jnm Eintritte in bie 9Jiittelfchulen unuingäng* lieh benötfjiget, fo lauge biefe großenteils bie beutfehe Sprache jur Unterrichtéfprache haben.
III. $íír blo$ floixmtfclj«» SBolfdfcfmleti.
13.	Mali Katekizem v prašanjih in odgovorih, 1854, ^3reié 6 fr. 35tefct erhielt laut hierortiger ktinbmachung »om 17. Sunt b. 3. 3. ,S(il/383 eine neue Auflage ttttb f oft et 7 fr.
14.	Keršanski katolški nauk skrajšan. Spisek iz velikega Katekizma v prašanjih in odgovorih, Dunaj 1863. 2)iefer kate* chiémuS würbe E>ierlant>é fo wenig gebraucht, bafö nur 7 @ratiö*@rem* piare ba»on eingefchieft würben, inbem bisher fchon ber laut SOJiitifterial« (šrlaffeč »om 6. Dftober 1854 3. 12880 »om f)iefigen ©uchbinber 3gnaj klentenö aufgelegte „Kratki Katekizem k." allgemein im ©ebrauche beftattb, uttb ber auch mit ber oben erwähnten kurrenbe »om 17. 3uni b. 3. für bie 2. unb 3. klaffe ber hievlänbigen Bolföfchulen für weiterhin angeorbnet würbe.
15.	Sveti listi, Berila in Evangelji za nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta. 1863. $retö 27 fr. — aSorgefehnebeit für bie oberfte 21 b t heil un g ber íírt* »talfdjulen, würbe in »iel größerer ¿Quantität alé 2lrmenbueh h geben werben, wenn eö bie katecheten »orfchriftömäfitg einführen, unb baö* felbe nur »Ott ber befagten 9£Bienerí2luflage abnehmen laffeit möchten, weil
bie Schulbücher *s-8erIagöi3)tref$ion von bem gattjcn wie immer h'ei in ifratu abgefegten Cluantum bte entfallenen Slrmenbücher^erjente bered)* net unb abführt.
16.	Abecednik za slovenske šole na Kranjskim. 1863. $retč 14 fr.
17.	Pervo Berilo za slovenske šole. 1863. $ßreiS 24 fr. für bie 2. klaffe an flooettifch* beutfchen ijaupt* faulen, unb für bie obere 2lbt§eilung einftaffiger i£riöiaU faulen (bte nämlich nur ©tuen Selker haben).
18.	Drugo Berilo za slovenske šole, 1862. *Pret3 37 fr. für bie 3. unb 4. ^auptfchutflaffe, wie auch an mehr* flafftgett Srtoialfdhulen; an etnflafftgen Srtoialfchulen aber wot)l fatttn für ben allgemeinen ©ebrauch, fonbern nur mehr für ©njelne, bie ftch felbft burch fo angemeffene Seftüre auSjitbilben wünfchen; welchen aber ber berufčeifrige Selker, jumal ftch mehrere folche einftnben, bte geeignete Nachhilfe, wenn auch ju auperorbentlichen Stttnben, wohl nicht verfagen wirb, woju aber für ihn felbft, wie.¡eben Seljrer über* haupt, ber bte Sefeftiicfe nach Zuleitung ber Uuterflaffe ttnb beS ©prad)* unb Sachbuches von ^ermann erfpriejtlich behanbeln will, eine flare 2luffrtfch,ung ber in ber Unter*9iealfchule gelernten ©egettftänbe immerfort unumgänglich nothweubig fein wirb; wefjljalb «ber jene, welche btefe 9Jiittelfchule nicht befugt haben, ftci? btefe SSorfenntuiffe burch privat* fleif anjuetgnett befliffett fein folleit. Sfamenttich erfcheint eö nothweubig ben 93olfSfchullehrent bte eben angeführten SJiethobifeit von ^ermann unt fo mehr nachbrücfltch anzuempfehlen, alö bte nteiften bei ben heu* rigcn ^ottferenjen bcutlid) bewiefeit haben, bafö fte biefelbett gar nicht bcft&en, ober nicbt lefett, ober ftch nicht bemühen, barttach beit Šefe* unb «Sprachunterricht im ©lovenifchcn einzurichten.
19.	Praktična slovensko -nemška gramatika. 1. Del; za I. in II. odred slovensko-neinških šol. 1863. $retö 34 fr. — wohl nur für bie befagteit klaffen ber betreffenben §aupt^ fchulen eigentlich vorgetrieben, ittbem fte fottft auch an ntehrfläfftgeit iSrivtalfchulen nur bort eine getvinubrittgeitbe Slttwenbuitg juläfft, wo ber Unterricht genau nach bent Sehrgange, wie er für bie erfteit brei ^aupt* fchulflaffen vorgefchriebett ift, eingehalten wirb, bamit bie Äinber barnach gehörig vorbereitet itt bie vierte klaffe ber §auptfchule auffteigen föttitcn; benn biefe „Praktična gramatika" ift an ftch fo eingerichtet, bafö fic felbft an ^»auptfchulen, wo fte vollftänbtg burchgenommen wirb, wohl nur theilweife ben beabfichteten 3n?ccf erreicht, wenn fte ber betreffende iebrer nur mehr ntcchanifch paragrafettweife, unb nicht unter ftetem bliefe auf beren ^auptjwecf, wie ihn bte biefjfällige Sefprechung beS „Učiteljski Tovarš" ganj richtig hervorgehoben hat, genug nachbettfenb mit bem erforberlichen Sdharfftnnc behanbelt. Riebet entfernen ftch offen? bar jene »Ott bent anjuftrebenben	welche ftch auch jur Slufgabe machen, bei biefem Unterrichte vorjugöweife auch bie Formlehre ber SRut* terfprache tljeoretifch ju lehren, ober welche ju biefem 3wecfe gar bie
„Pismenost", ober eine anbere floöettifche ©rammattf jur 93afiS nelj* men; benn biefe befennen ^teburc^j bte »olle UnfenntniS beS wefentli« dben UmfchwungeS in ber Sfethobif für ben Sprachunterricht, nach wel« eher in ben 93olfSfcl)ulen feine Sííutterfprache nach ber ©rantmatif gram« matifalifch gelehrt wirb, fonbent bafS ben iíinbern nur an ben Sefeftücfen, uitb auf ben auffa&lehrltchen UebungSftücfen baS ©rantmatifalifche im ©egettfafce ju ben ortS« ober lanbeSüblichen (Sntftetiungen ber gewöhn« liehen UmgangSfprache fiar ¿um Sewufftfetn gebracht wirb, wie foldjeS aus bem erften unb jweiten Sefe« uttb Sprachbucbe für blof beutfehe Jpauptfchulen unb bett baju gehörigen beibeit ^ilfsbüchern »on 93 er na« lefen leicht ju erfe^en ift. 33aju ift aber wohl erforberlich, bafS ber Selker bte grantmatifalifchc Kenntnis ber floöenifchen Sprache eigen h^f-
Um aber auch an mehrflafftgen !£ri»ialfchulen außer im oben be« regten ^alle bie „Praktična gramatika" in gegenwärtiger gorm mit ©efehtef unb (Srfolg an^uwenben, unb fo nebft ber ^auptfadje — was bie SlttSbilbung in ber SJiutterfprache ift — bann aud) bte wettere Slbftcht einer möglichft tfiunlic^en (Erlernung ber beutfehen Sprache bei ber Schulfugenb ju erjielen, baju ift für beit betreffenden Sehrer wohl siel ®ifer unb Scharfftttn erforberlich, um in möglichft leichter 993etfe boch einen nennenSwerthen Srfofg ju erftreben; barum im allgemeinen ftch bamit wohl nicht befaffen ift.
20. Računica za slovenske solé na deželi, 1863. 4$reiS 35 fr. — ^iitfichtlich bereit ©ebraucheS »erweifet man auf baS in 9tr. Ii. ©efagte, weil fte auch auSfchlie§lid) nur für mehrflafftge rein flo»eitifche £ri»ialfcbulen beftimntt ift, fo bafS man ftch an etnfiaf« ftgeit 93olfSfchulen beim Unterrichte bent ¿beengange íiach, wie eS auch bie SJlethobif beS ßifferrechnenS anbeutet, barnach haíten íoIÍ' °í>ne Ju »erlangen, bafS fíe alle Kinber in .^änbett haben folien. Dagegen batf fte aber feinem íattbfchulíehrer fremb fein, weil er barauS ber lieberem« ftimmung wegen bie tecfmifchen JluSbrürfe für baS Sio»enifche ftch au« juetgnen Ijat.
Die mttfommenben Slrntenbücher ftnD unter bie bortbejirfigen nach bent SSerljältniffe ber Schülerjahl ju »erthetlen unb auch biefe 93emerfungeu beu einjelnen Sdhuloorftänben unb 8efjrinbi»ibuen in ber ffietfe jufontnten ju machen, bafS ftch biefelbett, namentlich bie l e & t e« ren eine genaue 31 bf ehr ift ba»ott nehmen, um a) barauS bie »or« gefd)riebencn Schulbücher unb bereit ©ebrauch richtig fennen ju lernen; babei aber b) auch in bie Kenntnis jener metl)obifchen 93ücher gefegt ju werben, bte jebeS berufseifrige uttb bilbungSftrebfame Sel)rinbi»ibuum be« ftßen unb grünblich ftubiereit foll. Darum wirb bei ber ämtlichen Schulöifttation befonberS aber bei ben Kanbibaten ber Konfiftortal«^rü« fung wohl nicht ju überfeheit fein, ftch biefjfallS »olle ©ewifiheit J« »erfchaffeit, unb barüber gelegenheitlich ber Jahresberichte, ba bie neuen Tabellen bie ClualiftfajtonS«Diubrifen nicht enthalten, in einem abgefonberten 93late ftch allenfalls umftänblich aussprechen, wie bie Slnlageit, namentlich aber bie Skrweitbuttg fowohl in ber Schule (woljl aud¡> bie SJtethobe »orjugSweife ju beachten iji), als auch in pri«
»atltcher SluShilbmtg mit1 Vervollfomrnnung wie auch befonberS bie 2luf* füljrung unb SDioralität befchaffen feie«, c) SBeitcrS ift auS Cbi* gern auch ju erfefjen, weiche VolfSfchulbücher, unb in welcher SBeife als Slrmenbiicher ^intangegcben werben, unb wie abfolut unmöglich eS ift, eine richtige Verkeilung berfelben ju treffen, wenn mein nicht weif, wie »tele neue (Sremplare von jebem einjelnen Schulbuche jebe e inj eine Schule in b'ern bejt't glichen Vorjahre von beu hierlänbtgen Sub - Verlegern bejogen , ober »Ott bettfelben abgefauft bat; bemt, wie oben gefagt, ift bie f. f. SBtener Schulbücher * Verlags * ibirefsion nur verpflichtet 25^ von beu im ianbe wirtlich abgefegten Vücbern für bie armen Schüler barauf ju geben, nicht aber btefelhen, fo viele eS berett in Sßirf* lichfeit giebt, mit Sltntcnbüchern ju betheilen.
3u biefent (inbe ftnb bie int 2)efana(ft£e ftajionirten Seljrer ait; juwetfen, bafS fte von ihren SlmtSbrübern beS 2)iftrifteS ein genaues VerjeictmiS barüber, wie viel jebe Schule von ben betreffenben Schul* büchent baS 3ahr hinburch neu angefauft hat, befomnteit, btefelben tn ein ^auptverjeichniS jufammenftcllen, unb $war läng fte nS bis Sin* fangS 3uli, wovon unserjüglich eine Slbfchrift anher $u fenben fein wirb, um barauS für bte hierämtliche Verthetlung bie natürliche 33aftS ju gewinnen.
®rud unb SJctlag »on % 9iub. SKitlifc in «ai6a$,