98
Narodni običaji.
Poletne šege Slovencov takraj in unkraj Mure.
K mladoletnim šegam še moram pristaviti, da na pustni dan so nekdaj tudi rušo in medveda gonili.
Rušo nam je že v „Novicah" popisal gosp. Te rs teli jak. Rušo tudi gonijo Siovaci in Polaci. Tudi medveda. Obleče se mladeneč močan v medvedovo kožo, ali pa, kadar te ni, v narobe obernjen kožuh. V lapah derži kij in po ulicah   skače sedaj   po dveh,   sedaj   pa  po štirih
nogah. Pred njim gode mladeneč, kterega za „godoljubaa imajo. Ko truma na konec vesi pride, se medved hitro skrije, ker drugači bi ga palošnjak zaklal. Palošnjak ima paloš (sekiro) in ker se mu medved je skril, začne led sekati. Otroci pa pojejo: „Prošlo je medvedovo, došlo bode Jurjevo. Po potokih curilo, po bregih zelenilo, oj, veselo bo !a
Vse te igre Slovakov, Poiakov in Slovencov opominjajo na paganske čase, v kterih so spremene letnih dob javno v igrah predstavljali. Bral sem, da tudi Danci to igro poznajo, in da se voditelj majalnega praznika veli: „gadebasse", to je: ulični medved, „Gassenbar".
Na Jurjevo kurijo kres, kteremu veliko moč pripisujejo. Zgodaj na Jurjevo trobijo hišne gospodinje v rogove, da bi bajance (copernice) odgnale, hlapci pa z biči pokajo.
Poleg Jurjevega kresa napravijo otroci si križ in na njega obesijo goveje rogove, in p ras ca gonijo. Tudi Siovaci prasca gonijo, vendar ne tako kakor slovenski pastirji. Napravijo si naši pastirji gredice in po njih nasejajo vsakojakega semena. Eden pa je prasec ali meresec in jim hoče gredice izruvati. Vendar mu ue dopustijo tega in ga spodijo v šumo (boršt). Po nemških mestih na Štajarskem sem vidil otroke igrati „Sauuigelna, ktera je slovaški igri „ua prasca" celo podobna.
Na Florijanovo hodijo odrašeni fantje po vesi že zgodaj in na vsake vrata poterkajo. Dekle jim odprejo, fantje ogenj skrešejo, in v peč zakurijo. Zato jim napravijo dekle cvertja.
Na Duhov o ženejo pastirji celo zgodaj na pašo. Kdor na Duhove (binkušte) najzadnji na pašo prižene, tega imenujejo Lukmaua, pasterico pa Luk manco. Po nemških mestih na Štajarskem se binkoštui zaspanec veli „Pfiugst-luken"; brez dvoinbe je ta beseda iz slovenskega vzeta. Zaspancu kravo opletejo, tudi zaspancu venec iz smerdljivih želiš napravijo. Kteri pa je pervi na pašo prignal, ta dobi ve le n j a k. Pastirji namreč prihranijo na pašnikih posebno pašo, na ktero pred živine ne spustijo. Le na Duhovo sme tisti, kteri naj pervi na pašo prižene, tam opleteno kravičko pasti.    Ta prostor imenujejo ve len jak.
Bral sem, da nekaj sličnega tudi poznajo severni Nemci. Zaspanca na Duhovo imenujejo „Pfingstschlafera, pastirja pa, kteri je najbolje pozno na pašo prignal, zovejo „Thau-schlepper".
Ako pa je deklinica bila, ktera je svojo stadico naj prej na pašo prignala , jo vsi častijo in za kraljičico imajo. Lepo jo opletejo in obvežejo s cvetjem in rožami, in na večer svečana domu sprevodijo, okoli nje pevaje in v žveglice piskaje.    Taki deklici pravijo: lepa Leksa.
Pri Nemcih tudi opleteno deklico vodijo po vesi in jo imenujejo ?5Maibraut".
Najsvetejša doba je Ivauje, in kres kuriti je največe veselje. Kres se kuri v čast Kresnikovo ali Kersnikovo. Ljudstvo pravi, da je Kersnik bil v prestarem svetu, ko še je na svetu dosti goščav bilo in muž mogočen vitez. V goščavah je bilo dosti tolovajev in v muzah otrovnih (strupenih) kač, ktere je vse Kresnik postrelal.v
Okoli kresa skače veselo malo in veliko. Žene mečejo o mej v ogenj. O mej je zel po nemškem ^Eisenkraut". Govorijo pa omej v ogenj metaje: „Naj zgori mi nesreča vsa, kakor omej travica".
Prevzetni mladenči pa dekleta radi pri kresu z vodo polivajo; zato dekleta, ko h kresu pridejo, najprej gledajo, kje naj bi vodica stala. Vendar dečki so že tako prebrisani , da vse dobro znajo sposkriti in izbrano deklino v hipu z vodo politi. Od take polite dekline pravijo: „Dobila je mivaka za možaka". Pri Rusih je tudi to polivanje na Ivanjevo v navadi in se veli „kupaloa. Mladenči tudi prek kresa skakajo; nekdaj so tudi marho (govejo živino) prek ognja gonili.                                                    Vicko Dragan.