TOV &
*
Ust m šol® ti
Izhaja 1. in 15. dan vsakega mesca, in velja za celo leto S gold. SO kr., za pol leta pa 1 gold. 3U kr.
Tečaj IV.
V Ljubljani 15. marca 1864.
List 0.
Sv. Cirilu in Metodu.^
_'četje naši krive so bogove -So* Častili nekdaj po logeh slovanskih, Rojeni in živeči v tmah paganskih So na altarjili žgali jim darove;
Ali ob času naj groznejše tmino Pripelje Bog Cirila in Metoda Sinovom zapuščenega naroda Prižigat luč nebeške domovine.
Vidva v jezici milem sta učila Gospodovo besedo — vero vneto, Z njo širila omiko in prosveto ;
Slovanstvu temelj vidva sta vložila, In krepko že na njem poslopje rase Slovanom obetaje zlate čase.
Mirko Zorin.
= "i*-. -
„Zakon natore je tak, da iz malega rase veliko".
Koseski.
Pač resnične besede slavnega našega pesnika! Njih resnico nam kaže natora, njih veljavo življenje in osoda človeka posa-mesnega, kakor celih narodov. Zelo se moti, kdor misli, da kaj velicega izhaja le iz velicega, da mu je za težavno delo treba velike, silne moči! Glej pečino, ki se dviguje kraj jezera, sto in sto let že mirno stoji in terdno, zastonj pluskajo in butajo razkačeni valovi ob njeno obnožje — ona nepremakljivo
stoji! In sam v logu uni dob, kako čverst in mogočen je, leta in leta že kljubuje vsaki sili. Šine pa iz temnili oblakov kačica ognjena, strese se zemlja, pred njeno silo razkruši se mogočna pečina, in dob razleti se v tisuče drobnih desk. Tudi majčkena iskrica ali ne vpepel^velicih vasi, bogatih tergov in mogočnih mest?
Po zraku prileti vesela ptičica ter v kljunčeku nese malo zernce. Spusti se na bližnje drevo, se zadene s perutnicama gostih vej, in oj! — odpade ji zernce malo. V gosti travi zdaj mertvo leži in se ne gane. Na vlažni zemlji pa se jame napenjati, — debeleje, širokeje postaja, ono poči — prikaže se mali kalek. Majčkena koreninica verta v zemljo in peresci dve dvigujete kviško glavici, čista rosica ji napaja, solnčice milo ogreva. Krepkeje in krepkeje postaja rastlinica naša; iz malega kalčeka postane drevesce, drevo ktero se više in više dviguje in širi. Kdor prišel bi čez letos, našel bi mogočno drevo, visoko, široko, ki kljubuje viharju in zimi, in prinaša mnogega sadu, — glej, to je zrastlo iz malega zernca, ki ga je nježna ptičica v kljunčeku prinesla, ker ,/zakon natore je tak, da iz malega rase veliko".
Malo dete rodi se na svetu. Kako je slabotno! Ne more si pomagati na nobeno stran, konec bi moralo storiti brez pomoči. Objamejo pa ga skerbne materne roke, iskrena materna ljubezen čuje od zdaj nad detetom, da ga ne zadene kaka nesreča. Budi mu um skerbno materno serce, bistri mu pamet, blaži dušo verlega učitelja blagi zgled in podučna beseda ter mu vcepi v serce čutljejev svetih. Iz deteta postane deček, postane mladeneč. Znanje njegovo se vedno bolj širi. Mož postane iz mladenča, mož z bistrim umom in prešinljivim duhom. Oj, koliko človek premore z umom svojim in razumom! Koliko do zdaj skritega je najdel, razodel! Koliko dognal, kar smo do zdaj za nemogoče imeli! Bistri um človeški pridreti hoče do jedra vsaki reči, on opazuje prikazni natorne, išče vzrokov in zakonov, po kterih se gode. Nebeške moči on kroti, da mu morajo služiti! Po dolinah in stermih gričih, čez vode, prepade in pod zemljo derdra železni voz, in kot blisk urno švigajo naznanila po širocem svetu. To vse je dognal um človeški, je dognal človek, ki je zrastel iz malega, slabotnega deteta, kajti tudi tukaj velja, kar poje dragi naš Koseski: „Zakon natore je tak, da iz malega rase veliko".
Ako se ozremo na našo osodo, vidili bomo tudi tu resnico
onih besed. Ta tukaj je srečen, uni nesrečen, kamor se gane. Naj se poprašata oba, zakaj tako? Koga vzrokuje mojo srečo, mojo nesrečo? Najdla bodeta mnogokrati, da iz malega izhaja sreča ali vedna nesreča. Mala, nevažna dogodba je znabiti vzrok, da smo temu iskreni prijatelji, unemu nasprotniki. Naj imenitnejše znajdbe, s kterimi si ali vede množimo, ali pa so nam v telesni prid — kolikokrat izhajajo iz kake malenkosti, iz kake mervice. Poglejmo v povestnico! Koliko za vse človeštvo preimenitnih dogodeb, koliko ljutih bojev, koliko dolgih, kervavih vojsk izhaja iz male male reči!
Dvanajst revnih ribčev je poskl naš Gospod med svet, naj bi oznanovali božjo besedo. Zasmehovali so jih nejever-niki, pa pozneje se je uklanjal veri naši nejeverni Korint, služile so ji učene Atene, sprejel jo je mogočni Rim. Pol sveta zdaj obsega sveta vera, skoncema oznanovana po dvanajsterih siromakih, ker „zakon natore je tak, da iz malega rase veliko".
Prek Tibere naseli se na griču palatinskem peščica pastirjev, in napravi si malo stanovalisče. Družba narašča, voli si kralja, daje zakone; posmehujejo, zaničujejo jih sosedje; po dobrih postavah, po koristnih drugih napravah krepi se derža-vica, postane deržava in — kmali jamejo z mečem v roki širiti svoje meje, kmali se jim uklanjajo bližnji sosedje , ki so jih skoncema zaničevali. Pa ne samo bližnji sosedje, kmali se pred njimi tresejo tudiptuje, velike ljudstva, in mogočne nekdaj der-žave zdihujejo pod njihovim žeslom. Ni je bilo skoraj dežele, kamor bi ne bile prilomastile zmagovavne njih čete, pol sveta bilo je podložno mogočnemu Rimu. Iz malega je tudi tu zrast-Io veliko.
Na malih otokih jadranskega morja zavetja išče pred silnim Atilom kerdelce Ilirov. Da bi varni bili pred sovražnikom, napravijo si sredi morja malih bajtic. Iz malih bajtic postane mesto, veliko mogočno, naj imenitnejši kupčijsko mesto v Evropi. Njih posestvo se širi, s tim njih moč, kmali je mogočnim vladam velik strah na morji — lev Benečanski.
Enakih zgledov hrani nam povestnica sto in sto.
Tudi naš narod je majhen, število duš ne veliko. Zaničljivo nas gleda ptujec in ošabno se našemu početju posmehuje bližnji mejač. Pa kaj, prijatel, se bomo mar zbali, bomo obupali? Gotovo ne, saj vemo, da „iz malega rase veliko". Nekdaj še vedili niso, da so Slovani na svetu — zdaj je drugače: tudi
naša moč je narastla. Nismo sicer širili svojih mej z mečem sovražnim, naše vojske niso požigaje in ropaje teptale ptujih dežel, pa napredovali smo vendar in že veliki postali — v zmožnosti duševni. Serčno le naprej tako bratje! tudi mi ukazovali bomo kdej drugim z bistrim svojim umom, kajti na veke so resnične besede Koseskove : „Zakon natore je tak, da iz malega rase veliko."	A. z.
Iz zgodovine keršanske ljudske šole.
(Dalje.)
15. sušca 1. 1777., tedaj skoraj dve leti potem, ko je vlada za Galicijo na Dunaj poslala načert za patent, sporočila je dvorna kancelija vladarici, in 22. razglašen je bil odlok cesarski v Le-vovu. Cesarica je zahtevala, da naj se narod Rutenov, kterega je skoraj 2 tretjini zmed prebivavcev v deželi, nikakor ne sme izključiti iz šol, in da naj se šolski red v Galiciji vpelje za spoznavavce vseh 3 ver... Za katoličane naj velja katekizem, ki je po družili avstrijanskih deželah; kar pa zadeva Gerke in Armence, naj vlada pošlje katekizme sedaj navadne na Dunaj, potem bodo pa menihi sv. Bazilija, kterih je več tukaj, zavoljo enakoličnosti novi katekizem napravili.... Tako bodo pa spoz-navavci vseh obredov in ljudstva raznih jezikov lahko patent spolnovali.... Vlada naj šolski patent za Galicijo po teh vodilih prenaredi, in če ima še kaj ugovarjati, naj to precej pove in naj ta novi patent predloži.
Ali s temi ugovori se je ta reč zopet odlašala, in normalni šolski patent za Galicijo le ni bil razglašen, kar je cesarica tako zelo želela. Normalna šola v Levovu je hodila sicer svojo pot; tudi druge šole glavnega mesta so se zboljšale, zunaj Le-vova zgodilo se ni za šole nič kaj posebnega. Vzrok tega je bil, kakor je že grof Vrbna naprej povedal, da je bila vlada za Galicijo z opravki tako preobložena in imela toliko posla na
vse strani, da ni mogla na šole misliti.....in tako ni mogel
cesar Jožef, ko je spomladi 1. 1780. v drugič po Galiciji potoval, svoji materi, kakor skoraj povsod v drugih rečeh, tudi o šolstvu nič veselega naznaniti. Cesarica je zopet priporočevala, naj se spolnuje, kar je že bilo pred leti ukazano, in kakor
*) Ker imajo zlasti učitelji z malim in z malimi opraviti, bode gotovo vsem drag ta mični spis nadepolnega Slovenca.	Vredn.
popred, tako se tudi sedaj ni moglo zgoditi, ker je moči primanjkovalo, in predpogoji niso bili spolnjeni.
Enega vprašanja, ktero pa je za dežele, kakoršne je cesarica vladala, silno važno, še do zdaj nismo nič omenili, namreč vprašanja zastran jezikov.
Preden je cesarica dobila Galicijo in Lodomersko, vladala je nad deželami, ki so se po vstavi in vladi, pa tudi po značaju in jeziku prebivavcev mnogo med sabo ločile, in te so bile nemške, t. j. vse dežele, ktere so spadale k nemški deržavi, dežele ogerske krone, nizozemske dežele in vojvodstvi Milan in Mantova na Laškem. Od teh poslednjih ne bomo govorili; imele ste svojo posebno vlado v deželi, jezika vradna sta bila francoski in laški, v tisti dobi oba višej izobražena od nemškega.
Oežele ogerske krone imele so od nekdaj v sebi ljudstva raznih jezikov. Iz posebnih okolnosti pa tudi tukaj ni bilo teže zavoljo jezikov. Od leta 1765. je imelo Ogersko Alberta, vojvoda Saksonsko - Teženskega , sopruga nadvojvode Marije Kristine, svojega kralj, namestnika v deželi; Ogersko in Sed-mograško imele ste vsaka posebno dvorno kancelijo na Dunaji in vladni jezik bil je latinski, kterega so povsod dobro razumeli. Oa bi se pa tudi znanje nemškega jezika širilo, sker-bela je modra in pravična postava „Ratio educationis". Zapovedano je bilo za vsaki 7. glavnih narodov napraviti posebne narodne šole v domačem jeziku. Ker sta pa v enem kraji po dva domača jezika, naj se pa šole tako yredujejo, da se bode podučevalo v obeh deželnih jezikih. Povdarjali so pa tudi, da je nemški jezik posebno koristen (insigniter utilis) vojaku, kupcu, rokodelcu, da se v mestih precej od začetka, po tergih vsaj čez nekoliko let, po vaseh pa, če bi pa kaj prida iz tega kazalo, le takšni za učenike postavljajo, ki nemški umejo in pa tudi učiti morejo. To ravnanje, ki se je na vse jezike oziralo, pa razširjanja nemškega jezika prav nič ni zaderževalo. Taube nam pripoveduje, da se je leta 1776. in 1777. v Slavonii in po vseh ogerskih deželah močno razširil. V Oseku in Petrovara-dinu ni bilo skoraj druzega jezika, kot nemškega. V Karlovcih in Zemunu in drugod so pridigovali po katoliških cerkvah nemško in ilirsko.	coaije Prii>.)
Koliko prepirov zastran jezikov so se s tem ognili.	Pis.
**) Ti so bili: Hungari (proprie dieti), Germani, Slavi. (Slovaken) Croati, Ruteni, Iliri (Serb.), Valani (Rumunci).., ki govore jezik med sabo zelo različen (qui omnes Unguis utuntur propriis multumque inter se dissidentibus.) pis.
Praktična slovensko-nemška gramatika.
(Dalje.)
Po primernih vprašanjih naj učenik pripelje otroke, da bodo razumeli terpivno podobo, n. pr.:
Der Lehrer unterrichtet mich. Wer unterrichtet? Wer thut hier etwas? Wen unterrichtet der Lehrer? Auf wen geht das Unterrichten? (Djavni stavek.) — Wer wird daher unterrichtet ? Von wem geht das Unterrichten aus ? Ich werde von dem Lehrer unterrichtet. (Terpivni stavek.) — Der Lehrer unterrichtet mich. In welcher Zeit geschieht das? Ich werde von dem Lehrer unterrichtet. Ist damit auch eine Handlung in der Gegenwart angezeigt? Welche Form des Zeitwortes habe i.ch angewendet, da ich aus unterrichten unterrichtet gebildet habe? Was kommt noch zum Mittelworte unterrichtet? In welcher Zeit ist die Handlung im Sa,tze: Der Lehrer unterrichtet mich? Man muss daher auch das Hilfszeitwort werden in der Gegenwart nehmen, daher: ich werde unterrichtet.
Diese beiden Sätze: Der Lehrer unterrichtet mich, und ich werde von dem Lehrer unterrichtet, sind daher gleichbedeutend, denn in beiden wird etwas von dem Lehrer ausgesagt, nämlich, dass er unterrichtet; es ist auch in beiden Sätzen die nämliche Zeit angewendet. Der Unterschied ist nicht in der Bedeutung oder Zeit, sondern nur in der Form, i. t. d.
Boljše je, kakor smo že rekli, da se to razlaganje opravlja v nemškem jeziku. Otrok, kteri nemškega jezika ne razume, ne rečem do dobrega, tudi ne bode razumel terpivne podobe, ako se mu to tudi po slovenski tolmači; otroci, kteri so nekoliko v nemščini izurjeni, bodo ta nauk lahko razumeli, ako se jim dosti umevno razlaga. Tukaj tudi ne pomaga toliko razlaganje, kakor obilne vaje. — „Dieser junge Mensch tadelt alles. Alles wird von diesem jungen Menschen getadelt." To je pa kaj posiljen stavek. Ce se deržimo vodila: Vsi prehajavni stavki se morejo v terpivno podobo prestaviti, bi bil pravilen. Ali to ni čisto resnično, poljubno se to ne more zgoditi, tudi v logiki ni zato pravila. Časovnika: lernen in denken sta prehajavna, pa vendar ni navada rabiti jih v terpivni podobi. „Der Schüler lernt seine Lektion" — ne reče se: „Die Lektion wird von dem Schüler gelernt"; tudi se ne reče : »Von dem Menschen wird etwas gedacht. V navadi pa je: „Es wird gelernt, gedacht, gesungen, gejubelt" i. t. d.
Povračavni časovniki nimajo terpivne podobe, ker se djanje ne da ločiti od tega, iz kterega izhaja; iz tega pa zopet sledi, da terpivna podoba naznanuje djanje, ktero je iz djavnega pod-sebja (thätigen Gegenstande) stopilo; oblika besed tudi topove.
Dalje so stavki, kterih terpivna podoba je naznanjena s predlogom „durch" in s četertim sklonom. Kedaj pa se terpivna podoba nareja z besedo durch, pove nam nemški del slov.-nemške gramatike, namreč:
1.	kedar je podsebek sredstvo, po kterem se kaj zgodi;
2.	kedar podsebek pove lastnost ali djanje ;
3.	če je že v terpivnem stavku 3. sklon z besedo von.
Nemška beseda durch ni vselej slovenski skozi, kar je
le ta čas, kedar se od kraja, od prostora govori, n. pr.: Skoz Ljubljano se pelje. „Der Mensch wird durh den Glauben selig. Po veri (pa ne skozi) se človek zveliča. „Durch dich bin ich glücklich geworden**: Po tebi sem srečen postal. Pa kaj čemo, nemškujemo v navadnem govorjenji, nemškujemo v molitvah. Koliko časa se je v cerkvah molilo : Skozi svoj prihod i. t. d. „Durch deine Ankunft". Ali temu se ni čuditi, kdo se je neki zmenil, ali govori čisto, ali spačeno slovensčino. Ali sedaj je pa to vse drugače, vsak ima priliko, naučiti se čiste slovensčine. In ravno o pravilni rabi djavne in terpivne podobe se prav dosti nahaja pogreškov, n. pr.: „Die Guten werden belohnt und die Bösen bestraft". Pravični bodo (?) poplačani in hudobni kaznovani. „Es wird euch bekannt gegeben". Se vam bo (?) na znanje dalo. Omenim le nekoliko teh nepriličnost; vsaki pa jih najde dovolj v ljudskem govoru, v pridigah in bukvah.
(ltillje priti,)
]?omeriki
o
slovenskem p is anj i.
XIV.
T. In „ubogi berači ali reveži so večkrat suhi, pa tudi velikrat hudi na duši" — si tolikanj pomenljivo rekel; ali pa tudi veš, kako se razlagajo besede ubog in berač in revež?
V. Da se v sostavah ubog, ubožen, ubožnost, ubožati vjema ti- z gerškim a- (privativum), ravno nasprot besedam Bog, bogat, bogastvo, obogateti, to si mi že lani razjasnil; in v Novicah je bilo nekdaj brati o koristi koreninoslovja:
Kriči Minerve sin: Zabite si v cepine! Vbogi in bogatin Sta ene korenine I
T. Pa bi se moglo pisati z u- in glasila bi se tretja versta: Ubog in bogatin. — Obe se strinjate v besedi Bog, in Kopitar piše: „Radix vocis bogat', a, o dives certe a Bog', si-cut lat. dives a Bis aut Deus?" — vendar z vprašajem na koncu.
U. Ali je prav slovenski: bogati koga? Kaže se, da se bolji Slovenci pisaje ogibajo tega glagola. „Kdor ne boga, ga tepe nadloga", — so mi mati tolikrat djali, in bogljive otroke imajo starši radi, nevbogljive pa karajo in kaznujejo!
T. Res imajo sicer Slovani vtem pomenu slušati, poslušati koga, pokoriti se komu (obedire, obsequi alicui), poslušen in poslušljiv, pokoren in pokorljiv (obe-diens , gehorsam); toda marsikdo sluša in posluša in se celo pokori, pa vendar ne stori, t. j. ne boga. Tudi je slišati — slušati in poslušati to, kar je nemški hören — horchen, latinski audire — auvcultare. Dobro še pomnim, da mi je celo težko djalo, ko nam je učencem ranjki Metelko pri tej besedi z ramami zmajevaje rekel, da je bogati, bogam pred ko ne iz nemške folgen (folgati — bolgati — bogati)! — Od kod tolikrat u- ali bolje menda v-: vbogati, vbogljiv, nevbog-ljiv, vbogljivost, nevbogljivost? Kam je prešel / iz folgen — bolgati? Zakaj se nikdar in mislim tudi nikjer ne sliši? Kako, da je tako domača ta beseda in tako razširjena, sploh znana med slovenskim narodom ?
U. Morebiti za to, ker Slovenec rad boga?
T. Res je to, rad boga Slovenec, rad ravna z Rogom, po Rogu (nekdaj u Roga), pobožno, vdan v voljo božjo — svest si, da bo tudi Rog kdej ravnal z njim po svoji preveliki milosti. In ravno po Rogu ali z Rogom ravnati bi se djalo bogati ali vbogati.
U. Pa ne še božati, pobožati koga?
T. Rožatikogase reče v stsl. za boga ali malika koga storiti, delati, imeti (deum facere), kakor ima marsiktera mati svoje preljubko dete, ktero boža in boža, da se ji na zadnje zboža ali zboga, in je potlej brez Roga — njena nadloga!
U. Iz tega se lahko spozna pomen v novoslovenskem. Če je torej božati ali bo žit i koga čisto slovenski, zakaj bi bogati, vbogati, bogljiv itd. ne bilo?!
T. Prav veselilo me je brati v Miklošičevem slovarji: nsl. bo go vati vaticinari trub. coniectura assequi meg. bogo-vec hariolus lex. zbogati se corrumpi: seme se zboga; zlega
boga vživa infelix est meti.; borme pro bože me. nota z bog a, zbog rib. zbog prip. propter. — Akoje zbogati, t. j. spriditi ali skaziti se (corrumpi) v slabem pomenku res slovenski, zakaj bi v dobrem — bogati, vbogati — ne bilo !
U. Pri nas pa pravijo: sta se zbogala, t. j. zbotala , pobotala ali pogodila, spravila sta se.
T. Po tem takem bi bilo ločiti s v dvojnem pomenu a) cum, mit, so - s - z in b) de, von, dis -, se - s - z, ali raz, kakor soglasen in seglasen, soroden in seroden (cf. I. Jezičnik XLIII.)
(J. Seme se zboga, t. j. spridi, in zopernika sta se zbogala t. j. spravila.
T. Kolika pa mi je bila radost citati na drugi strani:,, stsl. bogati servire, nsl. bogati obedire". Zdaj sem gotov, zdaj vem, da je slovenska, ne pa nemška. — Res ima Miklošič koj po tem pristavek : „quod tarnen germ, folgen esse videtur". Vi-detur- „esse videtur" — pravi slavni jezikoslovec.
XV.
T. Marsikteri duhovno ubog je telesno bogat, in nasprot telesno ubog, dušno bogat, in le redko se sklepa oboje bogastvo; pa vendar po navadi je ubog tudi berač in revež.
i/. Berač se imenuje tisti, kteri dari bere ali miloščine prosi in moli vmes. Prav za prav se pri nas češnje bero, grozdje se bere, kadar je zrelo; hruške, jabelkabero, pa tudi tresejo in pobirajo i. t. d.
T. In v tem pomenu je beseda berač ali morebiti še bolje brač- slovanska, sicer pa ne. Čehi pravijo našemu beraču že bra k (Bettler) in žebrati ali žebroniti (betteln). Sicer imajo tudi Slovenci to besedo, zlasti gorenski in koroški, in tudi štajerski vedo, kaj je žebrati, zebram in žeberjem (Murko, beten), požebrati, žebranje itd.
U. Morebiti je res češki žebrač naš brač ali berač, kakor pravimo nograd namesti vinograd? — V slovenskem beremo tudi bukve in pisma, — ali jih drugi Slovani ne?
T. Drugi jih čitajo. Že v stsl. ima brati dvojni pomen: a) ca pere, legere, colligere (lesen, sammeln), in b) pugnare, contendere, congredi (kämpfen, streiten).
U. Po tem takem se res vjema berač in revež, brati ali pa rvati se, in kadar se berači zrujejo ali spopadejo, je
huda. Še celo pregovor imamo, kadar sneg zelo naletuje v precej kosmičih, pravijo: sneg gre, kakor da bi se berači tergali!
T. Sicer ima Kopitar r'vüse rixari, gerin. sich raufen; in Miklošič: „r'venije, revnost' contentio, aemulatio; revnovati aemulari (cf. neosl. reven et pol. rzewny)".
U. Pa to utegne biti v dobrem in v slabem pomenu?
T. Se ve da. Kar v stsl., pomeni tudi v novejših [slovanskih jezicih: reva, revnost, revnivost aemulatio, zelus in zelotypia; reven, revniv aemulus. Pri nas je reva, revež — ubog, ubožec (mitleidswürdiger Armer, Metelko).
U. Kakor gladež, pumpež, kradež, sitnež !
T. Cigale ima celo rev a ti (arm sein), kar je v stsl. ubožati (pauperem esse); strašno je reven (er ist blutarm), itd.
U. Ta in una reva je že marsikoga ugonobila!
Kdor nikoli ne govori in ne stori kaj , česar bi se sramoval, ko bi to vedili starši in drugi pošteni ljudje, je s ramo ž-I j I v. Sramožljivost se pokaže že na licih, če zarude in za-pečejo, kadar človek kaj nespodobnega vidi ali sliši. Sramožljiv človek se varuje vsakega naj manjšega pregreška, ki se ga sramuje. Sramožljivost je lepa in potrebna čednost, ker človeka, posebno mladega, varuje, da se ne pokvari in ne postane hudoben. — Včasi pa je sramožljivost tudi napčna. — Učenec posluša učenikove nauke, pa ne more kaj popolno razumeti; rad bi tedaj poprosil učenika, da bi mu nerazumljivo reč še enkrat povedal, toda sram ga je, da bi prašal, ker bi ga morda njegovi tovarši in tovaršice zavoljo tega pogledovali i. t. d.; taka sramožljivost ni prava. Ce kdo kaj ne ve, ni treba, da bi se zavoljo tega sramoval; sram naj bo le tega, ki se noče učiti. Prizadevati si moramo, da bomo sramožljivi vselej, kadar je treba, to je, kadar bi storili kaj takega, kar prepoveduje Bog in kar ne dovolijo storiti tudi pošteni ljudje. Taka sramožljivost naj povsod spremlja mladega človeka, in gotovo se bo srečno ogibal in ognil vseh brezštevilnih hudobnih nastav, s kterimi je obilo obilo preprežen sedanji svet.
Podučilo berilo za mladost. VII.
Pašnik.
Vsaki učitelj, ki hoče v svojem stanu srečno in veselo živeti, si mora pred vsem prizadjati, da ga ljudje ljubijo in spoštujejo. To pa on doseže, če se povsod prijazno in Iju-beznjivo obnaša; ljubezin rodi nasprotno ljubezin in zaupanje. Učitelj naj se vedno izobražuje, da si prisvoji koristnih ved, ktere more potem rabiti pri vsaki priliki, pri otrocih ali odra-sčenih. Učitelj mora biti zveden mož v vseh rečeh. On si ljubezen, spoštovanje in zaupanje tudi pridobiva, če zvesto in na tanko spoinuje svoje dolžnosti. Ako on svojo mladino prav od-goja, se starši kmali prepričajo, da je on njih neprecenljivi dobrotnik, ker otroci, lepo izrejeni, svoje starše bolj ljubijo, spoštujejo, jih raje vbogajo, jim pri opravilih in delih po-magajo, in tudi k Bogu za nje radi molijo. Kadar dobro izrejeni otroci odrastejo, so učitelju za vse njegove nauke hvaležni, ga ljubijo in spoštujejo, kakor svojega naj večjega dobrotnika; so veseli, kadarkoli ga vidijo, se radi z njim pomen-kovajo in ga radi za svet prašajo. Tudi si učitelj pridobuje ljubezen, spoštovanje in zaupanje srenjčanov, ako se vedno prizadeva, če je orglavec, da jih v cerkvi z lepo cerkveno godbo in petjem razveseljuje in za pobožnost vnema. Ze samo lepo ime „učitelj", če je ga je učitelj vreden, stori, da ga ljudje spoštujejo. Dragi bratje! ako se bomo prizadevali , da nas bodo ljudje ljubili in spoštovali, bomo tudi gotovo lahko srečno in z blagoslovom božjim delali na šolskem polji; naš trud in naše prizadevanje se ne bo zgubilo, kakor dim v zračni širjavi, ampak bode gotovo stoterni sad obrodilo, nam pa mirno in veselo vest delalo. Tako se bomo tudi veselo spominjali svojih mladih
let in se tudi tolažili z boljšim plačilom v večnem raji.
BI. Dobrepoljski.
0 bolezni, napakah in drugih škodljivih rečeh pri sadnih drevesih.
[Spisal A. S t a m car.)
(Dalje.)
IV. Smolika.
Smolika se zapazi, ako se na drevesnem deblu vidi, da je verlina koža nekako suhotna; z zakrivljenim perstom, s ka-zavcem, z nohtom poterkaj na kožo; če koža votlo poje, je smolika spodaj. Nahaja se naj raje pri drevesih, kjer je zemlja
prav zaperta, debela in gnojna. Take drevesa imajo po navadi preveč soka v sebi; ali pa, če drevesno perje gosence in drugi marčesi do čistega ali saj zelo pojedo, se ga smolika rada prime, ker nima soka nikamor spustiti, se nakopiči in zastane. Kakor hitro se kaj enakega zapazi, se mora koža in les odrezati; iz te rane izteče rumena voda; ta rana se zamaže s cepivnim voskom in se dobro obveže. Ta bolezen napada le košičine drevesa. Oe je bolezen od pretolste zemlje, naj se ta odvzame in z drugo bolj pripravno nadomesti. Dobro bi pa tudi bilo korenje okoli takih dreves nasejati, ker ima globoke korenine, zelo v zendjo seže in veliko živeža iz nje potrebuje.
V. S u š i c a.
Sušica napada večidel drevesa, ki so vsajeni v suho, plitvo in slabo zemljo. Pokaže se na deblu semtertje v majhinih mestih, kakor pereči oginj; enoletne mladike se na konceh suše, listje in tudi sadje pred časom izpade, drevo začne rumeniti in se počasi posuši. Ta bolezen se ozdravi, če drevesu vso vnajno terdo kožo odpraviš, deblo potem čez in čez s slamo ali z mahom poviješ in večkrat to reč z vodo poškropiš. Ali pa, če se drevesu slaba zemlja odvzame, in se s pripravno, bolj tolsto, tečno in mokro zemljo nadomesti. Drevesa, ki jim zakožni červi, miši, mramorji in drugi merčesi korenine oglodajo, so za to bolezen posebno sprejetni; treba je, kolikor mogoče, to nesnago pokončati.
VI. Zlatenica, mišerba ali rumenica.
Zlatenica, ktera nasleduje iz koreninčinih bolezni, zapazi se, kadar na drevesu listje in enoletne rastlike rumeno barvo dobijo. Zlatenica vselej nasleduje: 1) kadar poljske podgane (kertice) in miši poleti, še raje pa v zimskem času pod snegom, korenininčino olubje okoli in okoli do čistega oglodajo. V takem stanu se drevesu ne more nič več pomagati, k večjem, če se vtakne v kako dobro zemljo in okoli debla prav terdo zatlači, da si more koreninice še narediti; pri mladih 2, 3 ali 4 leta starih drevescih je to še lahko; pri bolj odrasčenih pa to ni več mogoče, in boljše je, če se drevo precej iz drevesnice ali verta zaluči, kakor pa če se še dalje z njim ukvarja. — 2) Drevo mišerbasto postane v zelo zatlačeni, zabiti, slabi, plitvi in nerodovitni zemlji, v kteri se koreninice in sisavke ne morejo dalje širiti in potrebnega živeža si pridobiti; temu se pa v okom
pride, če se okoli drevesa, še celo pod koreninicami vsa slaba nerodovitna zemlja odvzame in potrebi, namesti te pa staro cestno blato , ali pa že bolj trohljivi že kake dve leti stari živinski gnoj z dobro vertno zemljo namešani pridene, in drevo se bo zopet opomoglo. — 3) Zlatenica se rada dreves poloti, če se tikoma zasajenih dreves graben koplje, ter se koreninice in sisavke po nemarnosti sekajo , kar je za drevo zelo, posebno jablanam, škodljivo. — 4) Rumenica velikrat napada drevesa, če predolgo dežuje, ali pa, če dolgo časa neprenehoma vročina pritiska. Ko pa vreme vgodno postane, tudi drevje začne hitro okrevati.
VII. Trohljivi /Jambor ali troliljivec.
Ta bolezen se nahaja že precej pri mladih drevescih , in več let terpi, akoravno drevo zraste zavoljo te bolezni tudi veliko, pa prav dolgo ne more shajati. To vsaki majhin otrok spozna, če drevo v sredi tako strohni, da votlo postane in se samo pri koži les še nekoliko derži, da je viditi, kakor korito, da tedaj tako drevo ne more biti zdravo. To pa pride od napčnega cepljenja. Posebno imajo kmetje to slabo navado, da že bolj odrasle drevesa cepijo, misleči, da majhino drevce še ni vgodno za cepljenje, da mora vsaj tako debelo biti, kot debeli ročnik; potem ga cepijo v sklad, kar je navadno prav kesno in slabo cepljenje. Ako se kot ročnik debeli divjak cepi, se ve, da se mora le v sklad ali za kožo, tedaj prideta na vsako stran že debelega divjaka, le dva prav pri kraji celo na kožo drobna cepiča, se primeta in zalijeta okoli kraja; ali sredni les divjakov vendar le ostane odrezan in suh, če se ravno okoli in okoli dobro zalije in zaraste, iz tega izhaja že pri mladih drevesih ta troldjivec. Tedaj bi bilo posebno priporočevati sad-jorejcem in kmetom, da bi z nakladom cepili jabelka in hruške takrat, kadar so debeli, kakor pisavno pero. Pri nakladu se divjak in cepič tako zaraseta, les z lesom tako sklene, ostane dolgo zdrav in čverst, da se v štirih ali petih letih skoro več ne pozna, kje je bilo cepljeno. Zlamborjevcem se pa ne more nič več pomagati, kar je trohljivo in gnjilo, ostane tako; drevo pa še po več let rodi sadje, ktero pa ni tako okusno, kakor sadje zdravega drevesa. Sramota je pa tudi za vsakega, naj bo kmet ali grajšak, še manj pa za sadjorejca, če take drevesa vse razcepljene, gobnate in razklane more gledati na svojem vertu.
VIII. M a h.
Ta kosmatin drevo nerodovitno stori, še celo sčasoma tudi umori, ker mu naj bolji sok i/,pije in zračni živež drevesu brani. Z mahom prerasčeno drevo se mora po deblu in vejah dobro ostergati. Pomlad po dežji že poprej dobro ostergano deblo in veje s skerhano metlo dobro dergniti. Dobro je tudi na vsake tri leta spomlad, ko muževno začne prihajati z apnom pobeliti, ker to ves mah posuši, zalego gosenc in merčesov pokonča, drevju mlado, gladko, zdravo kožo naredi, in k rodovitnosti veliko pomaga. '	__CD.ije Pnho
Z Dunaja. Vstanovljeno je šolsko s veto vavstvo. Izvoljenih je 74 svetovavcev, med kterimi je 36 Dunajčanov. Ogri so jih dobili 13, Cehi 9, Benečanje 5, Galicijaui 3, Štajarci in Moravani po 2, Tirolci, Erdeljci in Hrovatje pa po 1; druge dežele, med kterimi je tudi Kranjsko, Koroško in Primorje, pa niso dobile nobenega.
Iz belaške okolice. Rad bi bil „Tovaršu" že večkrat kaj pisal, pa razne opravila so me do sedaj zaderževale. Zato danes nekoliko več. Naša dekanija (belaška) šteje na deželi 14 šol, med kterimi bi moglo biti 6 slovenskih, pa so le 4! Šolo v P — oskerbuje star učitelj, terd Nemec, že mnogo let. Ko so leta 1861. naš prečast. gospod šolski nadzornik, dr. Močnik, med drugimi tudi to šolo obiskali, so hitro spoznali, da je tam treba slovenskega podučitelja. Še tisto leto je od si. deželn. glavarstva okrajni gosposki došel dopis, da naj poskerbi, da se napravi še druga učilnica s plačo za podučitelja.*) Al nekemu oskerbniku se ni poljubilo (kakor sem slišal) v dosedaj-nem dosti prostornem in še praznem učilisču še eno sobo za drugo učilnico popraviti, in tako še dan danes ni tamkej slovenskega podučitelja, akoravno tudi uni učitelj, kazaje na svojo sivo brado, že želi, da bi se breme na njegovih starih ramah nekaj zlajšalo. Kje je tedaj pravi vzrok, da se lepa zapoved si. dež. vlade do sedaj še ni vres-ničila? Jaz nočem tega uganjevati. — S tim letom se je prekrojila v naši dekanii učiteljska čitavnica, koja je bila že pred 2. leti vstanov-ljena. Pred je šel kak list po celi dekanii, kakih 8 milj v okrogu, od pervega do poslednjega družnika, tako da je navadno še le v 2 ali 3 mescih svoj tek končal! Zdaj je pa dekaniška bravna družba razdeljena v tri podružnice (mestne ne prištevam), ktere si po svoji volji šolske časnike naročujejo. Vsaki družnik (vstop je prost) plača na leto 2 gl. Gotovo malo! Ali kaplja h kaplji — potok, in združena moč več opravi. Vsaka podružnica ima 2 ali 3 časopise. V Belaku pa je učiteljska knjižnica, h kteri vsaka podružnica, kolikor ji naročnine ostane, donaša, in s tim dobi vsakteri družnik pravico, da se more poslužiti že v knjižnico nakupljenih in darovanih knjig. Morebiti drugipot kaj več rečem, kako naj se vredijo ovake družbe in
*) Glej moj dopis v „Stimmen". 2 rv. 1862, str. 118.
Pls.
knjižnice, kajti gotovo je to za učitelja koristna naprava.*) Danespa povem le od naše bravne podružnice, ktera obsega slovensko stran. Ta ni prazna, da le na narodni podlagi ljudska šola vspešno napredovati more. Kaj in kako naj se v domači hiši dela, naj bolje domačin ve, ker dotične okolnosti pozna. Torej naj bere slovenski učitelj pervič slovenske šolske časnike. Naročila se je naša podružnica na „Tovarša"; al glej! zategadel pa šteje le 4 družnike! Da gori omenjeni nemški učitelj, ki ne zna slovenski brati, ni pristopil, se mu ni čuditi; ali, da je drugi, ki je slovenske kervi in za ljudskega učitelja v čisto slovenski fari, tudi storil tako (zavoljo naročenega slovenskega časnika,) mora ne le rodoljuba, ampak tudi umnega škol-nika serce boleti. Pravil sem temu učitelju, da je tudi nemški šolski časnik „Oesterr. Schulbote" naročen, in poslal sem mu nektere liste lanskega „Tovarša", da bi ga pregledal; pa dobil sem jih kmali nazaj s kratkim odgovorom: „Wird nicht Theil genommen". Spomnil sem se laške prislovice : „11 lupo cangia di pelo, ma non il vizio !" Zali Bog! pa je tudi na drugi strani — „tal guaina, tal coltello". Mi pa ostanemo pri tem, kar vemo in spoznamo, da je prav in dobro. Učitelj mora narod izobraževati, ne pa mu naj dražje reči — narodnost — zaduševati.	F. Vigele.
Iz pod Prestreljenika. 1. marca. — Nasvet postaviti slavnemu skladatelju Rihar-ju spominek ne samo na grobu, ampak tudi v knjigi, (kakor ga je g. L. B. dal), pohvalim tudi jaz, ter želim, da bi zbirka vseh njegovih skladov v lepi in ne preveliki obliki prav kmali beli dan zagledala. Nalašč odlašati in čakati, dokler bi se vsi do zdaj natisnjeni napevi razprodali, bilo bi nekako nasilstvo zoper sedanji rod, ki si hoče skelečo rano prevelike zgube s tem hladiti, da si vse dela (rajncega gospoda), iz kterih, rekel bi, skladateljev duh govori, skupno pred oči stavi. Naj tedaj vsakdo po svoji moči pomaga, da se omenjeni nasvet vresniči. Slovesno slavimo pervake svojega rodu — in slovelo bo slovensko ime!	And. Žnidarčič.
duh. pom. in učitelj.
Iz Serpenice, 3. marca — Zaslišal sem danes veselo novico, da je šolsko ogledništvo naše okrajne (v Belcu, Flitsch) vložilo prošnjo, naj bi na Serpenici ne bila več po štiri ure na dan šola, ampak samo po dve uri. —> Ti moj „Tovarš" boš menda k temu rekel: „No, to mi je rodoljubno ogledništvo in rodoljuben učitelj , da se Bogu smili!" Ali čaj malo, in spoznal boš, da je okrajno šolsko ogledništvo s to prošnjo sebi čast naredilo. Vedi namreč, da tukajšnji učitelj (seda moja oseba vže treče leto) ni samo učitelj, ampak tudi duhovni pomočnik, in to vikarju, kteri pase devetnajst sto duš svoje duhovnije in za silo tudi še kakih dve sto dušic Rezijanske sosedske, Uče. Res,
da sedanji gosp. vikar F.....er (slov. pisatelj) prizanašajo, kolikor
mogoče, svojemu duh. pomočniku, ali tako ni bilo in ne bode vselej. Zavoljo tega pridružim k uni prošnji tud jaz svoj slabi glas, ter rečem, naj bi se kolikor toliko spoznalo, da, če je vže učitelju svetnega stanu črez glavo dovolj po 4 ure na den v šolskem
*) Nam bo prav ljubo.
Vredn,
prahu perhati, to tem bolje duh. pomočniku, kteri mora poleg vsakdanjih molitev in cerkvenih opravil, tudi vse nedelje in praznike pridigo-vati! Nej se ne naklada preveč na edne ramena — kadar je preveč nabito, pokne.	A. Ž.
Iz konjiške okolice. Mnogokrat se tu pa tam sliši, da farmani z učiteljem zavoljo cerkvene službe niso zadovoljni, naj si še toliko prizadeva, da bi spolnoval svoje dolžnosti. Kdo je vendar tega kriv? — Gotovo tisti, ki ni ravnal po namenu svojega poklica, temuč je onečasteval svojo službo z mnogoterimi napčnostmi, ter je razvadil prosto ljudstvo in tako svojemu zvestejšemu nasledniku napravil dosti sitnobe in škode. Tak pregrešek, ki ga marsikteri učitelj mora prevzeti za svojim sprednikom, je neprimerno cerkveno orglanje. Mnogokrat, posebno o večjih praznikih, se marsikje iz cerkve gredoči ljudje vse kaj drugega pogovarjajo, kakor pa bi človek mislil; ne pomenko-vajo se o lepi pridigi in keršanskem nauku, ki so ga slišali; menijo se le večidel od lepe polke, valcara in novega marša, kterega jim je učitelj ali orglavec v cerkvi zarožljal. Povej mi, ljubi „Tovarš", je li tak učitelj dober zgled svojim srenjčanom in otrokom, kakor smo brali v tvojem letošnjem 3. in 4. listu o obnaši v cerkvi in božji službi? Ali tak učitelj more otrokom prav živo govoriti o cerkvi in Bogu posvečenih krajih, ker jih on sam s pohujšljivim orglanjem večkrat pre-nareja, da so podobni razbojnikovim stanovalisčem ? — Ni tedaj čuda, da marsikje prosti ljudje potem novega učitelja nikakor nimajo radi. Naj bi čast. g. g. duhovniki, take nespodobnosti, kjer se še gode, stanovitno odpravili. To bo gotovo dobro, dobro delo. J. D.—a—e.
Iz sčavniške okolice. Nemila smert nam je pokosila verlega moža na duhovskem polji. Umerli so 29. svečana ljubljeni dekan pri Šentjurju na Sčavnici gospod Matevž Korošak, stari 59 let. Bili so iskren domoljub in posebno vnet duhovni oče svojim ovčicam, ki so jih serčno ljubile. Veliko ljudstva se je zbralo pri njihovem pogrebu, pri kterem so nekteri g. g. učitelji tudi zapeli milo slovensko pogreb-nico. Bog daj blagemu gospodu večni raj!
Iz Ljubljane. Gosp. Lesarjevo „Liturgiko" je si. c. k. deržavno ministerstvo poterdilo za gimnazije in realke. Naj bi se tedaj udomačila pri vseh slovenskih šolah !
V glavni šoli v Idrii je izpraznjena služba pervega učitelja s 420 gold. na leto! in s primernim pridajkom za derva in stanovanje. Prošnje za njo sc ravnajo do si. C. k. deželne vlade v Ljubljani, in se oddajajo do 20. aprila t. 1. pri pree. knezoškofijstvu. Prosivei morajo pa v prošnji tudi dokazati, da morejo učiti peti in risati.
Darovi za Riharjev spominek.
G. A. Znidarčič, duh. poni. in učitelj v Serpenici, 2 gold.— G. Le op. Božič, učitelj v Polhovem Gradcu, 2 gold.
Odgovorni vrednik : Andrej Praprotnik.
Natiskal- in založnik : Jož. Rudolf Milic.