Društveni vestnik. Iz Doleiijega Logatca. (Društveno zborovanje). Dne 4. rožnika t. 1. je imelo »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega« svoj 4. občni zbor v Planini. Ob določeni uri otvori predsenik g. R i b n i k a r društva zborovanje in pozdravi zbrane ude društva in druge goste poudarjaje vez prijateljstva, vez jedinosti med učiteljstvom logaškega okraja. Na to je poročal gospod Benedek — tajnik društva — o delovanji preteklega leta. Prošnje, katere je društvo raznim oblastvom predložilo v preteklem letu in rešitev taistih, izvršitev sklepov občnega zbora in odbora zlasti pa postava spomenika na grobu tovariša Ivana Trevna na Blokah kaže, da se je društvo tudi v tem letu prizadevalo ustreči in zadostiti stavljenemu si namenu, kar je pokazalo tudi odobravanje navzočnih. Predsednik je poročal na to o tretjem zborovanji »Zveze slovenskih učiteljskih društev« dne 16. in 17. rožnika t. 1. v Trstu in raztolniačil od njega nasvetovane popravke oziroma dodatke k resolucijam — katere so tako že iz šolskih časopisov sleharnemu znane, le glede urejenja učiteljskih plač po štatusu, kakor je pri c. in kr. vojaštvu, moral bi takrat dostaviti, da naj slavni direktorij »Zveze« izdela popolni načrt takega zakona, dopošlje taistega vsem slovenskim učiteljskim društvom v pretres, in ta načrt, ko se pri prihodnjem občneni zboru »Zveze« po končni razpravi odobri, višjini oblastvom odda v oživljenje. Ker pa tega dostavka pri občnemu zboru »Zveze« ni stavil, sklene se ta nasvet poslati slav. direktoiiju, da ga stavi v spored prve seje upravnega odbora. Ker so se za leto 1889 do 1890 nagrade za kmetijski poduk nerazumljivo razdelile, naprosi se predsednik, da pri občnem zboru c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko dne 11. rožnika t. 1. v tej stvari prosi pojasnila, oziroma stavi predlog, da vsak učitelj, kateri uspešno deluje v šolskem vrt- narstvu, dobi za ta trud in tudi dejanske izdatke primerno nagrado.*) Blagajnik g. Poženel je kazal potein stanje društvenih dohodkov in stroškov, na kar so se za pregledovalce računov volili z vsklikom g. g. Gašperin G., Likar H. in Repič P. V društveno vodstvo so se izvolili g. g. Benedek T., Dermelj K., Kernc J., Poženel J. in Ribnikar V. Letni donesek se določi kakor druga leta za prave in podporne ude na 1 gld. Za delegate v prihodnji občni zbor »Zveze slovenskih učiteljskih društev se volijo gospodičine učiteljice Ceme Frančiška — Rakek, Leskovec Viljemina — Unec, LeskovecOlga— Planina in gospodje nadučitelji: Poženel Ivan— Rakek, Repič Peter — Unec in Ribnikar Vajtek — Dolenji Logatec. Ako bode društvo imelo pravico več delegatov poslati k zborovanju, naj druge izvoli odbor. Po zvršeni volitvi je poročal g. Ribnikar o šolskih delarnah. V prav zanimivein govoru nam je razjasnjeval nainen in potrebo šolskih delaren, ter vzbudil pri vsih prav živo zaniraanje do taistih. C. g. Podboj J., župnik planinski, zahvalil je govornika prav toplo za dana pojasnila in ga prosil v kakem listu obelodaniti govor ter obljubil vprvič, ko doide v Logatec, ogledati si šolsko delarno v Dolenjem Logatci. G. R. je govoril zadi obširne tvarine le o jednem delu — jednej reči, na katero ravno šolske delarne labko vpljivajo i. s. kako vzbuditi pri mladini veselje in ljubezen do dela, ter bode nadaljeval v prihodnjih občnih zborih. Od nasvetov, kateri so se pri zborovanji sprejeli. omenim naj le ta dva: Letošnja deželna učiteljska *) Predlog, ki ga je v tej stvari stavil in uteineljal g. Ribnikar, priobčimo prihodnjič. Ured. konferenca naj izvoli sprejeti v razpravo a) ureditev — oziroma nadornestitev dosedanje neuspešne — učiteljstvo, deco in nje stariše trpineijoče ponavljavne šole in b) nastanitev pomožnih učiteljev za vsak okraj. Ko se predsednik zahvali navzočnim za vstrajnost in zanimanje, zaključi zborovanje. Po zboru pa je imel takoj odbor sejo in v taisti volil predsednikoin društva g. R i b n i k a r j a V., predsednikovim nainestnikom in tajnikoin g. Benedek-a J. in blaga.jnikom g. Poženela J. Pri skupnom obedu sta nas počastila s svojo navzočnostjo oba gospoda dubovnika planinska — in pozneje 2 g. tovariša in 2 gospice tovarišiee iz Postojne. Slava jim. Iz kranjskega šolskega okraja. (Naše d ruštvo)' V 2. dan meseca malega srpana je imelo učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj svojo glavno skupščino v mestni dvorani v Kranji. V navzočnosti' 21 društvenikov — med temi dve gospici učiteljici — otvori zborovanje predsednik g. L. Jelenec ob 10. dopoludne. V svojem nagovoru se spominja III. skupščine »zveze slovenskih učiteljskih društev« v Trstu, pri kateri je bile naše društvo prav dobro zastopano. Dalje omenja zboljšanje učiteljskih plač, koje pa veliko večino učiteljstva ni zadovoljilo ter poudarja, da dokler nain bodo zboljševali plaee tem potem, kakor letos, zadovoljilo se ne bode kranjsko učiteljstvo. Dokler bo imel učitelj, kateri služlmje 15 ali še več let isto ali pa še manjšo plačo kakor oni, kateri službuje 3 leta, toliko časa bomo trkali, da nam urede plače po službenih letih. Najboljši — pa žalosten — odgovor na zboljšanje plač je pač to, da so začele izvrstne, mlade učiteljske rnoči obračati učiteljstvu hrbet in si iskati boljše eksistencije. Potera govori predsednik o velevažnem sklepu visokega c. kr. deželnega šolskega sveta, da se skliče letos po preteku 12 let deželna učiteljska konferencija. Ta sklep je gotovo obveselil vsakega učiteJja, saj imarno toliko vprašanj, o katerih je treba temeljitih posvetovanj, da dosežemo jedinost. Odboru našega društva je bil znan vspored deželne učiteljske konferencije v glavnih potezah in rad bi jih bil dal pri denašnji skupščini v razgovor, a ni se mu zdelo umestno, ker dnevni red še ni bil uradno razglašen. Naloga novemu odboru pa bode, da skliče meseca velikega srpana še jedenkrat skupšeino našega društva ter postavi na dnevni red najvažnejša vprašanja, o katerih bode imela posvetovati in sklepati deželna učiteljska konferencija, da že tu dosežemo jedinost in damo našim trem odposlancem nekako navodilo, kako naj nas zastopajo. Slednjič vse navzočne predsednik prav prisrčno pozdravlja. Posebno se zabvaljuje g. M. Kosu, da je ostal zvest našemu društvu, čeravno službuje v drugem šolskem okraji. Zakliče pa tudi njegovemu nasledniku: dobro došel v našo sredino! Potem nagovoru nasvetuje predsednik, da pošljeino brzojavnim potem isti dan zborujoči učiteljski konfe- renciji stolnega inesta Ljubljane in črnomaljskeniu učiteljskemu društvu svoj bratski pozdrav, kar se je zgodilo. Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo g. tajnika o delovanji društva. Iz tega povzamenio, da je imelo društvo svojo zadnjo skupščino v 3. dan listopada 1. 1., društveni odbor je imel štiri seje, pri katerih je ukrepal o društvenih stvareh. Osobito se je trudil, da bi društvo pnredilo kak koncert, ter tern potem pridobilo več podpornih udov. G. Debeljak vpraša na to, zakaj je letos izostalo poročilo g. pevovodje? Predsednik odgovori, da se je poročilo moralo opustiti, ker se ni imelo sploh nič poročati, kajti g. pevovodja se ni udeleževal odborovih sej. G. pevovodja se je opravičeval ter poudarjal, da na koncert v našem okraji pri pedanjih razmerah ni misliti, ter zahteva, da naj zbor izreče, ali se je opravičil, čemur mu zbor pritrdi. lz poročila g. blagajnika izvemo, da društvo materijelno dobro stoji. Društvo šteje danes 47 udov, med temi 7 podpornih. 9 učiteljev pa noče o našern društvu še nič vedeti. Računskimi pregledovalci so bili voljeni gg. Dolinar, Krenner in Kuhar. (Konec prih.) Iz novomeškega okraja. Naše društvo iina svoj občni zbor dne 29. inalega srpana t. 1. ob 2. uri popoludne v gostilni g. J. Sorca v Kandiji. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo o društvenein delovanji. 3. Blagajnikovo poročilo o društvenem premoženji. 4. Vplačevanje društvenine za leto 1891. 5. Določitev društvenine za leto 1892. 6. Volitev novega društvenega odbora in treli pregledovalcev računa. 7. Razgovor o nagrobnem spomeniku gospoda tovariša in člana Jakoba Anceljna. 8. Razni nasveti, katere naj gospodje člani vsaj do 28. t. m. društvenemu tajniku naznanijo. K obilni vdeležbi vabi tudi vse šolske prijatelje neučitelje odbor. Iz postojinskega okraja. (Naše društvo.) Dne 8. inal. srpana je bil občni zbor našega okrajnega društva. Predsedoval je g. Jelenec, ker je bil g. Zarnik zadržan všled bolezni. Pozdravil je navzoene tovariše in tovarišice in konslatiral zbor sklepčnim. Tajnikovo poročilo je bilo kratko: Odbor je pooblastil g. Česnika, da izdela diplorao častnernu udu g. Gorupu na Reki, kar se je tudi zgodilo. 0 spomeniku na grob pokojnemu Lavrenčiču se je dogovaijal odbor s pokojnikovim očetom. Postavil pa je odbor sporaenik pokojnemu nadučitelju Keteju v Košani, kateri se je odkril 9. t. m. Blagajnikovo poročilo je bilo tudi sprejeto, dasi smo nekako s strabom motiili malo vsotico v dru- štveni blagajnici z ozirom na svrho, katero si je društvo postavilo vsled premembe pravil, da namreč osnuje tudi podpiralno zalogo v korist bolnim društvenikom. G. Dimnik je poročal o tem predmetu, ki je povzročil viharno debato, katere so se udeležili gg. Punčah, Primožič in Kalan. Osobito prvima bi priporočal, da še jedenkrat pazno prečitata v 6. štev. »Učit. Tovariša^ 1. 1891. listek z zaglavjem »listi slov. pesimista II.« Društva imajo občne zbore za to, da se razjasnijo različna mnenja, da se^ ugladijo nasprotstva med raznimi mislimi, ne pa, da hoče kdo po vsi sili učiti nas svoje nazore kot jedino prave ali pa da kdo brez konca in krnja »otrobe veže«, kakor bi rekel naš pesimist. Toliko v prijateljski spomin onirn, ki hočejo takoj izstopiti iz društva, ako njih ne velja. Slednjič je bila prememba pravil sprejeta, kakor jo je predlagal g. poročevalec. V odbor za tekoče leto so voljeni gg.: Z a r n i k, predsednik, Jelenec, namestnik, Verbič, tajnik, Zaman, namestnik, Ivo Trošt, blagajnik, Česnik, pevovodja, Požar, narnestnik. Upamo, da je društvo v dobrih rokah. Pri točki »posebni nasveti« vstane g. Jelenec in začne opisovati delovanje našega društva, njega ustanovitev ter slednjič imenuje tudi njega ustanovitelja g. Diinnika, ki je bil do sedaj duša društvu, kakor sploh duša v našem učiteljskem življenji, želi mu tudi v beii Ljubljani najboljših uspehov ter predInga, daga društvo izvoli častnim članom. Predlog je bil sprejet z burnim odobravanjern, gromoviti »živio« razlegal se je po dvorani. Zabavali smo se še pozno v noč in »ljubi dežek« je obdržal marsikoga v družbi zalih gospdč. in gospa, četudi jo je mislil odbrusiti še za dne. Vsled tega je bila dvorana ob 10. uri zvečer uprav tako natlačeno polna kot pri obedu. Ura je že hitela na četrtek, ko smo si zadnjikrat bratski segli v roke in vošče si »lahko noč« razpršili se na razne kraje ljube nam notranjske zemlje. —t. III. skupščina wZveze slov. učit. društev" dne 16. in 17. velikega trarna v Trstu. (Konec.) 0 drugi točki: »Važnost obrtno - nadaljevalnih šol«, je v daljšem govoru poročal ravnatelj g. Ivan Lapajne. Govornik je omenil, da mora učiteljski stan tudi druge stanove ljubiti in po svoji moči za njih napredek skrbeti. To »Zveza« tudi spolnuje. Lansko leto je bil na vrsti kmetski stan, letos bodi rokodelski, ker je jako potreben, da se mu pomaga; kajti znani pregovor bi se danes prav lahko glasil: »Das Handwerk hat keinen goldenen Boden mebr«. Potem je omenjal nekdanje »Ziinfte« ter je dokazoval, kako potrebna je izobražba rokodelskemu stanu. Priporoeal je osnovanje rokodelskih šol. Glede vzdrževanja takih šol je mislil g. govornik, da bi bilo to prav lahko; kajti občina bode dala dve tretjini, nekaj kupčijska zbornica, nekaj deželni odbor, nekaj privatne osobe in drugo vlada. G. predsednik je prečital resolucijo, h kateri je želel gosp. Ribnikar natančnega dodatka: »Kdo bode plačal?« Na to se je sprejel naslednji predlog: »Na vsaki tri- in večrazrednici, kjer se peča prebivalstvo z obrtnijo, naj se, ko bode nje gmotni obstanek zagotovljen, osnuje obrtno - nadaljevalna šola«. Zadnji predmet je bil: »Metoda računstva na nižji stopinji«, o katerem je kratko, a prav dobro poročal g. predsednik dr. Roinih. Omenil je, da je metoda računstva zavozila na nepravi pot ter je priporočal Lavtarjevo metodo. Brez vsake debate so bili »en bloc« sprejeti naslednji predlogi: 1.) Temelj računstvu je številna vrsta, ne nazornost števil. 2.) Grubejeve številne podobe in na nje se naslanjajoče vsestransko obravnavanje vsakega števila posebej se ne dajo zagovarjati niti oziraje se na bistvo osnovnega računstva, niti oziraje se na duh učencev. 3.) Pravilna metoda računstva zahteva, da si učenec in učitelj ne mislita nobenega števila samega od se, temveč si eelo številno vrsto v dulm predstavljata. 4.) Pravilna metoda računstva zabteva, da osnujemo vse računske zakone le oziraje se na številno vrsto. 5.) Pri izpeljavi metodičnih zakonov mora nara v prvi vrsti merodajno biti pravilo, kako nastane številna vrsta. 6.) Tvarina se razdeli, da se obravnava vsaka operacija za drugo. 7.) Obravnavati se mora lažja tvarina pred težjo; zatorej s prva le štetje, potem seštevanje in odštevanje. Množenje, deljenje in merjenje se šele vežba, ko ne dela štetje, seštevanje in odštevanje učencem nobene preglavice. Ulomki naj se na tej stopinji popolnoina opuste. 8.) Za poočitovanje števil in računskih operacij nam morajo rabiti le računila, pri katerih se nahajajo računiki vsi v jedni vrsti. 9.) Uporabne naloge je treba metodično urediti. 10.) Lavtarjeve metodične knjige in Lavtarjevo računilo se priporoeajo za ljudske šole. G. podpredsednik je prebral došlih 13 brzojavov in več pisem. Slednjič je zahvalil g. predsednik vse udeležence zborovanja, ker se niso bali ne dolgega pota, ne stroškov. Ravno tako tudi banko »Slavijo«, katero je ob jednem učiteljstvu priporočal, kakor tudi vse tržaške Slovence, slavni vsprejemni odbor, tržaško slovensko časnikarstvo, gg. pevce, in posebno pa še gospodičine pevke. S trikratnim »Živio!« na premilostljivega cesarja je bilo zborovanje ob 12. uri opoludne končano. Jakob Furlan. Iz Ljubljane. (Vdovsko učiteljsko društvo.) Odbor vdovskega ueiteljskega društva je imel dne 5. t. rn. sejo. Določilo se je, da se novo sprejetemu udu čas dvoletne preiskušnje začne šteti z dnem, ko je doposlal prvo vplačilo. Udom je bil sprejet g. Vojteh Ribnikar, nadučitelj v Dolenjem Logatci. Letošnji občni zbor bode dne 4. kimovca.