3%haja irikraltiaic^n: v lore It, četrtek, soboto.
MsffuetL Ihreetunes a week Tuek d<iji,Th>irs<lnij Sadurdctij.
- GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 42.___CHICAGO, ILL., SOBOTA, y. APRILA — SATURDAY, APRIL, 7, 1923.	LETO (VOL.) IX.
FRANCOSKA OJAČENJA PRIHAJAJO Y RUR.
TORNADO ZAHTEVAL 14 ČLOVEŠKIH ŽRTEV.
Alexandria. La. 6. aprila. — Sinoči je divjal strašni tornado.
Oboroženi odpor nameravan. — kj ie P°vfogromno materi-	L.____.M«
Železničarski delavci izzivlja-	. 0 p° tukaisni okolici,	žav poroča, da se je vplačalo do
jo generala Degoutte. — Nem-	meStU PineviUe in	hodninskega davka v dobi prve-
ci se ustavili oroti oddaji lo-1 "a x;zhJjdnJw strani Rdeče reke je obroka in deloma za celo le-komotiv. "	I	1v,sek svojega razdeja- to v svoti $463,091,397.00. Letoš-
—o—'	t nja. -\ad petdeset his je popol-	nja svota presega skoro za deset
Berolin, 6. aprila. — Iz vzhod- ?omf razcleJanih in 14 oseb je	milijonov svoto lanskega leta, ki
nega Porurja'se poroča, da so fz^bil0 svoje življenje. Števi- se je vplačala v isti četrtini le-
prihajali dolgi vojaški vlaki vče- P°skod°vanih se m dogna-	ta.
no, ki pa gotovo seča cez sto
— Zakladničar Zedinjenih dr-
raj celo popoldne. Več kot 25,-000 mož je gotovo prišlo v okupacijska okrožja, odkar so se zadnjo soboto za vršili spopadi v Kruppovih delavnicah, pravijo poročila.
Nemci nameravajo na oboroženi odpor.
Pariz. 6. aprila. — Francoska vojaška oblast je izvedela iz gotovih virov, da se je organizirala v Runi tajna organizacija mej nemškimi delavci, takozvana organizacija "jeklenih čeladarjev," katera ima namen vprizoriti o-boroženi odpor proti Franeozorft. Glavni uradi te organizacije se baje nahajajo v Essenu, kjer se obdržuje večkratne tajne konference.
Belgijske vojaške oblasti v Durmondu so baje zaplenile cel železniški voz raznih pušk, samokresov itd., ki so bili namenjeni za "nemške jeklene čela-
darie." To ie torej jasen dokaz,; županskih volitvah v Chicago se da so se Nemci pripravljali na resen oboroženi odpor proti Francozom.
Nemški železničarji izzivajo De-goutte-a.
Duesseldorf, 6. aprila. — Ul-timatna odredba generala De-goutte. s katero je pred časom zagrozil, da bo izgnal vse nemške železničarske delavce, ki bodo kazali protivni duh proti francoskim oblastem, poteče prihodnji torek. Kljub temu pa nemški železničarji vodijo še vedno pasivni odpor proti Francozom. Kake korake bo podvzel francoski aktivni povelinik v okupiranem ozemli 11 proti nemškim nergačem še ni znano.
Francozi hočejo zapleniti lokomotive, ki jih je naročila Jugoslavija.
Essen. 6. aprila. — Direktorji nemške 1 tvrdke Rhine Metal Works so dobili od francoske komisiie ukaz, da morajo oddati ti železniških lokomotiv, ki so jih pravkar izvršili v imenovani tovarni. Nemci se protivijo proti oddaji lokomotiv in izjavljajo, da se jih je zgradilo na podlagi pogodb za Jugoslovansko vlado, ki jih je naročila. -
Ko so včeraj prišli Francozi, da izvršijo rekvizicijo so nemški delavci raztrgali železniški tir in Francozi niso mogli odpeljati lokomotiv .Posledica vsega je bila. da so Francozi aretirali tri nemške direktorje dotične tovarne, katerim sedaj groze z o-stro kaznijo.
Nemci podminirali Essen—Pariz progo.
Essen, 6. aprila. —r Glasom najnovejših poročil so neznani storilci podminirali ^ned meste-coma Kettwig in Werden železniško progo mej Essenom in Parizom. Železniška lokomotiva je bila vržena iz tira, ko se je eksplozija pripetila. Železniškim vozom se ni pripetilo ničesar. Francozi so naložili za ta pre-grešek mestu Kettwig 50 milijonov mark kazni in Werdenu 20 milijonov mark.
GOMPERS BO DVIGNIL SVOJ MEČ.
Washington, D. C., 6. aprila. Predsednik Ameriške Delavske Federacije. Samuel Gompers izjavlja, da ako "bo Hardingova stranka prihodnje leto kandidirala na platformi za proste delavnice. t. j. proti organiziranemu delavstvu, bo on nastopil kot predsednik organiziranih delavcev z vsem svojim vplivom proti njej.
Nadalie ie dejal, da je nas-p^otie proti delavstvu pri gotovih ljudeh v tei deželi veliko, kar pa nikdar bi ne smelo biti vsai ne v posta voda jnih krogih naše administracije.
Tiled e D ever j eve zmage pri
KRATKE AMERIŠKE VESTI.
MED VATIKANOM IN ŠPANSKO VLADO PRIHAJA NESPORAZUM. j	--
,, , _	j Namesto za prehrano — denar i
Madno, 6. aprila. — Radikali- za voiitve. V Hercegovini in do 1 zem m framazonstvo se pojavlja drU£?ih krajih ljudje umirajo od ze tudi v spanskih krogih, kjer lakote kot - razvideti iz raznih se dela m scuje na vso moč, da 1 poročiL "Politika" javlja, da je bi se Cerkev in država ločile. |umrla ^ Jakote v Gačkem vdo-Vatikan je danes poslal posebni apel na španske državnike, v
katerem apelira, da naj se vpliva na naščuvane duhove, da se stvar pomiri, in da ostanete Cerkev in država združeni kot do-sedaj.
NAJDITELJ TUTENKAMENOVEGA GROBA UMRL.
JUGOSLOVANSKE NOVICE A^USMRpT^fBT^A
KEVIČA.
London, 6. aprila. — Zunanji minister je danes odposlal ostro protestno noto sovjetski vladi v Moskvi, v kateri odločno protestira proti smrtni kazni, ki so jo boljseviki izvršili nad generalnim vikarjem Bučkevičem. Nastop boljševikov v tej zadevi zna poostriti splošni evropej-ski položaj.
ie izrazil zadovoljno, ter v svo-iem govoru ie tu pa tam namignil, da prihodnje leto, bo najbr-že tudi naša zvezna administracija prišla v roke demokratov.
Republikanci so radi Gomper-sovih izjav razočarani. Ker s tem iih je imenitno indirektno ošvrkal. Republikanci in Harding nrav dobro vedo vsi sku-oai. da so pokazali od časa do časa pri lanskih stavkah boli
—	Pomožni generalni državni pravdnik v Washingtonu je nastopil odločno za pospešitev sladkorne preiskave. On zahteva odločno, da se pride stvari čimpreje na sled, in da se krivce, ki so verižili s sladkorjem postavi na zatožno klop.
—	Senator Royal S. Copen-land demokratski pristaš bo ba- ~ . - . ie, kot se čuje izmej demokrat- A?1™' fT' ap a" ~ An" ske stranke odbran za predsed- *!5s.kl Carnarvon, ki je na-niškega kandidata na demokrat- f1 in ociknl &ob egipčanskega ski listi. Bivši predsednik Wil- ™on.f Tutenkamena je včeraj son baje ne namerava sprejeti Z?.t,SmI »vedno svoje oči v bol-
kandidature, kot se čuje zadnje J!sm? v Cairo ob uri
cjnj	Vzrok smrti navajajo, da ga je
ugriznila kaka strupena žival,
—	Iz Detroita se poroča, da ker umrl je baje na zastruplje-so predsinočnjim vlomili zlikov- nju krvi.
ci v oklopno blagajno R. H. c	„ ...
Fvfe & Company Shoe Store in .Svetovno časopisje je do zad-
odnesli ,brez vsakega sledu bli-	P°S"CaI.° svo>e kolone
z« s20.000.00 V gotovini. Raz- t*0'' StaI,odaV"' l""et".ir"' k° so strelba blagajne je bila tako sil- JO ra.z,skovale, odkril, v faraona. da so popokale šipe v več f.OVem *robu' Zadn>e. d"' 'e Pri"
nadstropjih nad tn&vmo.---------lavnost par notic, daje an-
gleski grof Carnarvon nanaglo-ma obolel, in da je moral v bolnišnico v Cairo. Za svetovno javnost je bila to senzacionalna vest za egipčane pa pričakujoča gotova - stvar. Mej egipča-*ni se nahaja še danes celo vrsto različnih vraž je verstev, v katere trdno in neomajno verujejo. Mei egipčani ie ukoreninjena že tisočletja tradicija, da kdor se dotakne faraonovih grobov, ta mora umreti, ker na njega pade neko tradicijonalno prokletstvo
va Kristina Krljevič. kmetje pa prodajajo svoja kmetska prava begom, samo da se rešijo smrti. Vlada je sicer dovolila znatna denarna sredstva za pomoč gladujočim, toda tega denarja ne rabi vlada za nakup7koruze in drugega žita za živež, ampak ga je trosila pri zadr;jih volilnih kampanjah za agitacijo. Radikalni kandidat minister Laza Markovič je osnoval posebne pomožne odbore, od katerih je , vsakemu odkazal po četrt mili
PO SVETU.
— Sveti Oče Pij XI. je podelil ameriškemu Generalu Leo-nardu Woodu, ki je sedaj generalni governer čez filipinsko o-točje posebni red. ki ga je iona kron, da nakupijo ti odbo- ,sveta stolica določila za odliko-ri žito. Podporo so dobili pa ba-ie samo radikalci, ki so obljubili svoje glasove radikalom.
Prav kakor v Hercegovini nastopajo radikalci tudi mej ubo-
—	Zvezna vlada je zasledila te dni gnezdo defraudantov v Fort Worth. Texas, kjer so bili organizirani in imeli glavni stan. Prodajali in izdajali so razne delnice za izmišljene oline družbe. Zvezna oblast, iih je pričela zasledovati, raidi zlorabe pošte, ki so jo rabili za svoje goljufije. Lopove čaka težka kazen.
—	Iz Columbusa, Ohio se poroča, da je predloga proti farnim šolam propadla. Predlogo je ba-
1 1 • • - m-	, „ ne skrpucal poslanec Brenner,
naklonjeni 00 open shopes — « , » •	... .. . .. ,
. •. . .	. , 1 , • (kateri ni prevelik prijaten far-
prostih delavnic, kakor pa do or- .J - , . , .	^ iX
'	tmh sol ini katoličanov. Odbor
ganiziranih delavcev. Gomper- !	. . ...
!za spreiemanie proseni in prea-sov nastoo ie na mestu in prav , ...	1 " ,1
.. . lop- ie baie zavrerel predlogo z
ie. da se pove gotovim ljudem v brk. ker mislijo, da nezavedni delavci bodo do volitev vse po-zabili. ter bodo zopet leno glasovali za hie. Delavstvo bo t~> not n^emislilo malo boli. kot 'e ! ^ nri zadniih predsedniških vo J litvah. Tn ti oremisliki pomenja 1*0 za nekatere neb'ubi poraz. -n——
post.antški pribočnik prijet kot tihotapec.
Washington, D. C. 6. aprila. Kubanski poslaniški pribočnik v Maris Fra<rrais ie bil včeraj prijet od prohibicijskih detektivov in pritiran pred poroto na sod-nijo, kjer se je moral zagovarjati radi tihotapstva z žganjem. Detektiv" so našli v njegovem stanovanju T2 steklenic žganja. Fragrais se ie skliceval na imuniteto. ki so jo deležni tujezem-ski poslaniki v Z. D. Pomagalo ni ničesar.
-o-
POLTSKA IE OGORČENA
RADI EKSEKUTIRANJA GENERALNEGA VIKARJA.
Waršava, 6. aprila. — Poljski kabinet je imel včeraj posebni sestanek radi usmrtitve general-naera vikarja Bučkeviča. Poljski dffavniki so zelo ogorčeni in pričakuje se velikih poljskih demonstracij proti boljševikom po vseh krajih. Tudi se zna prekiniti diplomatične zveze z Rusijo.
-o-
ŠIRITE LIST EDINOST
večino, zato tudi ne bo prišla ored zbornico za razmotrivanje.
— V Newton. Ia. je zadušil dim 38-letno mater A. Watt in nieno triletno hčerko Marv. Požar, ki se je pojavil v nadstrop-jin nad njenim stanovanjem je jnapolnil njene sobe z močnim 1 dimom, ki ie obe speče zadušil.
—- V St.'Louisu. Mo. so vče-*-ai jutro napadli neooznani bandit i poštni truk. ki ie pelial' na
?imi viničarji na Štajerskem in v Prekmurju. Denar, ki ga je država določila za prehrano ga ie plačal' in pomagal spraviti skupaj sleherni državljan naše pro-svitljene države SHS. Dobili so ga za podporo pa samo tisti, ki so se lizali radikalom in obljub-liali svoje glasove. Tako se vlada v naši čislani državi S. H. S.
Celjski Or junci so svoje demokratske rogove skrili pod" nacionalno kapo. Strah jih je in sram, ko vidijo, kako se iz njihove armade, oborožene s papirnatimi čakami in lesenimi meči norčujejo celo šolarji. Najprej so Orjunci vse narodno-napred-ne Celjane vabili s kričečimi lepaki v svoj hlev. Na teh lepakih so zmerjali Žebota.. klerikalne tolpe, farovško komando, besneli proti klerikalnemu zmaju, ki ima eno glavo v Rimu. drugo pa v Moskvi. Pametni Celjani so
ki so ga izrekli starodavni egip- J se smejali tem izbruhom one-čanski čarovniki še nad vsako- mogle jeze. Protifarovška pesem mur, ki ie skušal se dotakniti ■ ni vlekla, zato so nabili nove faraonovih grobov. Današnji j manifeste na ves * jugoslovanski svet kaj takeera ne veruje, ker j narod." naj se dvigne proti se-to so mu neumne vraže. Fgip- iparatistom in radičevcem in naj čani pa še trdno verujejo v to. !zleze k orjunskim jaslim. In
medi- I'"jugoslovanski narod"? Pod
Zgodovina starogrških cincev omenja, da so starodavni egipčani polagali pred duri faraonovih grobnic strupene kače, katere so posebni čarovniki začarali -— menda hipnotizirali — io položili v posebni zavoj ter io položili pred grobnico pred vrata. Takim kačam so čarovniki zapovedali. da se naj zbudi in
plaščem narodnosti vidi skrite demokratske rogove celjskih Orjuncev in se jim smeji kakor ljudje oslu, ki je rigal v levji koži.
Smrtna posledica pretepa. Rudarji Jože Perko, Jož£f Juvan in Jakob Gričar so se 12. m. m. letos v Lokah stepli. Med prete-
vlak ravno denarno pošto za 1 piči vsakogar, ki se bo dotaknil | pom je bil ubit France Dolnišek.
grobniških vrat. V to še danes« Ugotoviti ni bilo mogoče, kdo
Chicago. Iz truka so pokradli par poštnih žakliev. v katerih s«3 je nahajalo za $71.000.00 raznih vrednostnih bon do v. čekov itd. Gotovine na truku ni bilo.
—	Iz Mankato. Minn, se poroča, da se razširja po tamošniih okolicah svinjska ku^a. Več farmarjev ima že občutno m.tteri-alno škodo radi te epidemične bolezni. Po celem Blue Earth Countiiu mori prašiče na debelo. Posebni živinski zdravniki so poklicani iz St. Paula, da zau-.staviio nadležno svinjsko kugo.
—	V Baltimore, Md. so oropali neznani žganiarski tatovi tamkajšne sklaidišče žgania in drugih močnih pijač, ki jih je vlada zasegla in spravila v skladišče. Odpeljali so jo za $100,-000.00 vrednosti.
—	Prohibicijsko nadzorovalno službo v Ne\vy°rškemu' pristanišču bodo vršile odsedaj naprej posebne torpedovke, katerim bodo poveljevali prohibicijski komisarji. Te torpedovke bodo ime" le polno oblast za preiskavanje vseh došHh ladij v pristan.
egipčani zvesto verujejo. Kar pa ostali svet ima za navadno vraž-jeverstvo.
Je pa nekaj drugega, kar so ooznejši raziskovalci proučevali. namreč, da so prekanjeni e-giptovski čarovniki utrjevali v ljudstvu vero v vraževerstvo s tem, da so s posebnim smrtno nevarnim strupom namazali krsto faraonov, ter krsto tupatam obdali s poseSnimi zbadljivimi bučkami. Ko se je človek le dotaknil krste se je zbodel in s tem kajpada zastrupil svojo kri, za-kar je potem umrl.
Medicinski znanstveniki so mnenja, da Se je kaj takega naj-brže pripetilo tudi grofu Carnar-vonu in da idrugega sploh ni mogoče.
Grof je' iskal, faraona Tuten-kamenov grob, skoro petnajst let. To je, da je vsako leto od časa do časa nadaljeval svoie iskanje. Letos ga je našel, in svet mu je zatriumfiral. S Tutenka-menovem grobom je pa našel tudi svoj lastni grob.
ga je ubil. Obsojeni so bili Perko na 8. Juvan in Gričar pa vsaki na 7 mesecev težke ječe.
Na potu v šolo utonil. 5. m. m. je utonil v potoku Vrhovdol pri Limbušu 7-letni deček Jožef Lešnik iz Hrastja. Na potu v šolo mu je na neograjeni brvi spodrsnilo .padel je v potok in utonil.
Drzen vlom in tatvina. 5. marca ponoči so neznani zlikovci vdrli v shrambo posestnika Pla-ninšeka na Spodnji Hudinji v celjski okolici. Razkopali so pol metra debel zid. Odnesli so meso od petih svinj in raznih drugih stvari v vrednosti okrog 75.-000 X. Vlomilce zasleduje orožni štvo.
Število Rusov v naši državi.
V naši kraljevini se sedaj" nahaja okoli 65.000 ruskih beguncev. Od teh 20 'odstot. v Srbiji in Južni Srbiji, 16 do 20 odstot. v Vojvodini. 11 do 15 odstot. v Bosni in Hercegovini do 10 odstot. na Hrvatskem in 5 odstotkov v Sloveniji.
vanje tudi nekatoličanov. General Wood je prejel to odlikovanje radi njegovega marljivega dela, s katerim pridno zanaša mej domačine filipince civilizacijo in tudi z naklonjenostjo podpira delovanje raznih religi-joznih redov, mej katerimi tvorijo skoro večino katoliški misijonarji in redovnice.
—	V Londonu je te dni zborovala Neodvisna Delavska Stranka Anglije, ki je enoglasno izražala svoje mnenje, proti okupaciji Rura. Protestne resolucije so bile. odposlane Franco-ski vladi.
—	Iz Maidrida poroča polura-dno poročilo, da je resigniral španski kabinet. Resignaciji so dale povod slabe politične notranje razmere, na katerih Španija zadnje čase boleha.
—	Herr Hittler vodja bavarskih fašistov je trdno prepričan, da bo s svojo politiko prodrl v nemški kabinet. Sedanji časi so zato prav kakor nalašč. Ljudstvo je silno razburjeno radi o-kupacije Rura in se vsepovsod izraža proti sedanjemu kance-larju Cuno. Če Cuno resignira, bo bržkone Hittler njegov naslednik.
—	Delegatje Zedinjenih držav so predložili Tužno-ameriškim državam načrte za pan-ameriško konferenco, ki se bo vršila prihodnjega oktobra t. 1. Konferenca bo obenem tudi razoroževalr na konferenca južno-ameriških držav.
—	Iz Dunaja prihajajo poročila o nemirih mej nacionalisti in socialisti. Spopadi so se zavr-šili že parkrat, da je moralo poseči vojaštvo vmes. Tudi v o-kolici Dunajskega mesta se vr-še spopadi po gorovju, kjer je nekakih 400 socialistov moderno oboroženih in več sto nacionalistov. Vlada povzema resne korake, da razgrajače razoroži in pomiri.
DENARNE POŠILJfflE.
Včerajine cene so. bile jugoslovanskim dinarjem:
100 — Din.......$ j.35
500 — Din....... $ 5.90
1000 — Din.......$11.60
2500 — Din.......$29.00
5000 — Din. ......$57.oo
Za italijanske Kre:
50 ~ Lir ........ $ 3-35
100 — Lir ........ $ 5.75
500 — Lir ........ $27.90
. 1000 — Lir .......$ $54.00
Pri večjih svotah, ki presegajo 20 5 tisoč Bin. ali 2 tisoč lir, damo Se posebni popust. Predne pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na nase podjetje, ld bo Vam pCšlalo Val denar v stari krSj cenfcje in hitreje, kakor kje drtigje. Naše cene so redno najnižje!
Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDIN087 1849 W. sand. St. Chicago, t
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
r8«* We*t Street.	CHICAGO, ILL. __Telephone: Canal 0098.
Cene ogjasom 11s sahtevo_Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto..................$3.09
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
"	Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3.5«
-»»r««™.™ ~ Za ChicaSO» Kanado in Eviropo za pol leta________$1.75
JUBSCRIBTION: Fer United States per year ..V.....................$3.«6
"	For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.5« ______Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNA& DO KDAJ JE __PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in pelcg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopisi za torkovo števtfko morajo biti v uredništvu najkasneje de 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne ▼ terek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._
Entered as second class matter October nth 1919, at Pest Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1879.
Kooperativni zadružni trg.
Nikdar se ni čutilo potrebo kooperativnega zadružnega trga mej ameriškimi farmarji bolj kot v sedanji dobi. Po nekaterih lokalih sirom unije imajo že organizirane zadružne trge. Toda ti zadružni trgi še niso popolni in neodgovarjajo splošni potrebi in koristi vseh farmarjev v Zedinjenih državah. Tako n. pr. zadružni trg severnih farmarjev ne sodeluje s farmarskim trgom juga, prav tako ne vzhodni in zahodni. Zato se prijemlje ameriške farmarje splošna misel-, da je nujno potrebno ustanoviti skupni kooperativni trg za celo unijo. S tem se bo ameriške farmarje organiziralo, da bodo na trgu kjer prodajajo svoje produkte zbrani pod eno zastavo, in s tem bodo zavarovani farmarji tudi pred skupnim izkoriščanjem, katerega sedaj pridno vrše nad farmarji razni verižniki baronje. ki pokupijo poljske produkte in1 drugo še predno dozori, to seveda iz vzroka, da potem nastavljajo po mestih samopoljubne cene, katere jim nosijo od 200 do 400 odstotkov čistega dobička.
Kdor pogleda na te visoke številke dobička, ta vidi, da farmar, ki producira in spravlja na trg svoje produkte je grozno osleparjen. Zato je skrajna potreba, da se ameriški farmarji strnejo v eno telo, da si ustanove skupni kooperativni trg, da si organizirajo po mestih svoje centrale, ki jih bodo zastopale in raz-pečavale njih produkte. Z dobički, ki jih sedaj spravljajo razni verižniki po mestih si farmarji lahko krasno urede svoje kooperativne zadružne centrale po vseh mestih Zedinjenih držav in tako organizirani farmarji bodo imeli odločno besedo in vpliv vsikdar in povsod.
Ni čuda, da srednji farmarji propadajo in se potapljajo v dolgove, ko pa jim verižniki takorekoč naravnost pokradejo tisti del, ki sliši po vsej pravici farmarju. Tega denarja farmarju primanjkuje, katerega bi on rabil, da bi plačal svoje davke, si zboljševal svoje posestvo, stroje itd.
Zato je kooperativni zadružni trg za farmarje neobhodno potreben. Le kooperativni trg jih bo rešil iz mizerje, v katero potiska farmarje verižništvo globlje sleherni dan.
* +
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
* * *

Ely, Minn. — Velikonočne praznike smo obhajali še precej izborno kljub hudem umrazu, ki nas na severu nikoli ne pozabi, kadarkoli se pojavi.
Delavske razmere so neizpre-me;njene. Ljudstvo še dokaj dobro dela, le zopet draginja se je pričela pojavljati pri vseh stvareh.
Med našim mestom ip Virginia bodo te dni pričeli graditi prenosno električno črto, potom katere bodo sosedna mesta na Rangu dobivala elektriko za razne izdelovalnice in razsvetljavo iz Virginije, kjer bo električna centrala. Delo sp bo vršilo najmanj do jeseni. Zaposljenih bo po raznih sekcijah do 500 delavcev. Ta teden so baje po enih krajih že pričeli kopati jame, v katere bodo postavili droge.
Ko bo izvršeno to delo, bo naš Iron Range precej moderniziran. Delo bo nadziral inženir R. A. Barker. Za to delo se bo najelo kolikor mogoče domače delavce iz tukajšnjih domačih lokalov. Na Elv baje že postavljajo zunaj mesta barake, kjer bodo spravljali svoje orodje in potrebščine.
Poročevalec.
še ninogo dr. Vsi tujerodci, ki so prvi zanesli v te kraje civilizacijo in to že tedaj, ko kakih takih prenapetnežev, ki se odča-sa do časa pojavijo kje ni bilo ne sluha ne duha, in ki sploh ne vedo o čem govore.
Pozdravljam vse čitatelje tega lista, kateremu želim kar največjega vspeha.
Naročnik, i
ka cigar. Zlasti so izborne cigare, kakor jih to hvalijo vsi kadilci "The Little Johnrty Vof-ker Cigars." Upati je, da to novo slovensko podjetje te vrste, bc izborno vspevalo mej nami!
— "Holy Name Society" mla-deniški oddelek se pridno vežba gledališko igro, ki jo bodo člani mlajšega in starejšega oddelka vprizorili v nedeljo dne 15. aprila. Občinstvo se že sedaj vabi k obilni udeležbi.
— Jutri priredi dr. sv. Štefana štev. 1, K. S. K. J. svojo plesno in zabavno veselico. Zabave in veselja bo obilo in občinstvo se vabi na obilen poset veselice.
Pred novim bojem.
* -
Kapitalisti so pričeli z novimi manevri proti delavstvu. Delavstvo, ki je pravkar odložilo svoje orožje, bo prisiljeno v kratkem poseči zopet po njem. To kažejo razmere, ki se razvijajo v naših industrijah sleherni dan. Na vzhodu že v vseh delavskih krogih vre. Zlasti mej delavstvom po predilnicah so razmere silno napete in vsak trenutek zna počiti. Nezadovoljnost mej temi delavci prihaja čisto iz navadnih vzrokov, katere smo že često-krat navedli dragim čitateljem. Ko so lansko jesen pričeli navijati premogarski baronje cene premogu, je vedla vsa javnost, da delavec oziroma konsumenti, bodo morali denar, ki ga bodo plačali več za premog, kot so prej, dobiti od nekod. Tako je šlo navijanje cen na okoli in je že prišlo do zadnjega člena verige. Delavstvo se že oglaša in oglašalo se bo glasneje vsaki dan. Da pa kapitalisti niso preveč dobrodelni ljudje za delavca tudi ni neznana vest. Toda zadnjo in odločno besedo bo imel želodec, kadar bo1 on začutil pomanjkanje, ta bo spregovoril brez par-dona. Do tega bo pa prišlo gotovo, ako bodo kapitalisti in razni verižniki nadaljevali to pot kot so jo ubrali.
Vlada vse to vidi, pa ne odpre svojih ust. Odprla jih bo, kadar bo nastal vihar, ko bo prepozno, da se plamen sovraštva pogasi. Kdo drugi bo odgovoren za posledice, kot nezadovoljen delavec, dasi vsakdo ve, da delavec ne more živeti, ako ne prejme za svoje delo potrebnih sredstev zato. Vendar kdo se meni za njega "sitneža," kakar ga nazivljajo kapitalisti.
Tako se približujemo novim bojem. Vsak dan smo bližje njega. Razmere že dajejo povod za to. Še je čas, da se boj prepreči, ako bi hotla vlada resno in odločno nastopiti, ter prisodila delavstvu kar mu gre. Toda, če bo gospoda v Washingtonu v tem oziru -držala križem roke, kakor jih je dosedaj, potem bodo v kratkem pričeli grometi topovi mej delavci in kapitalisti. In kdo bo odgovoren za posledice?!
OBREŽNI ŽELEZNIČARJI V NEW YORKU ZASTAV-KAJLI.
New York, N. Y. 6. aprila. — Okoli 7,500 obrežnih železničarjev, ki 90 bili zaposljeni pri International Longshore Ry. je odšlo danes na stavko, ker niso zadovoljni z razsodbo glede plač, ki jih je določil George W. Goethtals. kateremu je družba poverila ureditev plačilne lestni-ce.
KER JE BILA ZVESTA SLUŽABNICA, BO DOBILA 40 TISOČ.
Denver, Colo. 6. aprila. — Znani bogataš Charles MacNeill stanujoč zadnje čase na svojih posestvih v Colorado 'Springs, je napravil pred smrtjo oporoko, tr kateri je izgovoril $40,000.00 črnci Juliji Reed,'ki je 30 let zvesto služila pri MaeNeillovi družini.
Hibbing, Minn. — Prav malo kdaj se kdo oglasi iz naše naselbine v vašem cenjenem listu. Je vse nekako mrtvo pri nas ni opaziti tistega življenja, kakor po drugih/naselbinah glede dopisovanja.
Glede dela naj omenim, da smo še precej "busy" in še bolj bomo, kakor to prerokujejo tu-kajšni bosi. Rudniki delajo s polno paro. Tudi se govori, da bodo družbe po Rangu pribolj-šale to spomlad nekoliko naše plače, ako je kaj za vrjeti tem govoricam.
Iz Michigana je prišlo zadnje čase več rojakov v to okrožje iskati dela, ki so ga pa seveda takoj dobili, ker delavcev iščejo. Večina naših ljudi je zaposljenih pri Oliver Iron Mining Co.
po Rangu se je večkrat očitalo od prenapetih patrijotov, da je naš Range naseljen povečini s samimi tujerodci. Nekateri to radi pripomnijo še danes, dasi se jim je že večkrat povedalo in povdarilo. da smo morda tujerodci bolj pošteni in zanesljivi ljudje, kakor so nekateri prenapeti patrijotje, ki imajo patrijo-tizem samo na jeziku, a v njih rokah in srcih ga ni nič. Tujerodci pa garajo že deset-letja po tukajšnih rudnikih za amerikan-ske kapitaliste, zbolšujejo tu-kajšne mesta in občine, ker so pošteni in vzorni državljani in plačujejo pošteno svoje davke kot posestniki, prav tako če ne ,bolj, kakor prenapeti patrijotje. \ Posamezniki, grešniki se najdejo pa mej vsemi narodi in kar se tiče slovenskega naroda, lahko trdimo, da se med njimi najde takih nergačev veliko manj, kakor pa v vsaki drugi narodnosti.
Ne omenil bi tega, pa čul sem pred par dnevi na vlaku pogovor dveh prenapetih patrijotov, ki sta govorila o našem Rangu. Eden iz mej nju ni mogel drtigače, da je pristavil: "The Range is populated to much with foreigners." Ne poznam ne enega ne drugega izmed omenjenih prenapetnežev. Toda smelo trdim, da po govoru sem jih spoznal, da sploh nista vedela o čem sta govorila, ko sta za-ničljive opazke delala o tujerod-cih. Če bi le količkaj poznala zgodovino našega Ranga, bi govorila drugače. Tujerodcem, ki so po Rangu obdelovali svet in zanesli v še divje Minnesotske prerije civilizacijo, bi se omenjena gospoda odkrila, ako bi vedela za vse to. Toda, ker tega ne vesta, ker sta nevedneža, zato sta tako govorila. Kdo so bili naši prvi pijonirji aH ne naši preč. £g. Msgr. Buh, škof Trobec, škof Baraga, p. Skola in
Sheboygan, Wis. — Tukaj naznanjam, da smo imeli sv. miši jon od 18. do 25. morca. Mi-sijon od 18. do 25. marca. Mi-nar Rev. Dr. Srečko Zamjen. Slab je bil začetek za radi slabega vremena. Začetni dnevi so bili sneženi viharji in zameti, da človek ni upal od doma. Konec sv. misijona pa je bil, da ga ne bomo z lahka pozabili. Marsike-do pravi, ako bi bil še kedaj mlad, jaz bi vse drugače živel.
Tukaj smo sedaj popolnoma pomlajeni. Zadobili smo odpuščanje grehov v spovednici, ki so nam bile izbrisane večne kaz-ni.
Pri sklepu sv. misijona pa smo dobili podelitev papeževega blagoslova. Prejeli smo morda popolni odpustek. Kaj pa je popolni odpustek? To je odpuščanje časni kazni.
Tako vidimo, da smo bili ako nam je Bog grehe odpustil? Popolnoma mladi, in popolnoma prosti grešnih vezi. Toda misijonar nas je zapustil, vzel je slovo in se podal od nas, ki se morda ne bomo videli več na temu svetu? Prosil nas je, da naj vsaj nekaj ohranimo v spominu tega svetega časa. Kaj bomo o-hranili ? Kaj nam je najbolj potrebno? Ohranimo si naj najdražji zaklad sv. vere. In pa najbolj potrebno za zveličanje naših duš, molitev! Samo te dva zaklada si ohranimo, pa bomo imeli gotovo srečno zadnjo uro. Zakaj Jezus je sam rekel, kedor veruje, bode zveličan. In zopet je rekel prosite očeta v mojem i-menu, in vam bo dal! Sporni-njajmo se pa tudi v molitvi dobrega in požrtvovalnega misijonarja Dr. Srečko Zamjena.
Postni čas je minul, prišli so velikonočni prazniki. O, kaj ne kako se vsak veseli teh veselih praznikov? Pa zakaj pa bi se jih ne? Saj nam je ravno s tem potrjena naša sveta vera. V postne mčasu je vse veselje prepovedano. in tudi se držimo teh zapovedi. Prepovedano je ženito-vanje. plesi, veselice itd. Po ve-likinoči pa nam je zopet dovoljeno se malo poveseliti, in razvedriti. Zato pa se bomo tukaj v naši naselbini veselili dne 8. a-prila, ali na Belo nedeljo. Imelo bode društvo sv. Cirila in Metoda svojo veselico pri Frank Zavrl u.
Prav uljudno vabimo na to veselico vse rojake naše naselbine.
Jakob Prestor.
-o- *
ZDRAYNM0 RAZMIŠ" UEYANJE. - PREHLAD.
(Spisal dr. Ant. Brecelj.)
Chicago, 111. — Nesreča ,ki ni-nikoli ne počiva, ampak vedno noč in dan tava po svetu in si zbira vsako minuto svoje žrtve, je zadela tudi tukajšnega rojaka Mr. John Krašovec-a. V nedeljo je šel v So. Chicago obiskati par svojih prijateljev, a na poti že v So. Chicago ga je doletela nesreča, podrl ga je avto in povozil. Ponesrečeni ima zlomljenih par reber in se sedaj nahaja v bolnišnici v So. Chicago.
— Mr. John Gradishar naš znani dramatični igralec, je te dni otvoril mesarsko obrt na svojo lastno roko doli v mestu na Lake Street. Prodajal bo vsakovrstno meso in druge groce-rijske stvari na debelo. Podjetnemu Mr. Gradišarju, želimo o-bilo vspeha pri njegovem pod je-tju.
—Mr. John Volkar je te dni otvoril tudi svojo lastno izde-lovalnico cigar. Mrs. Volkar je izdelovala cigare že v stari domovini in je izkušena izdeloval-
Marsikoga spreleta zona po vsem životu že ob samem imenu tega nepridiprava, saj vidi v njem nepregleden izvor vsakovrstnega gorja. Prehlad je strašilo odrastlih in, starejših ljudi, ki so imeli kaj opraviti ž njim in prestati kako njegovo posledico. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
Kaj pa je prehla-d?
Ta je sedel na kamen ali v travo, oni je vroč pil čašo mrzle pijače, tretji je stal na prepihu ali v senci, četrti je pomolil golo glavo v jeseni skozi okno, peti ie stopil po zimi na mrzla tla. šestemu so se spomladi zmočili čevlji, sedmi je govoril v vetru ali megli — vsak izmed njih o-bolel je na prehladu, a vsak po svoje. Kdo drug napravi to ali ono neprevidnost izmed neštetih ali pa tudi vseh sedem, ali še več skupaj ali zaporedoma, pa se vendar ne prehladi in ne — oboli!
•
Kako se javlja prehlad? Največkrat pomeni prehlad nahod ali, kakor mu pravijo Vipavci in Goričani, pošast, ki je več ali manj hudo vnetje nosne dupline in gorenjih dihal. Časih se pojavi prehlad niže v dihalih kot vnetje grla .sapnika in sapniko-vega vejevja. Časih pa nastopi prehlad kot pljučnica, to je vnetje pljuč samih ali tudi pljučne ali prsne mrene. Vnetje te mrene pravijo zarebnica.
Drugekrati se prehlad loti golta, kjer se vnamejo drgalke. Navadno premine vnetje drgalk (bezgavk) brez posledic, kate-rikrat pa se izcimi iz njega vnetje srca, srčne in prsne mrene, mnogokrat vnetje sklepov (sklepni revmatizem), časih vnetje obistov ali ledvic.
Nekaterikrat se pojavi prehlad kot trganje po glavi, raznih delih telesa in udov. Trganje je neko vnetje mišičja ali živčevja ali obojega hkrati. Trganje v ušesih pomenja navadno Vnetje, ki se je iz nosne dupline razširilo do ušesa.
Prehlad povzroča časih hude krče v črevesju, časih tudi drisko. Ženske se rade pritožujejo o raznovrstnih motnjah, ko so se 'prehladile v posebnih časih.
Vse to najnavadnejše, pa kdo ve koliko drugih bolezni imenujejo ljudje kar na kratko prehlad. Zastarel pljučni katar jim je istotako prehlad v prsih, sklepni revmatizem in trganje je prehlad udov, vnetje obisti prehlad krvi in tako še dolga vrsta bolezni je po ljudskem mnenju izraz prehladov.
In vendar ni še razvidno iz dosedanjega razmotrivanja, kaj bi bil prehlad. Kaj pa pravijo o njem zdravniki?
Starejši zdravniki upoštevajo prehlad kot mogočnega povzro-čevalca raznih bolezni, mlajši dvomijo o tem, nekateri ga pa sploh ne priznavajo, trdeč, da je podoben strahu, k} je sam na sebi prazen nič in škoduje samo tistemu, ki se ga boji.
Vsa ta navidezna različna mnenja o prehladu se dajo zlahka spraviti do soglasja, ako gremo stvari bolj na dno.
Kot mlad zdravnik sem nekoč blizu Bovca opazoval Ce^|oča-ne, kako so po Soči plavili drva. Bilo je zgodaj pomladi, narast-la voda - snežnica ledeno mrzla Kakih deset mož, razvrščenih
poševno po strugi, je stalo koraka ali do pasu globoko deroči vodi in 5 cepini spravljajo plavajoče hlode h kraju. Delo je trajalo več ur zaporedoma in več dni. Smilili so se mi ti možje Izpraševal sem pri vaščanih o zcravstvenih posledicah takega opravila. Zatrjevali so mi, da zaslužek v primeri s tako teža nim delom res prepičel, da pa nimajo ti ljudje vsled vsakoletn ga dela v mrzli vodi več preh ladni bolezni ko drugi, ki so v dno- na suhem. — Videl sem tudi nekaterikrat ljudi, ki so po zimi padli v vodo, ker se jim je udri led aH po kaki drugi nezgodi, a čudno, posebnih prehladnih posledic nisem opazil pri njih.
Vteh primerih je dovolj zunanjega razloga — mraza in mokrote — za prehlad (to je toliko shlajenje telesa, da oboli). ln vendar ne povzročajo tolikanj izredne - toplotne neugodnosti pri vseh ljudeh prehlada in bolezni, dočim pri mnogih drugih nastopi "prehladna" bolezen že pri neznatnih izpremembah zunanje toplote in vlage. Iz tega je pač razvidno, da nižja zunanja toplota ali vfaga, pa tudi veter ali prepih, ki pospešujeta izhlapevanje in zato hladita, ne povzročajo sami po sebi prehlada; da se kdo prehladi, treba torej poleg zunanjih shlajevalnih o-koliščin še nekaj, kar tiči v posameznem1 človeku samem.
(Dalje v prih. sobotni štev.)
-o-
Rev. Evstahii, O. F. M.
PISIO,
KAKO IN KAT JE V EVRO-
- PI. -
Pozdrav! — Čez hribe in gore? Pozdrav čez veliko morje! —
V Ameriko moj duh hiti---
O, tam ste vi —! — /
O tam ste vi —; slovenski ro<f Pri vas postal je svoj gospod Bolest mori vaš stari dom . . ✓ Opisal bom---
Najprvo je seve — denar T — Pri nas — papir, — sveta vladar. Srebrna krona in cekin samo — spomin . . .
Veliko moških, malo mož, veliko ženskih, malo rožf — Čim manj razuma sredi zmed, tem več — besed! . .
r
Francozu je greben krvav, zanj jezo kuha ranjen pav — in Turka se Anglež boji, Poljak ječi . . .
Še "ricinus" — kulture znak ? —
in Mussolini — ves krotak--
Na vzhodu prerok nov, svetnik je — bolj še vik !---
Pri nas pa, no, nam — ičev- ič
previdno plete tužni bič---
" Pokora, bodi ham v korist!" konča moj list.
KAM GREMO NA BELO NEDELJO, DNE 8. APRILA?
\ šolsko dvorano, vogel 22, in Lincoln ulica, * kjer priredi društvo sv. Štefana štev. 1, K. S. K. J. veliko plesno veselico.
Pri vseh prireditvah društva sv. Štefana je vedno bilo dovolj dobre, poštene zabave, toda ta prireditev pa obeta prekašati vse dosedanje. Pridite torej to nedeljo v šolsko dvorano. Ne bode vam žal.
W. J. BRYAN DAJE NASVETE DEMOKRATSKI _ STRANKI.
Miami, Fla. 4. aprila. — "Pro-tekcija farmarjev, pravični in zmerni davki in sprava mej delavstvom in kapitalisti, je prava platforma, na kateri bo zmagal in prodrl vsak, ki bo agiti-ral na njej." Tako pravi in prerokuje stari Bryan, ki se nahaja na počitnicah v solnčni Floridi. Da, tega mnenja je vsak. Da bi pa kandrdatje tudi spol-nili kar bodo obljubovali. tega pa danes<ne vrjame nihče!
Nekater imožki so tako prija-zni, da zvračajo krivdo na svoje žene, kadar koli sneg naletuje; t. j. da znajo biti tudi nekat možki sitni.
ku za mestno klavnico zadel ob voz, ki je prihajal v mesto in vozil tri osebe. Ob močnem sunku z avtom se je voz razbil, pri čemer ste se dve ženski precej poškodovali. Ena je dobila globoko, opasno rano na čelu (govori se, da je vsled tega znorela), druga pa je odnesla le lahke poškodbe na obrazu.
trajnega sijaja.
ska voda je vse predmete zelo razjefdla. Med tovorom so bile tudi svinčene klade, katerih ena tehtaj 1400 funtov.
PRpTI ZLORABI POŠTNEGA POVZETJA.
Glasom naredbe generalnega poštarja noče poštna uprava dajati potuhe onim posameznikom in tvrdkam, ki zlorabljajo privilegij poštnega povzetja (C. O. D.) na pakete (parcel post), smatrajoč poštno upravo za svojega pobiralnega agenta.
Posebno ne bo .dovoljeno tvrdkam, da bi poslale pakete C. O. D .doglednim kupcem, ako niso dobile formalnega naročila od svojih odjemalcev.
Zloraba poštne uprave s strani tvrdk, katere pošiljajo po poštnem povzetju blago, ki ni bilo naročeno ali o katerem naslovnik nič ne ve, utegne se smatrati kot poskus goljufije in kršitev zakona.
-o-
LJUDKSO ŠTETJE V INDIJI KONČANO. I London, 28. marca. — Državni department je prav kar preje! uradno poročilo iz Indije od angleškega cenzurnega komisarjn J. Marten-a, da se je nahajale dne 31. decembra 1922. v Indiji 319 milijonov ljudi. Marter poroča, da je pomagalo okolij milijona ljudi pri Ljudskem štet ju v Indiji.
-o-
—Sovjetske oblasti so pred včerajšnim zaplenile par brit skih parnikov in jih odvedli i Murma^ski zaliv. Vsi protest britskih poveljnikov ni izdal< nič. Kaj so Angleži pregrešili da so njih ladije zapadle zaplem bi ni znano.
— Turški vojaki so izvršil maščevanje nad Osman Agha tom znanem turškem banditu, k je baje umoril mej vojno z Gr ki nacionalističnega voditelja A
li Chukri Beja. Osmana je stra-žilo 100 privatnih vojakov. Nacionalistični vojaki so udrli v njegovo hišo, kjer so po kratkem boju premagali privatne vojake. Ali Chukri Beja pa so u-morili, in nato prinesli njegovo glavo pokazati v angorsko državno zbornico.
Brezposelnost na Angleškem.
Po najnovejši štatistiki znaša število brezposelnih v Angliji 1,340.000 oseb. Brezposelnost vedno raste, od i. januarja t. 1. se je število brezposelnih zvišalo za 175.000 oseb.
Ob izpraznitvi Sušaka.
Italijanski listi se trudijo, da zmanjšajo neprijetno čuvstvo jpgo Italijani o priliki izpraznitve Sušaka. Namesto pa da bi pri tem omejili na enostavno ugotovitev, da sta zahtevala to pravica in mednarodno pravo, pa P° svoji stari navadi žalijo slovansko prebivalstvo. Tako pije "Era Nuova," da so se pod vplivom plemenitega italijanskega vojaka omilile in omikale surove šege po vaseh v zaledju Reke. Sedaj da pozna italijansko govorico vsak kmet in da hrvatsko prebivalstvo pač obžaluje o<ihod Italijanov. — Težko! Sicer je pa znano, da se prebivalstvo s tujim vojaštvom kmalu sprijazni, če ni ravno krvoločno. Slov. vojake so ljudje povsodi, kjer so bili delj časa, naravnost vzljubili. A komu bi vsled tega prišlo na misel, da bi se s tem bahal in dolžil domačine izdajalskih misli? Ravnotako je smešna trditev, da bi italijanski vojak iz Kajabrije, Sardinije ali za iz Napolitanskega učil omike in človečnosti naše viteške Primorce. Italijani naj nauče najprej spoštovati kulturne običaje svoje lastne rojake-fašiste in naj svojo kulturo dokažejo s tem, da ob resnih prilikah ostanejo resni.
Ljubavna pisma v dobrodelne svrhe.
Dijakinje na vseučilišču v A-labami hočejo nabrati fond v dobrodelne namene. Zato so poslale na dijake na vseučilišču v Kolumbiji okrožnico, v kateri ponujajo ljubavna pisma in sicer serijo po pet dolarjev. Okrožnica pravi: Ali ni med vami takih, ki bi radi dobivali vsak teden ljubavno pismo? Ako so, potem naj se odločijo za sprejemanje pisent do 30. junija. To bodo poštena ljubavna pisma deklet z juga. Na vseučilišču v Alabami se zbira dobrodelni fond, za katerega hočejo dijakinje nabrati precejšno svoto potom ljubav-nih pisem, naslovljenih na severne kolege. Tako se obeta velika ljubezen med jugom in severom ter pričakuje se ogromen fond.
— Demokrati so sijajno porazili republikance tudi v Detroitu pri mestnih volitvah. Demokratski kandidat za župana Frank E. Doremus bivši kongresnik je zmagal z veliko večino pri županskih volitvah.
_ Kmet slikarju.
Kmet:^'Vi tratite po nepotrebnem čas s slikanjem takih po* dob!"
Slikar: "Ne, vi se motite. Jaz prodajam te slike potem ko jih izgotovim."
Kmet:. "Kako zamorete sploh kaj takega prodati? Dokažite! Čemu se ne oprimete rajši kakega drugega posla, n. pr. zavarovanja, prodaje motorjev, avtomobilov itd., kar bi vam dona-šalo več dobička?"
-M
KDO JE BIL KRALJ TU-TENKAMEN?
Vsak v Ameriki se danes in-teresira za faraona, katerega grob so nedavno tega odprli v gornjem Egiptu. On spada k slavni XVIII. dinastiji; njegovo kralje van je je bilo kratko, mogoče manj kot 7 let (1357-1350. pred K.) in v zgodovini ni igral veliko vloge. Njegovo prvotno i-me je bilo Tutenkaton, "živa'* pddoba, Amonhotp IV., je uničil mnogobožanstveno vero, z Amonom, solncem, kot glavnim bogom in je vpeljal vero v nene-ga boga Atona, solnčno oblo. Ampak stara vera je bila bolj priljubljena med priprostim liudstvom in duhovščina je prisilila novega faraona, da je odprl svetišča Amona in prekrstil svoje ime na Tutenkhamon, "živa podoba Amona." Pred enim letom nihče tukaj ni vedel o tem gospodu in njegova slava bo "vno tako hitro minila. Interes v Trinerjevo zdravilno grenko vino je globokeji, ker to zklravi-lo ie poznano že nad 33 let in si pridobiva priiatelie vsako minuto v dnevu. Za slab tek, slabo prebavo, zaprtje, glavobole in druge želodčne nerede ni boljšega kot je pristno Trinerjevo zdravilno grenko vino. V vseh lekarnah in pri trgovcih z zidra-vili. Poskusite tudi druge iadel-ue Joseph Triner Company, Chicago, 111.
Stara grška ladja najdena. V
tuniškem zalivu so ribiči, ki so v morju nabirali gobe, zadeli v pesku na ostanke stare grške ladije. ki se je morala tamkaj potopiti pred več nego 2000 leti. Vozila je 60 marmornatih stebrov, dalje bronaste kipe 2 napisi, čaše in drugo domače o-rodje. vse bogato okrašeno. Vse to je bilo očividno namenjeno za neko javno poslopje. Slana mor-
Šolska nadzorništva v Julijski Krajini.
Izšel je odlok, ki določa sedež za pokrajinska šolska nadzorništva. Julijska Krajina dobi dve šolski nadzorništvi: za istrsko in tržaško provinco eno s sedežem v Trstu in eno za Furlansko pokrajino s sedežem — v Benetkah.
SPREJME SE TISKARSKI VAJENEC.
Lepa prilika, da se nauči dobrega rokodelstva. Plača po dogovoru. Katerega veseli naj se zglasi, ali pa piše na urad:
"EDINOST" 1849 West 22nd Street,
CHICAGO, ILL.
Fašistovski ples v Bazovici.
Fašisti so dne 11. marca prire- \ diti ples v Bazovici pri Trstu. Ker je bila udeležba zelo pičla in se je "'zaslužek" izpremenil v izgubo, so se fašisti znesli nad tamošnjim župnikom, ker je ta svaril občane z ozirom na postni čas, da je smrtni greh se udeležiti plesa. Prišli so k njemu in so ga z revolverjem prisilili, da je izpil ricinovo olje.
HIŠA NA PRODAJ!
Proda se lepa hiša iz proste roke. V hiši je prostora za štiri družini in za dve družine od zadaj pa Alleji, v leseni hiši. Vse skupaj na front in na Alleji nosi renta $84.00 na mesec Proda se za $8,000.00. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri:
1925 W. 21st Streetu.
PRILIKA
DA SE DENAR OBRESTONOSNO IN VARNO NALOŽI.
Iz Šmamice pri Kamniku, iz stare domovine nam pišejo:
Pred 2 letom se je ustanovila v Šmarnici delniška družba "TRIGLAV", ki izdeluje žitno kavo in testenine. Tovarna se lepo razvija. Izdelki se lahko prodajo. Toda v Jugoslaviji je sedaj silno pomanjkanje denarja. Družba je sklenila, da poveča tovarno, da bo mogla zadostiti svojim mnogobrojnim odjemalcem. Zato pa potrebuje denarja.
Sedaj stoji ameriški dolar jako visoko, da 410 krott. Radi tega se vodstvo družbe obrača do ameriških rojakov, da bi pokupili delnice, ki se dobe po 600 kron. Torej stane ena delnica samo eden dolar in pol.
Denar je popolnoma varno naložen in se bo bogato obrestoval. Pošilja se na naslov:
delniška družba "Triglav"
v Šmarnici pri Kamniku, Slovenija, Jugoslavija.
Ako ne bi hoteli kupiti delnic, sprejmemo denar tudi kot posojilo in ga obrestujemo po 12 odstot.. Če bi denarja ne hotel kdo poslati na družbo, ga lahko pošlje na Hranilnico Homec, pošta Radomlje, Slovenija, Jugoslavija, z namenom, da se izroči družbi "Triglav."
Pripomnimo, da so delnice že danes vredne trikrat toliko, kolikor se glase. Njih vrednost bo še rastla. Zato nudimo svojim rojakom v Ameriki priliko, da denar varno in obrestonosno nalože ali v delnicah ali kot posojilo in da s tem pomagajo domačemu podjetju do razvoja.
Šmarnica pri Kamniku, Slovenija, Jugoslavija, 26. februarja 1923.
ANTON PIRNAT, za <L d. Triglav,
Upravni svetnik. fr. cerar,
Predsednik.
Sodoma in Gomora.
V Gorici so te dni zaprli 43-letnega stavb, risarja Antona Lutmana. 64-letnega hišnega posestnika Frana Štruklja in več drugih oseb, ki so zvabljali Ijud-skošolske učenke k neki Mariji Bos iff. Dosedaj je znanih 20 žrtev te zverinske družbe. Preiskava še ni končana.
Phone: Canal 5889.
John Howard
EXPRESSING AND MOVING — COAL AND WOOD 1844 W. 22nd Place,
SLOVENSKI TRGOVEC S PREMOGOM.
Cene premoga za mesec april 1923.
Tons	Half
Hecking Valley Lump ...................$11.25	$6.05
Southern Illinois Lump .................. 900	49°
Southern Illinois Egg and Nut............ 900	4-9°
Southern Illinois No. 2 Nut .............. 8-00	4-40
Southern Illinois No. 3 Nut .............. 7 75	4-3°
Southern Illinois Mine Run .............. 7-5«	4-iS
Indiana Hill Pocahontas Mine Run ...... 95<>	5*5
Indiana Hill Pocahontas. Lump .......... 14 50	7-65
Solvay Coke, Egg and Nut .............. 1400	7-4°
Solvay Coke, No. 2 Nut (Poa) .......... 11.00	590
Deep Valley Anthracite, Egg ............ *6.oo	8.40
Deep Valley Anthracite, Range .......... 16.00	8.40
Deep Valley Anthracite, Chestnut ........ 16.00	840
Anthracite (Pea) No. 2 Chestnut ........ 13 50	7-15
• (za nošenje v žakljih, ali Besketih)
floor	Coal-floor	Coke
i st --$ .75-1 st --$1.00
2nd --$1.00-2nd —.	$1.20
3rd --$1.20-3rd --$1.50
Prav uljudno se priporočam Slovencem in Hrvatom v naselbini in okolici za nakup premoga. Bratje podpirajte svojega rojaka in ne tuje ljudi, zakaj? Zato, ker tujci nas ne bodo podpirali in tudi mi se držimo tega reda.
Zahvaljujem se že v naprej vsem cenjenim odjemalcem in nakupovalcem premoga.
Vaš sobrat
JOHN HOWARD 1844 W. 22nd Place, B. flat,	CHICAGO, ILL.
DRUŽBA SV. MOHORA
izda za L 1923 sledeče knjige: z. Koledar za leto 1924. z. Življenje svetnikov. 4. snopič.
3.	Slov. Večernic 76 zvezek.
4.	Kemija.
Udnina stane 1 dolar. Kdor želi še vezani molitvenik doplača 30 centov.
Oglasite se približno do 5 marca 1923.
Zastopnik Družbe sv. Mohora v Ameriki:
REV. J. M. TRUNK, P. O. Berwick, N. Dak.
Nesreče v Gorici.
V mestu se godi vedno več nesreč. Zeleni križ ima zelo mno-?o dela. Ponesrečili sta se neka Zarlutti Marija in Frančiška Sellan z živim apnom. Mihaelu Cufarinu je padla velika mra-mornata plošča na nogo in ga težko ranila. Ponesrečil se je tudi Teodor Kumar ter se ranil z nožem prt delu.
Iz Idrije.
Istega dne se je zgodila pri ttiestni klavnici nesreča. Tovorni avto, last prodajalca zelenia-ve iz Vidma, je drvel in na ovin-
EMIL KISS BANKIR
z33 Second Ave., NEW YORK, N. Y.
Dobiva rojake iz starega kraja hitro in sigurno. Ako želite vašega rojaka v mesecu juliju dobiti mu pošljite takoj AFFIDAVIT of SUPPORT in ŠIFKARTO (predplačano)
Jaz prodajam šifkarte (pred-plačrfhe) po originalni ceni od šifkompanije. Sedaj stane potovanje od Zagreba ali Ljubljane do New Yorka Po:
$105. —, in $8. —, za davek.
Jaz odpravljam potnike v stari kraj skozi vse linije in jih pre-skrbim vse kar potreba.
Sprejema uloge in plačan po 4% obresti.
Pošiljam denar v stari kraj najhitreje!
EMU ™c DIUFT®
z 33 Second Ave.
NEW YORK CITY.
Trgovina z železnino in pohištvom
se prične dne 10. aprila t. L v prodajalni
BEN J. EICHHOLZERU!
Razprodaja bo trajala samo tri dni. Vse se bo razjprodajalo po znižanih cenah. Vsa razna kuhinjska oprema in pohištvo boste dobili te dni pri nas po izvanredno nizki ceni* kakor tudi vse dru-
gre stvari.	•	.
Imamo veliko izbero loncev, ponev, kotlov vsake vrste in tudi vsakovrstne druge posode in potrebščine, ki jih potrebujete v vaših kuhinjah in za vaš dom. Torej ne pozabite te lepe prilike!
S spoštovanjem	*
BENJ. EICHHOLZER, 527 - Main Street,	FOREST CITY, PA.
Pri nas dobite najboljše barve^ "paints'* in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričeL tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom dobil Mike Černeta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha.
Za vse slučaje se obrnite na:
JOSEPH SLOGAR
Trgovec z železnino in pohištvom, ELY, MINN.
J

RAZNOTEROSTI
Negovanje ženskih las.
Lasje so kras glave; to so prav dobro vedeli in čutili Vidi naši predniki, ki so nosili lasulje. Dandanes smo lasulje opustili, nosimo jih le se v gledališču. Na mesto njih pa smo začeli lase in obrvi barvati. ' • Ženske svoje od častilcev oboževane in od pesnikov opevane lase premalo cenijo. Mnogokrat store to zgolj iz nevednosti; kajti resnica je, da si vsaka ženska želi ne le gostih in dolgih, ampak tudi lepih las.
|^ase negujemo s česanjem in kodranjem. Kultura česanja je dosegla že visoko stopnjo. Iz-najdena so tudi sredstva, s katerimi se rast šibkih las okrepi.
Mnogi ljudje. ki ne poznajo prave umetnosti negovanja las, kvarijo krasoto svojih glav na različnejpe načine. Predvsem sme lase ondulirati samo izkušen frizer in to ne več nego vsak teden po enkrat. Pri domačem kodranju postopajo mnoge dame neprevidno, vsled česar mnogokrat lase pokvarijo. Kratki lasje se ne smejo navijati na no-*bene igle ter se morajo tudi drugače štediti.
Istotako je treba oprezno postopati z umivanjem glave in las. Mastne lase je treba prati pogosteje. Dobro ie> ako se taki lasje umijejo v vodi. v kateri je razredčeno nekoliko alkohola. S tako vodo je dobro večkrat masirati glavo, zlasti na mestih, kjer so začeli lasje izpadati.
Največjo škodo prizadeva lasem barvanje, ki jim daje samo trenoten navidezen čar. Držimo se, kakor povsod drugod, tudi pri laseh pravila, da je najlepše ono. kar je najnaravnejše, ter ne kvarimo las z nikakršnimi sredstvi, ki jim ne morejo dati
11 »REŠENE DfMO-
• m
•A- jg jft M
[Cigarete
DOBRE l! so! JO*
Kupi tc cigarete, hrani denar.
/
■ i
POZOR! Velika razprodaja! POZOR!
ČRNA SMRT
Spisal FR. Ks. Mesko.
A Martinek, oče?	„	•
Ali ni izprosil s svojo pokoro usmiljenja božjega? Ali se jeza božja, vneta po prejšnji njegovi lahkomiselnosti, ni dala o-militi? Z dolgimi molitvami ne, ne s trdim postom? Ali se niti na molitve otrok, ne na nedolžni njuni duši ni maralo oko božje ozreti milostno in prizanesljivo?
Ne, ni maralo!
-Dekla božja je vstopila, ne da bi potrkala, ne da bi prosila dovoljenja. In je kosila, kakor ji je bilo od njenega Gospoda naročeno.
Kaj je tedaj rekel Martinek, še pred nekaj meseci vedno veseli šaljivec, vseh veselic pivcev in godcev naj vesele j ši? Ničesar ni rekel. A gledal je tako čudno, da se je žena resno bala zanj.
Tudi sosedi so se čudili, ko so ga videli tako vsega izpreme-n j enega.
"Kdo bi mislil, da je otroka tako ljubil! Če le še sam ne zbo-li!"--
Ko so mu otroka pokopali, ni maral iti domov. Sedel je na grob, težko glavo si je podprl z rokami. Hude so morale biti misli, ki so mu jo težile.
Žena je jokala in tarnala.r A upala je: "Posedi kako uro, a se naveliča in se vrne."
Martinek pa je sedel do noči. Mica se je zatekla k staremu župniku, očetu vseh trpečih. Prišel je, da izpregovori sosedu to-lažilno in dobrotno besedo. Martinek je molčal. Ali je slišal, ali ni slišal? Rekel ni ničesar, niti: "Hvala!" — niti: "Pustite me in odidite!"
Po večernem zvonenju je prišel k njemu stari cerkovnik Jože Sajbald. Z obzirno, prijateljsko silo ga je hotel spraviti s pokopališča.
A s še večjo silo se ga je Martinek otresel.
Vso noč je presedel na grobu otrok. Drugo jutro so se va-ščani, posebno dečad, zbirali v gručah ob pokopališčnem zidu; začudeno so gledali godca, sključeno sedečega na grobu, tiho razmišljaj očega.
Prišla je Mica in je prosila:	^
"Glej, ljudje to opazujejo! Pozneje pa ne bo spet nikoli miru. Samo pikanje in zbadanje! Pojdi vendar domov, Martinek. Otroka sta pri Bogu."
Martinek se ni zmenil za njo. Sedel je molče, povsem sključen, sam v se pogreznjen.
Proti večeru se je zdelo staremu cerkovniku in grobarju, da godec tiho joka. Takoj je naznanil Mici. Ta pa je hitela po župnika . . . "Sedaj ga morda pregovorimo."
Župnik ji je spet voljno sledil. Dolgo in lepo je govoril Mar-tinku ; dal mu je vse dobortne in tolažeče besede, kolikor jih je vedel in imel.
Po dolgem prigovarjanju je krojač nenadoma vstal. Zamahnil je zaničljivo z roko in trdo odgovoril :
"Če je Bog tako neusmiljen, da mi je vzel vse. pa tudi jaz od njega ničesar ne maram."
"Mlakar!"
Starec duhovnik je od groze odstopil.
"Ne poslušajte ga. častiti gospod!" — je jokala Mica. — "Meša se mu! Zdaj res vidim, da ga je spravila ta nesreča ob vso pamet . . . Martinek . . . Martinek . . ."
A Martinek ni poslušal. Počasi je šel doli po vasi in je zavil k Brodnjakti. Leseno je sedel za mizo in je naročil vina.
Sedel je v krčmi že drugi dan, ko je prihitela tja torzokrila vest o hudem obolenju Rozikinem.
"BDIM+ST"
" "Bolna" — je v težki glavi razmišljal godec, a počasi in strašno nejasno. — "Bolna? Tudi umre! — A počakaj! Ali nisem nekovnu za slučaj njene bolezni ali smrti nečesa obljubil? A komu? In kaj? Počakaj — ali ne gospodu Sagadinu
Nejasno mu je sinilo skozi težke misli, da bi brž moral zakuriti krese. Vendar ni prav vedel.
"Počakaj ! Treba stvar natanko in korenito premisliti!"
Tako je tuhtal in pil, pil še bolj, da bi se laže domislil.
V mraku je nastal v vasi vik; in krik. Tudi Martinek je vstal in opotekaje se sel na cesto, ker so vsi drugi hiteli iz sobe. Vse polje je žarelo: goreli so veliki hlevi turniške graščine.
"Lep kres so'si zakurili?" — je opomnil nekdo glasno, za-smehljivo.
"V tem zgori morda še črna smrt!"
"Pošteno segreje se vsaj lahko ob njem. Morda bo potem bolj prizanesljiva."
Šale so zbijali na račun nesreče in na račun smrti. Bilo jim je vseeno; sreča ali ne§reča, smrt ali življenje.
A drugi so bili tem bolj preplašeni. Strašna krasota veličastnega nočnega ognja se jim je zdela ob grozotah smrti, ki so polnile deželo, tem strašnejša.
Martinek se je opiral ob podboje duri: široko in plašno je strmel dol po pojlju; ves je drgetal.
"Ali gori ves svet? Zdelo se mi je in slutil sem, da bo konec takšen. Vse zgori: sodni dan! — Mordh. pa nisem več na svetu, ampak v peklu ... O, gorim, gorim! Pomagajte, ljudje božji! O Jezus, ti usmiljeni, čemu si me zavrgel?"
Divje je kriknil: sesedel se je na prag in jokal. Dolgo mu ie moral Brodnjak govoriti in dokazovati, da ga je malo umiril. Hotel ga je spraviti domov, a Martinek ni maral. Zato ga je položil na dolgo in široko klop ob veliki peči. Tam bi se naj toliko prespal in okrepčal, da pojde drugo jutro domdlv ali začne iznova piti.
Pri Rajavcu pa je bila tedaj bolezen v gostih ; ob durrh pa je prežala^smrt in je čakala svoje ure.
Ko je Rajavec videl, s kako nenavadno močjo in divjostjo je bolezen Roziko napadla, se je spomnil prikazni onega pomladanskega večera. In zelo majhno je bilo upanje, ki mu je tolažilo srce.
"Bilo bi res čudno, če bi prizanesla smrt moji hiši. ko pa sem bil jaz prvi. ki se mu je naznanila. Čudno le. da me ni že poprej obiskala."
Poslal ie po brata, župnika. Ta je prišel in prinesel zaboj zdravil. Večinoma jih je po deželi delila duhovščina; ker zdravnik ni mogel priti k vsakemu bolniku ; navadno bi prišel tako prepozno.
"Pošlji takoj po mestnega fizika v Ptuj!" — je ukazal duhovnik.
"Ali se naj oglasi hlapec tudi pri Sagadinovih ?"
"Ne!" — je odločno odkimal župnik. — "Kaj hočeš z njim sedaj tukaj ? To bolnico le bolj vznemiri. Pomagati pa ji tako ne more."

SO . CHICAGO
Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-lje-
Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo!
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk!
"SVOJI K SVOJIM!"
ANTON BAKŠE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing Avenue.

m
••• i
-
DOMAČE PIY0!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO*
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. „ Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.

CITIZENS STATE BANK
SHEBOYGAN, WIS.
Mr. Rudolph Finst, dobro znan vsem Sheboygan-ski m Slovencem je zdaj zaposlen v tej banki. #
On bo postregel kar bodo Slovenci potrebovali; kakor izjave, kon trakte, income tax, in druge legalne stvari. Vse to bo izvršeno brezplačno.
Mon ev order in vozne listke, po nizkih cenah. # *
Za vložen denar plačamo po 3% interesa.-
CITIZENS STATE BANK
Sheboygan, Wis.
UTRINKI.
Ljubezen, pravijo, da vse stri; včasih celo kaki mladenič, kako starko poroči radi ljubezni do
njenih dolarjev.
* * *
Ko bi se ljudje zanimali toliko za svojo preteklost, kakor se zanimajo za preteklost svojih bližnjih, bi marsikaj koristnega storili sami zase in za svoje bližnje.
* * *
Nikdar ne sodi pogumnost svojega bližnjega po njegovem govorjenju.
* * *
Ko človek vidi neveste, kako so lepe se čudi, odkod pridejo že
poomožene žene.
* * *
' Dober govornik je tisti govornik, ki zna o pravem času zaključiti svoj £ovor.
* * *
Pravice pridnih ljudi niso nik-j
dar pripoznane od lenuhov. * * ^
Vsaka obveznost, bodisi taka
ali taka, je vknjižba na tvoj čas. j» * * *
Ljudje povečini izdelujejo sami svojo srečo, pa naj si ie že
slaba ali dobra.
* * *
Nobena stvar na svetu ni dražja, kakor ravno tista stvar, ki
jo hoče človek zastonj dobiti. * * *
Tisti prijatelji, ki bi ti radi posodili denar, ga navadno nimajo; tisti, ki ga pa imajo ga pa ne posodijo. Tako je smola spredaj in zadaj.
* * *
Boljše je tisoč trnov	na gr-j
mu, kakor pa en sam v	tvojem prstu.
* # *
Je na svetu veliko tudi takih oženjenih mož, ki bi se ne drznili prečitati deklaracijo neod-j
visnosti pred svojo ženo. * * *
Kadar prične žena argumenti- j rati s svojim možem, tedaj ona j dobro pazi. da je njena beseda!
vedno zadnja.
* * *
Na svetu je veliko dobrih
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. Ill
Rojakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA, KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. pokladam stenski papir.
Naiboliše delo. nainižie cene Rojaki obrnite se vselei na svoieea rojaka!
stvari, pa tudi veliko slabih- t
j. da na svetu je vse.
* * *
Ljubezen pravijo, da ne zna meje. Pri banditih je to stokrat resnica, niti oklopne 2a klepe jih ne zadrže, da bi ne prj
šli do denarja, ki ga ljubijo * * #
Aemirške lepotice so tekom lanskega leta potrošile za koc metiko t. j. negovanje lepote samo 76 milijonov dolarjev. V-zastonj videti toliko praška in
barvil na ženskih noskih! * * *
Skopuh, pa odvezan pes sta o-ba enaka ;* oba gledata, da bi kaj zagrabila,
* * *
Kadarkoli pridejo davkarji na okrog, človeka veseli, da ne las-
tuje cele ze*mlje.
* * *
"Liudie se morajo' kregaii in prepirati, sicer bi ljudje ne poz. nali razločka, mei prepirom in mirom." Je djal nekoč neki prav-darski aduokat.
* f-
Ženska prav rade zidajo gradove v oblakih, to pa zato, ker v takih gradovih ni treba snažiti sob.
* * *
Ako že moraš kritizirati, tedaj kritiziraj, kar zasluži kritizacija; t. j. ne praskaj se tam, kjer te ne srbi.
ŠIRITE LIST EDINOST
IZPLAČILA
v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstriji in drugod.
V Tueoslaviu. ie začasno ne-moeoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to sedai izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar pa potnikom, ki rabijo dolarje za na pot preskrbimo dolarje.
Dolarske čeke pa še vedno lahko izdaiamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v iugroslovanske krone.
Za dolarske pošiliatve računamo sledeče pristoibine: do Si^.oo po ^o centev. — od $m.oo do S^o.oo po 75; centov, — od S^o.oo do Sqo.oo po $r.oo, za izplačila, ki presegajo $;o.oo računamo 1 cent in pol od dolarja. ali po $i.qo od sto dolar-;ev. H tem pristojbinam ie se nridiati za vsako posamezno nino.
nošiliatev centov za došt-
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1840 West 22nd Street.
CHICAGO. ILL.
I List Edinost f
y	.	*
$ Dolžnost Slovencev v Chicago *
* * ♦ + * + * * * * * * * +
je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kan se da čistiti. Kadar imate kaj za psati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRL CO.
JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
* * * * * * * * *
>1*11	»■t5* j^c
+ + * * * + + + * + * + * + * + + + +
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedni slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ^Pnjem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu ".Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske' domove pr^d oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj t
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točne. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tisko-viae mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST
M
V 1849 W. 22nd Street Chicago. HI.
Phone: Canal 0098.
** .
>1> »I*! ^ ^ »fr
i *
+ * * * +