DK. VINKO ŠRIBAR arheolog Narodnega muzeja OBRTNA DEJAVNOST NA OTOKU PRI DOBRAVI FREISINŠKEM TRGU GUTENWERTH Leta 1968 je začela arheološka ekipa Narodnega muzeja v Ljubljani s si stemskim izkopavanjem na otoku pri Dobravi na Dolenjskem, kjer je stal freisinški trg Gutenwerth. Prostor, kjer je stal trg, omejuje proti zajiodu cesta Dobrava—Šentjernej, na severu reka Krka, na jugu in vzhodu pa šentjemej- ski i>otok (T. 4,5). V času raziskovanj smo na tako omejenem prostoru naredili 10 sond in sistematsko odkrili dve večji površini: izkopno polje številka 1 ob levem bregu šentjernejskega potoka nasproti vasi Drantia (T. 3) in izkopno polje številka 2, ki je v neposredni bližini Miklavževe cerkve na osrednjem delu gutenwerškega poselitvenega areala. Čeprav smo že od samega začetka predvi devali, da gre le za visoko in poznosrednjeveško naselje, nismo delali le po metodi zasledovanja arheoloških in gradbenih ostankov, temveč smo obe iz- kopni polji raziskovali po klasični arheološki metodi oziroma po sistemu pla- numov znotraj koordinatne mreže. Na ta način smo dobili, čeprav gre za obdobje, za katerega se arheologija ne zanima, p>opolno vertikalno in horizon talno stratigrafijo, katera dopušča, da si v popolnosti ustvarimo kronološki okvir, zatem posamezne kulturne horizonte in pa tipološki razvoj posameznih manifestacij v okviru materialne kulture. Na temelju tega smo v stanju re konstruirati podobo materialne kulture vsaj tistih predmetov, ki so najpo gostejši in se uporabljajo kontinuirano. Čeprav smo že večkrat poročali o raz iskovalnem procesu in izsledkih našega izkopavanja na Otoku pri Dobravi,* je nujno, da to v kratkem ponovimo tudi na tem mestu. Ostanki materialne kul ture, ki jih bomo obravnavali, namreč niso predmeti, ki jih je prebivalec Gutenwertha le uporabljal v vsakdanjem življenju, ampak jih je večinoma tudi proizvajcil. Najdbe delimo v štiri večje skupine: v keramične izdelke, v železne in bronaste izdelke, v ostanke usnja in v ostanke stavb in drugih gradbenih dejavnosti. Keramiko smo do sedaj našli v vseh sondah in povsod v zelo velikem šte vilu. Skupno imamo okoli dva tisoč keramičnih fragmentov. Ce ob tej siste matsko izkopani keramiki dodamo še izredno množino, ki prihaja na dan na njivah, potem lahko predpostavimo, da so tu imeli tudi svoje lastne delavnice keramičnih izdelkov, čeprav doslej nismo naleteli na nobeno lončarsko delav nico ali lončarsko peč. O proizvajalni dejavnosti železnih in bronastih izdel kov in izdelkov iz usnja je zelo veliko dokazov. To so razlogi, da iz opisa izsledkov v sondah ali na obeh izkopnih poljih povzemamo vse tiste elemen te, ki govorijo o predelovalni dejavnosti omenjenih skupin predmetov. 58 Opis izkopaega polja št. 1. Na tem prostoru smo sistematsko izkopali 56 kvadrantov, to je okoli tisoč m^ in odkrili naslednje: med Dramo in Miklavževo cerkvijo teče danes kolo voz. Pod njim smo v globini 1 m, ob zahodnem robu izkopnega polja številka 1, odkrili do 8 m široko tlakovano cestišče, ki so ga večkrat popravljali in širili. Samo na površini dveh kvadrantov je naš izkop segel na prostor zahodno od gutenwerškega cestišča in še na tej površini smo odkrili veliko odprto kurišče s premerom 1,2 m, ob katerem smo našli kose žlindre. Glede na situacijo vzhodno od cestišča domnevamo, da je to kurišče, ki ga omenjamo kot prvo, povezano s proizvajalnim kompleksom, ki ga bomo obravnavali pri opisu vzhodne polovice izkopnega polja št. 1. Vzhodni rob cestišča smo odkrili v dolžini okoli 40 m. Ob njem teče zid iz obdelsmih ali prirejenih kamnov, ki bi utegnil biti prehod k nekemu ograjenemu prostoru. Vzporedno s tem zi dom teče v razdalji 4 m drugi, v suhi tehniki izdelani zid, ki je zelo pomem ben za problematiko, ki nas zanima, ker nam je odkril trojno gradbeno zapo redje. Daljši čas obstoja ceste smo lahko zasledovali samo po popravilih ce stišča in njegovem širjenju. Pri omenjenem vzporednem zidu pa je trojno ver tikalno zaporedje zelo jasno izraženo, kar govori o nekem daljšem času živ ljenja na tem prostoru. Celotna zidna konstrukcija leži na debeli prepečeni plasti ilovice, ki se na vzhodni strani zidu razširi v odprto kurišče, okoli ka terega smo našli izredno veliko količino žlindre. Zraven je bilo tudi več kosov dnov topljenega jedra, po katerih sklepamo, da je teža ene talitve zneišala 40—50 kg. Čeprav pelje proti kurišču kanal, še vedno ne upamo trditi, kljub navzočnosti žlindre, da so tu topili. Razen žlindre je bilo tu tudi več kosov čistega topljenega železa, ki dopušča tolmačenje, da je bilo vse gradivo sem prineseno le kot surovina in so ga ob kurišču le predelovali. Na obe vprašanji še ne moremo dokončno odgovoriti in je potrebno začasno upoštevati obe mož nosti, to je, da so rudo tu topili in predelovali ali pa da so železo prinesli od drugod in ga tu le predelovali. 5 m vzhodno od suhega zidu, o katerem je tekla beseda, teče vzporedno okoli 7 m širok zid, ki predstavlja le vzhodno oziroma vhodno steno v cerkve no stavbo, dolgo 15 m, pri kateri smo razlikovali tri gradbene faze. Temelji cerkve so mejnik za dejavnost na tem prostoru v času pred njeno postavitvijo in v času po njenem rušenju. Najstarejšo stavbno fazo, katera pa ni nujno povezana z nastankom in razvojem cerkve, še ne vemo, kako bi jo časovno opredelili. Predpostavljamo le, da sta bila oba okrogla temelja rimska. Njej sledita dve cerkveni fazi: cerkev s pravokotnim prezbiterijem in druga s pol- krožnim apsidijalnim zaključkom. Čeprav je tako zaporedje za naš prostor po dosedanjih izkušnjah neobičajno, pri njem še vedno vztrajamo, zaradi ar heološkega stanja, ki govori za to zaporedje. Pri analizi pa ima to zaporedje le relativno vrednost. V primeru prvega zaporedja je nastala cerkev najmanj že v 11. stol., v primeru drugega pa šele v 12. stol. To pa predstavlja za žele zarsko dejavnost v času pred nastankom cerkve le mejni kronološki podatek, kot terminus ante quem. V izkopu pod severno steno ladje smo v zasipu nam reč našli številne kose žlindre, ki jasno govorijo, da moramo postaviti na stanek prve železarsko-predelovalne dejavnosti v Gutenwerthu v čas pred prvo cerkvijo. V obeh primerih zaporedja je to čas pred freisinškim Guten- werthom. Ukop, o katerem govorimo, je bil v času nastanka cerkve zasut ter je dosegel višino cerkvenih tal. V času po x>orušenju cerkve se na istem mestu 59 nasip razširi in poviša in ugotavljamo na njegovem vrhu kotanjasto vdolbino s premerom do 1 m s popolnoma zapečenim dnom, napolnjeno s pepelom, ogljem in žlindro brona. Ves zasip oziroma kotanjo so i>okrivale polkrožno postavljene strešne opeke. Tako kot je železna žlindra v dnu tega izkopa, pod zidom severne ladje govorila za neko kovinsko predelovalno dejavnost pred prvo cerkvijo, je zaključek tega zasipa s polkrožno uglobitvijo jasen dokaz za topilniško dejavnost brona v času po porušenju druge cerkve. V ta čas sodijo še vsaj štiri delovna mesta znotraj cerkvene ladje (T. 3). Železarstvo Ta delovna mesta, ki jih pravkar omenjamo, so razporejena po vsej širini ladje in imajo tudi neke skupne značilnosti. Kot prvo je to kurišče nepravilno ovalne oblike z daljšo osjo, ki meri vedno manj od 1 m, z žlindro in pasom poteptane zemlje okoli njega. Nad kuriščem so vedno lomljenci, ki jih opre deljujemo kot poznejšo ruševinsko plast. Za stratigrafski odnos do cerkve je posebno značilno kurišče v njenem jugozahodnem vogalu. Ostanki kurišča ozi roma njegov zunanji rob segajo čez ruševinsko plast zahodne in južne stene ladje. S tem je ugotovljena, glede na cerkev, mlajša starost kurišča. Pri vseh štirih kuriščih so bili samo kosi žlindre in razni drugi predmeti, o katerih bomo govorili pozneje, ni pa bilo sledu o žlindri brona. Na ta način smo do ločili v času porušenja cerkve železno predelovalno dejavnost, topljenje brona in najbrž izdelovanje predmetov iz brona. Železno predelovalno dejavnost smo omejili na površino cerkvenega tlorisa, to je na prostor med zEihodno cerkveno steno in vzhodnim robom cestišča ter na prostor zahodno od cestišča. Vsa ta dejavnost se širi tudi proti severu, in sicer na prostoru znotraj kvadrantov, ki smo jih odkrili severno od cerkve in vzhodno od pravokotnega prezbiterija. Od sredine severne stene ladje teče proti severu zelo razčlenjen, kanalu po doben ukop. Severno od cerkve je dolg okoli 10 m in se nadaljuje še naprej 2 m proti severu pod severno steno cerkve. Tu se zaključi v severni p>olovici ladje, nekako 2 m od zunanjega lica severnega zidu. Pri tem ukopu razliku jemo kanal, dolg okoli 4 m, širok do 2 m, na najožjem mestu pa do 1 m. Kanal na severu prehaja v kotanjasto poglobitev, v kateri smo našli skoraj celo ke ramično posodo. Isti značaj in približno enake dimenzije ima poglobitev, ki je znotraj cerkvene ladje in je severni podaljšek kanala. Ob severnem robu ka nala so še tri manjše kotanje, ki pa so zaradi svoje oblike in dimenzij imele verjetno druge funkcije. Omeniti je potrebno, da so vsi ti ukopi, posebno pa veliki kanal, nastali s stopničastim načinom ukopavanja. Površina vseh uko- pov je gladka in utrjena, tako da se je ves ostali, više ležeči material pri izko pavanju odluščil. Stopničasta oblika je prvotna oblika tega za sedaj neopre deljenega objekta in ne posledica načina izkopavanja. K značaju tega objekta lahko rečem naslednje: po vsej površini zahodnega pobočja ukopa je bila tan ka, vendar strnjena plast žlindre, ki ix)kriva v celoti dno izkopa. Na južnem koncu kanala, skoraj neposredno pod profilom, na katerem leži severna stena ladje, je bilo kurišče, za katerega menim, da je bilo vsaj trikrat uporabljeno. Razen žlindre je bilo ob kurišču tudi nekaj železnih predmetov in fragmentov Tabela 1 1. visokoEsrednjevefika posoda Iz sonde 6, najdena v globini S.6 m, 2. fragment keramlCne posode s podobo človeškega obraza na obodu, najdena v globini pla- numa 2, sonda 4, 61 keramike z valovnico. To keramiko bi težje postavili v visoki srednji vek, kajti njena struktura ima že vse značilnosti zgodnjesrednjeveške staroslovanske keramike. Objekt, kot ga vidimo danes pred seboj, predstavlja neokrnjeno celoto. Dopuščam pa možnost, da ni nastal istočasno, kajti stene ukopa, pre krite z žlindro, govorijo o njegovi prvotni funkciji, ki je verjetno povezana z železarsko predelovalno dejavnostjo še pred nastankom prve cerkve. Šte vilne ukope okoli kanala pa bi težko povezali s tem, kar vem o tehnologiji železarske dejavnosti. Lažje bi jih povezovali s funkcijo, ki jo je imel kanal v poznejšem času, vendar še vedno pod nastankom prve cerkve. V najglobljem delu kanala je bilo namreč najmanj pol m' čreslovine, v kateri smo našli več kosov usnja, ki je še danes popolnoma ohranjeno in voljno. Tu so bili tudi še ostanki živalskih kosti in nekaj drobnih vejic. Pod čreslovino so bili večji kosi žlindre, ki je bila v strnjeni plasti tudi na zahodni strani ukopa. Ti dej stvi govorita o dveh funkcijah kanala in nakazujeta njuno časovno zaporedje. Drugo funkcijo opredeljujemo kot strojarstvo. Ob tej sekundarni uporabi jame je lahko razumeti velike okrogle ukope, ki so ob severnem in južnem zaključku kanala. V jami, severno od kanala so bili še vidni sledovi ob njenih robovih, kjer je bila prek nje položena greda. Funkcije poglobitve in grede označuje tudi ohranjena posoda. Gre brez dvoma za povezanost s strojarstvom. Zato bi moral biti ta izkop mlajši. Ker bomo o strojarstvu govorili še posebej, nas kanal z bližnjimi ukopi, ki ga datircimo z ozirom na keramiko z valovnico naj.EK>zneje v 10. ali v začetek 11. stol., zanima predvsem kot železarski objekt. Žlindra, razni železni predmeti in kanalu podoben ukop s trikrat uporablje nim kuriščem, govorijo prej za proces taljenja železa kot pa samo za navadno delovno mesto, na katerem so predelovali železo. Trije manjši ukopi zahodno od kurišča in kanala, ki so praviloma sestavljeni iz manjših okroglih jam s premerom do 20 cm, in iz pravokotne razširitve okoli njih v velikosti 100 X 50 cm, bi utegnili biti ostanki prostorov za odHvainje. Za utemeljitev funkcije teh manjših ukojKJV ni posebnih značilnosti. Tolmačenje, povezano z vlivanjem, se nam vsiljuje zaradi ostalih okoliščin, ki so v zvezi s kanalom in kuriščem. Povrh vsega pa jih ne moremo opredeliti kot jame za lesene stebre, ker manj kajo še druge jame, s katerimi bi jih lahko povezali v neki tloris. Domnevo o prostorih za vlivanje opravičuje tudi arheološko stanje zahodno od tega prostora in na kvadrantih vse do vzhodnega roba cestišča. Tu smo zopet našli tri srednje velika kurišča s steptanim pasom zemlje okoli njih, ki so skoraj enakih dimenzij kot opisana znotraj cerkvenega tlorisa. Številne železne najdbe so praviloma s prostora med vsemi opisanimi ku rišči in povezujejo ves ta prostor v neko delavniško celoto. Razdelitev v dve fazi, se pravi v čas pred prvo cerkvijo in pa v delavniško dejavnost po drugi cerkvi je dokazana. Natančna razčlenitev te dejavnosti, glede na omenjena de lovna mesta, pa bi terjala še posebno analizo. V sedanjem stanju proučevanja lahko trdimo, da je dejavnost, ki jo predvidevamo v kanalu severno od cerkve ter zahodno od njega in deloma mogoče tudi zahodno od cerkve, starejša od Tabela 2 1. železne škarje Iz šuta v kvadrantu 10/1968 2. železno strgalo iz šuta v kvadrantu 10/1968, 3. železni sveder Iz kvadranta 7, planum 3, 4. železni ključ iz kvadranta 1, planum 4, 5. železni ključ iz šuta, kvadrant 15/1968, 6. železni ključ iz kvadranta 2, planum 4, 62 prve cerkve. Štiri delovna mesta, ki smo jih omenjali v prejšnjem odstavku, zanesljivo sodijo v čas po porušenju druge cerkve. Ob primerjavi tako ome jenih obeh površin spoznamo, da je bila dejavnost v času pred obema cerkva ma zelo obsežna, da je imela značaj velikega delavniškega, tako rekoč industrij skega kompleksa, s številnimi delovnimi mesti in da je bil delovni prostor v času po drugi cerkvi zelo zožen, tako da daje vtis manjše dejavnosti, omejene le na en prostor. Da bi lahko presodili obseg dejavnosti, se mi zdi potrebno narediti pre gled dosedaj najdenih železnih in bronastih predmetov in vsaj za en del opra viti stratigrafsko analizo. Za pravilno ocenjevanje vloge posameznih delov delavniškega kompleksa bomo obravnavali najdbe ne le sumarično, temveč tudi po prostoru, kjer so bile najdene. Tako bi s časom lahko ovrednotili posamezna delovna mesta in opredelili njihove funkcije ter s tem dobili pomembno dopolnitev k opisu obrtne dejavnosti na otoški površini. Da smo na prostoru, kjer so se iz železa predelovali predmeti, smo ugotovili že pri izkopavanjih leta 1968. To je po vršina, ki smo jo uvodoma omejili z vzhodnim robom cestišča ter z zahodno steno cerkvenih temeljev. Po sredini tega prostora, vzporedno z že omenjeni ma zidovoma, teče suhi zid, pri katerem smo ugotovili veliko kurišče in žlin dro. Izbor železnih predmetov, ki smo jih našli na tem prostoru, je bil zelo bogat. To so bili: žeblji, noži raznih oblik, okovje za hišno uporabo, podkve, ostroge, deli oglavne konjske opreme itd. Med najdbami so posebno zanimivi posamezni kosi orodja, npr. izredno fino izdelane klešče s svedrom na enem ročaju, škarje, strgala, skoraj popolnoma ohranjena ključavnica-obešanka in veliko ključev. Ti opozarjajo na izredno razvito ključavničarsko tehniko na eni ter na bogat tipološki izvor na drugi strani. Med številnimi najdenimi ključi nimata niti dva enako oblikovan tisti del, s katerim se pomika ključav- niški mehanizem. Zaključek ključa, to je tisti del, ki ga držimo v roki, pa ima pri vseh primerih stilne značilnosti časa, v katerem je nastajal. To so nepra vilno okrogle zanke, ki posnemajo romanske oblike in njihovo usločenost. Ali pa so to izrazito gotske oblike, od navadnega gotskega do popolnoma usloče- nega loka, v obliki oslovskega hrbta. Ključi so vsekakor element, ki kaže na širok časovni razpon delovanja na tem delu površine. Kot kronološki prispevek je treba jemati tudi ostroge, med katerimi je najbolj opazna in ohranjena tista z zvezdastim koleščkom. Zaradi svoje velikosti in števila padajo v oči strgala, za katera smo uvodoma mislili, da so namenjena le za strganje nečk. Zaradi že večkrat omenjenega strojarstva in zaradi izredno velikega števila strgal pa lahko trdimo, da so namenjena predvsem drugi funkciji. Tudi fino izdelane klešče govore o njihovi posebni določeni uporabnosti. Med hišno opremo so žeblji, za katere lahko trdimo, da so bili ugrajeni. Največ pa je takih, ki da jejo videz da še niso bili uporabljeni. To lahko upoštevamo kot novi dokaz, da se je na tem prostoru tudi proizvajalo. Seznam predmetov dopolnjujejo železne pašne spone, ki so jih tu tudi izdelovali. Vse to kaže izredno širok izbor izdelovanih predmetov, ki se giblje od tistih za osebno opremo, orodja, konj ske opreme, ključavničarskih izdelkov do predmetov oborožitve. Spoznanja, ki smo jih pridobili leta 1968, nismo mogli dopolniti s tipolo- ško študijo, kajti prostor z najdbami je bil majhen in nezaključen. Podobo tega prostora in njegovo funkcijo pa vsekakor dopolnjujejo kupi »vareša«, ki smo ga našli v neposredni bližini suhega zidu. Funkcija »vareša« ni v vpraša- 64 nju, kajti še danes uporabljajo in so up>orabljali tako mešanico kremenčevega peska in ilovice za kovaško varjenje železa. V letu 1969 smo odkrivali površino, na kateri so bili temelji cerkve ter nekaj prostora južno in severno od cerkve. Število železnih predmetov je bilo na tem prostoru še mnogo večje kot na prostoru iz leta 1968. Obogatil se je tudi izibor predmetov. Preden pridemo na prikaz in analizo železnih predmetov, moramo še omeniti, da smo med kampanjo leta 1969 odkrili na prostoru vzhodno od preztoiterija ter na prostoru pod njim vse do polkrožne apside velik ukop, ki smo ga zaradi najdb opredelili kot strojarsko jamo. O njem bomo govorili pozneje pri oibravnavi strojarstva. Železne najdbe iz leta 1969 so tudi prostorsko jasneje razporejene. Med predmeti najdemo zopet žeblje, in sicer uporabljene in nove. Ukrivljenost žebljev kaže na debelino desk, ki se giblje med 20 in 30 mm. Žeblje smo našli v vseh višjih horizontih. Prav tako tudi ključe z okroglo zanko na koncu ter druge v obliki gotskega loka v vseh njegovih razvojnih oblikah. V vseh hori zontih in planumih smo našli razno železno okovje, ki skoraj praviloma sodi v hišno opremo. Med praktično uporabnimi predmeti je konjska oprema, že lezni obročki raznih dimenzij in oblik, škarje, železni noži, ki imajo skoraj vedno raven hrbet ter rahlo usločeno konico. Tu je bilo tudi več kamnitih brusov. Dalje so tu še svedri, železna strgala in kosi verig. Puščičnih osti je bilo več in so vse imele praviloma tulec za nasajanje. Največ najdb je bilo na začetku kulturne plasti, to je v globini planuma 2. Vedno pa so še bogato zastopane v planumu 3. Planuma 4 in 5 sta revnejša, v planumu 6 pa je še komaj kakšna najdba. Gre za očitno zmanjševanje števila najdb od zgoraj navzdol in obratno, kar govori za bogat razvoj. Shematičen študijski prikaz, ki smo si ga naredili za notranjo uporaibo, na površini skoraj vseh leta 1969 izkopanih planumov, kaže lijakasto razporeditev od zgoraj navzdol. Največjo gostoto najdb smo ugotovili na prehodu iz planuma 2 v 3, in sicer v kvadran tih, ki se omejujejo na cerkveno ladjo in neposredno na prostor ob zunanji severni in južni steni ladje. To dopolnjuje pjodobo delovnih mest, ki smo jih opisali na prostoru znotraj cerkve in v njeni neposredni bližini. Najštevilnejše najdbe pa so bile neposredno ob južni cerkveni steni. Podobno sliko dobimo tudi pri analizi najdb na prostoru kurišča v kanalu severno od cerkve. Raz poreditev teh najdb po drugi strani jasno kaže, da so bile znotraj cerkve iz časa po njenem pK>rušenju, iz časa ko so tam že prej omenjena delovna mesta. Izkopavanje v letu 1969 je dalo razen železmih tudi nekaj bronastih najdb. Sem sodijo predvsem pašne spone, pri katerih razlikujemo obroček in trn, ki sta izdelana iz pravokotno profiliranega brona ter nastavek za pas, ki je izde lan iz bronaste pločevine. Ena spona je bila najdena v neposredni bližini »peči« za bron, o kateri smo govorili pri opisu cerkvene ladje in smo jo postavili v čas po porušenju cerkve. Ta spona že sama po sebi govori o obvladanju ne samo tehnike vlivanja, ampak tudi kovanja in tolčenja. Ni dvoma, da so bro nasto pločevino za spono pridobili s tolčenjem. V letu 1969 smo dopolnili tudi spoznavanje tipologije ključev. Južno od prezbiterija, v globini planuma 5 in na prehodu v planum 6, smo dobili najbolj primitivno obliko ključa, kar jih poznamo dosedaj. Pri tem ključu sta zgornja zanka in odpirač v obliki zelo enostavne zanke, nastale iz enega kosa, toda ne s kovanjem, temveč z zvijanjem. Del za odpiranje kaže izredno primitivno stopnjo ključavniškega mehanizma. Verjetno gre za neko zgodnje romansko obliko ključa, kajti šele v višjem horizontu se pojavijo ključi z zanko, ki ima 5 Loški razgledi 65 obliko gotskega loka. Tu je tudi nekaj novih kosov hišnega okovja in doslej neznana oblika svedra, ki so ga verjetno uporabljali le za fina vrtanja. Na mesto lesenega ročaja je Imel rogovilast železen zaključek kot ročaj. Namesto nožev z ravnim hrbtom, ki smo jih doslej sledili, opazimo tu tudi nože z uslo- čenim hrbtom, in rezalom^, ki dajejo videz bojnega udarnega noža. Koncentra cija posameznih izdelkov je opazna. Žeblji so v glavnem v kvadrantu južno od cerkve in med njimi zopet ugotavljamo uporabljene in neuporabljene. Po javi se tudi nekaj novih oblik okovja, za katero pa ne vemo njegovo uporab- T3 DOBRAVA OTOK IZKOPAVANJE 1968-1970 otok pri Dobravi, izkopno polje 1, situacija po Izkopavanju v letih 1968—1970, 66 nost. Nekateri noži dobivajo že srpasto obliko in za nje vidimo oblikovno izhodišče v prej omenjenem nožu z usločenim hrbtom. Razen delovnih mest, katera govorijo za domačo proizvodnjo navedenih predmetov, na tem prostoru v času omenjenih najdb ni nobenih drugih objektov, ki bi jih lahko funkcijsko izrabljali. Leta 1970 smo zaključili z izkopom do severne meje izkopnega ix>ljs 1> to je do okoli 15 m severno od cerkve ter na zahodu do vzhodnega roba cesti šča. Večji del površin kvadranta severno od cerkve, razen prostora okoli ka nala s kuriščem, je bil za proučevanje železarsko predelovalne dejavnosti ne gativen. To dejavnost smo lahko omejili proti severu in vzhodu. Gostota najdb raste od kanala s kuriščem proti delovnim mestom, ki smo jih uvodoma ome nili, na kvadrant med kanalom in vzhodnim robom cestišča. Vzhodno od ku rišča v kanalu so bili le žeblji, ki pa so bili praviloma uporabljeni. Vzhodneje imamo nekaj romanskih ključev, sveder, nož in puščico, kot osamele najdbe, ki jih ne prištevamo k delavniškemu prostoru in jih presojamo kot izgubljene predmete osebne ali vojaške opreme. Na površini, nepKJsredno zahodno od ka nala s kuriščem, je gostota najdb že daleč večja in začenja že v globini pla- numa 3 in sega do planuma 6. V najvišjem horizontu se pojavijo le posamezni predmeti: žeblji in noži. V globini planuma 4 so to predmeti oborožitve, med katerimi so puščične osti s tulastim ali trnastim nastavkom, udarni noži, ostro ge, strgala, navadni noži in ključi. Skoraj še večja gostota najdb je v globini planuma 5. Razen številnih žebljev in ključev, med katerimi razlikujemo v nižji legi najenostavnejše romanske, višje pa take z gotsko zanko, so tu še ostroge, udarni in srpasti noži in nekateri okovi neznane funkcije. Namesto dosedanjih okroglih ali ovalnih spon so tu še štirioglate sj>one. V istem globin skem horizontu, vendar ob severovzhodnem delu izkopnega polja, je bilo izredno fino kladivo, za katerega ni dvoma, da je služilo za obdelavo ploče vine, za kar govori tudi zaobljena udarna površina. Globino planuma 6 smo dosegli v dveh kvadrantih, neposredno ob kanalu. Razen staroslovanske kera mike je bil tu le en železen okov, enak kot v višje ležečem planumu 5 v istem kvadrantu. Ze ob prvem pregledu tega opisa, v katerem nismo detajlirali in speci ficirali najdb, opažamo razliko najdb v posameznih horizontih in planumih. Največje število najdb, ki imajo »civilni« značaj, opažamo v glavnem v pla numu 5 in v planumu 6. Planum 4, ki je neposredno nad njim, dobi že vojaški značaj, kjer prevladujejo predvsem predmeti oborožitve. Izrazito osiromašitev najdb po številu in vrstah beležimo v planumu 3. Najgloblji horizont je pla num 6, ki je ne samo najstarejši, ampak tudi najrevnejši po najdbah. Na temelju najdb in arheološkega stanja bi morali ta prostor deliti na prostor peči v kanalu, na delavniški prostor zahodno od kanala in na prostor bivališč vzhodno od njega. Stratigrafsko bi vseh 6 planumov na prostoru tega sektorja delili v tri sloje, izjema je le kanal s kuriščem. Posebno je i>omembna površina zahodno od pieči v kanalu, kajti na njem smo ugotovili še najmanj dve delovni mesti, ki sta časovno povezani s kanalom, vendar ob njem ni železnih najdb, ki bi jih lahko opredeljevali kot lokalne izdelke. S tem orisom smo jasno nakazali velikost prostora, na katerem se je odvijala železarsko predelovalna dejavnost, v času pred postavitvijo cerkve in v času po njenem rušenju. Naleteli smo na pestro gradivo, ki kaže izreden izbor od najbolj preprostega žeblja do komplicirsmih ključavničarskih izdel kov ter od predmetov za osebno uporabo do predmetov osebne bojne opreme 67 in oborožitve. Posebno preseneča izredna kontinuiteta te dejavnosti. Ni dvo ma, da se na Otoku pri Dobravi pojavi obrtna železarska dejavnost najmanj eno stoletje, če ne več pred nastankom freisinškega trga Guteinwertha na tem prostoru. Z ozirom na stratigrafijo in tipologijo ni nobenega dvoma, da sodi naj zgodnejša plast v čas na prehod iz zgodnjega srednjega veka v visoki srednji vek. Forme, ki se pojavljajo, niso lokalne. Tipološke analogije najdemo lahko T4 SITUACIJA OTOKA TaUela i Otok pri Dobravi, situacija poselitvene površine Gutenwertlia 68 po vsem srednjeevropskem prostoru. Ko gledamo vertikalno stratigrafijo pri kaza najdb na posameznih sektorjih, opažamo razbohotenje oblik in števila lokalnih izdelkov in ostale opreme v času, ko slovansko naselje Otok pri Do bravi, ki ima že staro tradicijo, dobi tržne pravice in naziv Gutenwerth. Bo- hotnost oblik, po številu in količini, začne usihati takoj, ko se pojavijo pred meti za oborožitev. Uničenje Gutenwertha je prišlo vsekakor v trenutku, ko ni več sledu o bogastvu, kakršnega srečamo v času, ko postane Otok pri Do bravi freisinški Gutenwerth. Zdi se tako, kot bi Turki uničili naselje, ki je že bilo v zatonu. Ves oris železnih predmetov, njihove produktivnosti in značaja, je suma- ričen. Popolno tipološko analizo po arheološki metodi, bomo naredili šele ob kataloški obdelavi železnih predmetov. Ob katalogu bomo lahko tudi detajlno obravnavali nastanek, razvoj in soočenje gutenwerških delavnic z ostalim sred njeevropskim svetom. Veliko število železnih najdb, že samo po sebi, ne oziraje se na ostale elemente, ki smo jih omenjali, govori o lokalni Proizvodnji, ki je v poznejšem in v freisinškem času postala na las sorodna izdelkom ostalih srednjeevropskih delavnic. To si lahko tolmačimo ali s prihodom novih tuje rodnih mladih moči, ali pa s sposobnostjo starih domačih mojstrov, da so hitro lahko prevzeli naprednejšo tehnologijo in oblike. Resnica leži verjetno nekje med obema možnostima. Železni izdelki, ki smo jih doslej izkopali v Otoku pri Dobravi, kažejo pestro sliko. Kataloško jih bomo obdelali v posebni študiji in jih obravnavali kot posebno manifestacijo na prehodu iz zgodnjega v pozni srednji vek. Ta prikaz naj bi nam zadostoval le za opozoritev, da odkrivamo z arheološko metodo lokacijo, pri kateri prihajajo na dan objekti, s katerimi bomo lahko izpopolnili naše zares pomanjkljivo znanje o materialni podobi in še posebej o železarsko-predelovalni dejavnosti na prehodu iz zgodnjega v visoki in iz visokega v pozni srednji vek v dolini Krke. Gradivo z Otoka pri Dobravi oziroma iz freisinškega Gutenwertha bo zelo jasno pokazalo in deloma že kaže, s kakšno dediščino pride Slovenec iz zgodnjega v visoki srednji vek in kako sodeluje pri oblikovanju nove fevdalno- dobne kulture (T. 2). Kožarstvo Pri opisu tistih ostaHn, ki govore o lokalni proizvodnji železnih in bro nastih izdelkov, smo dvakrat naleteli na objekte, ki smo jih opredelili kot strojarske jame. Potem so tu še železni in keramični izdelki, ki govorijo o to zadevni dejavnosti. To so železna strgala in keramične najdbe — posode iz neposrednih bližin strojarske jame, kjer so bile najdene v okoliščinah, ki go vorijo o njihovi uporabi. Pri opisu kanala s kuriščem severno od cerkve smo našli veliko količino čreslovine ter ugotovili, da je bil kanal v neki poznejši fazi uporabljen kot jama za strojenje. Tej sekimdarni uporabi kanala so bili dodani okrogli ukopi, predvsem tisti severno od njega, ki imajo obliko okrogle kotanje z leseno prečko prek nje in keramično posodo v dnu. Ce še enkrat pogledamo obliko kanala, ko je dobil funkcijo strojarske jame, potem smo ugotovili, da je to skoraj 8 m dolg kanalu podoben ukop, ki je na svojem južnem koncu globlji in nekoliko razširjen. Tu je nakopičena čreslovina. V njej so ostanki usnja in kosti. Kosti so popolnoma temno prepojene, usnje pa je popolnoma ohranjeno in voljno. Analiza usnja, kosti in čreslovine bi nam 69 vsekakor dala rezultate o sestavini, s katero so vršili kemični postopek. Okrogli ukop ob severnem zaključku kanala, s premerom okoli 1 m in globino okoli 0,7 m, s keramično posodo v dnu, so vsekakor naslednji element, ki dopolnjuje našo predstavo o sestavnih elementih tedanjega strojarstva. Ni nobenega dvo ma, da bi natančnejša analiza kosti in usnja odkrila, kakšne kože so prepa rirali in kako je ves postopek p>otekal. Tudi če ne bi več upoštevali ukoix>v južno in zahodno od kanala, bi našteti elementi zadostovali, da si ustvarimo jasno predstavo o obliki in veličini strojarske dejavnosti. Spoznanja, ki smo jih našteli ob strojarski jami severno od cerkve, v celoti dopolnjuje še stro jarska jama, ki je bila na prostoru vzhodno od prezbiterija in pod njim. Ta jama je bolj ovalna, dolga okoli 6 m in globoka najmanj 2 m. Bila je pod tedanjo površino in jo na vzhodu zaključuje popolnoma okrogel ukop s pre merom 0,9 m, z utrjenimi stenami in s popolnoma ohranjenim lončkom v nje govem dnu. Tudi tu je bilo v večjem izkopu več živalskih kosti in kosov usnja. Izkop za obe jami je terasast in stopničast. Jami sta zanesljivo istočasni in sodita v čas pred prvo cerkvijo, kar ju postavlja v obdobje na konec srednjega veka ali v začetek visokega srednjega veka. Istočasnost obeh jam in njuna neposredna bližina govori o izredno veliki količini kož, ki so jih morali so časno predelovati. Menim, da so vzdolž nekdanjega levega brega Krke, ki je tedaj tekla neposredno ob Gutenwerthu, bile še druge strojarske jame. Podatek o več istočasnih strojarskih jamah temelji na mikrotopK>grafski obdelavi gu- tenverškega kompleksa ter je izreden prispevek k predstavi o obsegu stro jarske in verjetno kožarske predelovalne dejavnosti na Otoku pri Dobravi. Dokumentarno obravnavo o tej dejavnosti bomo obravnavali v posebnem poročilu. Razen predgutenwerškega železarstva je tudi navzočnost tako razvi tega kožarstva nadaljnji podatek, ki osvetljuje razloge, zakaj je naselje na Otoku pri Dobravi dobilo tržne pravice in novo ime. Lončarstvo Že uvodoma smo omenjali, da je na Otoku pri Dobravi v vsem kompleksu izredno veliko keramike ter da ndsmo nikjer naleteli na prostor, ki bi ga lahko povezali s proizvodnjo keramike. Ta izredna količina nas sili v sklep o lokalni proizvodnji. Vsekakor pa je dosedaj najpomembnejši izsledek, da je tu kera mika od zgodnjega srednjega veka oziroma od 10. stol. pa vse do propada Gutenwertha v drugi polovici 15. stol. Zaradi jasne stratigrafije pa lahko go vorimo o popolnem pregledu razvoja poznosrednjeveške keramike na guten- verških tleh. Tega študija nismo opravili v celoti, temveč smo ga izvršili le za keramiko iz šestih sond, ki so razvrščene po vsej gutenverški površini in nam dajejo pogled na dogajanje skozi vse faze njenega obstoja. Spremljali smo nastajanje in razvoj skozi vse globinske horizonte oziroma skozi vsa razvojna obdobja in smo ugotovili naslednji tipološko-kronološki okvir. V obdobju planuma 2, se pravi v najmlajšem času življenja v Guten- werthu, prevladuje izredno bogastvo oblik. Tu so tipični lončki z navzven zavihanim ustjem, taki, ki so značilni za obdobje vsega visokega in poznega srednjega veka. Niso pa osamljeni, ker postane preprosto ustje v tem naj mlajšem času izredno razgibano. Zobčasti zunanji rob postane tudi zelo raz členjen in ustje dobi lijakasto obliko. Namesto preprostega dna, ki ga poznamo na prehodu iz zgodnjega v visoki srednji vek in ga v tem času komaj še sre čamo, so prehodi iz dna v obod dobili neskončno variant. Sledimo takšne, 70 kjer prehaja dno v obod zelo počasi, do takšnih z naglim prehodom, ko gre skoraj za cilindrično obliko oboda. Razen lončkov in loncev, poznamo v tem horizontu tudi veliko krožnikov in skled, ki ohranijo pri oblikovanju ustja tiste oblike, ki smo jih sp>oznali že pri loncih. V globini planuma 3 se po izboru tip>ov ni stanje nič izpremenilo, le da je število keramičnih oblik skromnejše. V najnižjem globinskem horizontu pa ugotavljamo le skromne oblike majhne ga lončka z navzven zavihanim ustjem, ki ga poznamo v materialni kulturi zgodnjega srednjega veka. Ce to analizo, ki smo jo naredili po zaporedju izkopavcinja, pogledamo po zaporedju nastajanja, dobimo sledečo podobo: v gutenverških začetkih je izbor keramike skromen in temelji na staroslovanskem lončarstvu. V začetkih Gutenwertha so imeli lončki več raznih izvedb ustja in so bili raznih dimenzij. Ob njem se je pojavila tudi posoda skledaste oblike. Največje bogastvo kera mičnih oblik pa doseže Gutenwerth posredno pred svojim propadom. Ta su- Tabela 5 Geografska situacija Otoka pri Dobravi in vsega raziskovalnega projekta »Mihovo« 71 maričen pregled smo opravili za sondo 1. Da analize ne bi delali še enkrat za posamezne sonde, bi morali dodati še sledeče: prvotni lončki, ki temeljijo na zgodnjesrednjeveškem lončarstvu, se pojavljajo v vseh sondah v vseh ho rizontih. Zdi se, da je v času največjega razcveta v Gutenwerthu najbolj na vduševal kroglast lonec z izrazito lijakasto oblikovanim ustjem z bogato pro- filiranim robom. Pojav visoke sklede z izredno nagubano površino pa pred stavlja v Gutenwerthu neko novo obliko, ki pa se pojavi šele ob zaključku razvoja. Med skledami je opazen krožnik večjega premera s popolnoma rav nim dnom in rahlo zavitim robom, ki sodi v poslednji čas življenja v Guten- •vverthu. Posebno poglavje v gutenverski keramiki so vrči in čase. Tudi ti so na vzoči v vseh sondah. So različnih oblik in spominjajo na antično keramiko. Tudi ti so praviloma v uporabi v zadnjem obdobju življenja v Gutenwerthu. Med temi oblikami bi radi opozorili še na vrč z ročajem z vretenastim obo dom, z lijakastim ustjem in z majhno prstanasto nogo in s slokim prehodom v obod. Med keramičnimi izdelki vzbujajo pozornost pečnice z bogato okrašeno loščeno površino, ki so praviloma v najmlajšem gutenverškem horizontu. Ker keramike na tem mestu ne moremo obravnavati tipološko in krono loško v podrobnosti, naj bo to le informacija o bogastvu keramike na Otoku pri Dobravi ter o tem, da je to pop>olen pregled visoko srednjeveške keramike, ki velja verjetno za ves srednjeevropski prostor in ne samo za Gutenwerth. To je prva lokacija na srednjeevropskem prostoru, kjer je mogoče narediti pop>olen zanesljiv tipološki in kronološki pregled keramike tega obdobja. Ke ramiko iz Gutenwertha bomo obravnavali v posebnem katalogu ter v študiji, ki bo posvečena njenemu razvoju.^ (T. 1) Na pMjsebnih stratigrafskih preglednicah smo doslej študijsko obravnavali tudi istočasnost odgovarjajočih kovinskih in drugih izdelkov, tako da bo mo goče pri končni obravnavi vseh gutenverskih horizontov ugotoviti tudi prerez skozi materialno kulturo nekega horizonta. Da bi dobili pravilno predstavo o pomenu obrtne dejavnosti v Guten- \verthu, je potrebno opozoriti na dejstvo, da je imel Gutenwerth svoje veliko rečno pristanišče, ki je delovalo že celo tisočletje pred njegovim nastankom, in da je vršilo svojo funkcijo še tudi potem, ko Gutenwertha že zdavnaj več ni bilo. Levi breg Krke ob Gut©nwerthu je bil kot njegova južna in vzhodna meja verjetno v celoti o|>erativna pristaniška obala. Tako velika operativna površina zanesljivo ni bila namenjena samo prevažanju, ampak verjetno tudi odvažanju domačih izdelkov. Ta podatek pa nam dodatno osvetljuje, kako visoko je bila organizirana proizvodnja na Otoku pri Dobravi, v Gutenwerthu. Ce temu dodamo še dejstvo, da je bil Gutenwerth eno upravnih središč freisin- ške posesti na Dolenjskem, da je imel svoje sodstvo, tržne pravice in vojaško posadko, potem postaja jasno, da je imela obrtna dejavnost v Gutenwerthu naj manj regionalni, če ne celo nadregionalni pomen. O tem govori tudi lastna kovnica novcev, ki meče tudi na orisano obrtno dejavnost novo luč. Namen tega sestavka ni bil študijsko obravnavati obrtne dejavnosti v Gutenwerthu, temveč le opozoriti na njihov vsaj regionalni značaj in naj bi bil neka obljuba, da bomo prišli do študije, ki bo obravnavala drobno ma terialno kulturo visokega in poznega srednjega veka. Obrtna dejavnost v Gu- tenwerthu je pokazala njeno zasidranost v materialni kulturi in znanju, ki ga 72 je imel naš človek v času zgodnjega srednjega veka in ga je prinesel dalje v visoki srednji vek in tako z njim odigral važno vlogo pri formiranju ma terialne ix)dobe razvitega fevdalizma. •\': • ' Opombe 1 V. Sribar, Varstvo spomenikov, 13-14, 1970, 29. — 2 Rajko Ložar, Staroslovan- sko in srednjeveško lončarstvo v Sloveniji, GMDS 20, 1—4, 1939, 180. — 3 Dosedanje objave o Gutenwerthu: Ivo Pirkovič, Tipologija freisinške posesti na Dolenjskem, Kronika 10, 1961, 174; Ferdo Gestrin, Otok pri Dobravi. Brošura ob razstavi Zgodnji srednji vek Slovenije v razstavišču »Arkade« Narodnega muzeja v Ljubljani od 1. do 30. septembra 1971. -'•• Zusammenfassung DIE GEWERBLICHE TATIGKEIT IM RAUME OTOK BEI DOBRAVA — DEM PREISINGER MARKT GUTENW0RTH Das Zentrum fiir altslawische und fruhmittelalterliche Studien beim National- museum in Ljubljana fiihrte, nachdem es mittels der archaologischen Topographie die Lokation und den Umfang des Freisinger Besitzes Gutenw6rth festgestelt hatte, vier Jahre lang Untersuchungen innerhalb der Marktsiedlung durch. Es wurden zwei groBere Grasbungsfelder aufgedeckt, das eine im svidlichen, das andere im mittleren TeO. des Gutenw6rthbodens; auCerdem wtirden noch zehn Sonden aus- gestochen. Bei den Grabungen kamen wir zu folgenden Ergebnissen: Gutenw6rth stand im groBen Knie, das der KrkafluB im Altertmn und wahrend des friihen Mittelalters im Raiime Otok (= Insel) bei Dobrava bildete. Heute wird dieser Raum gegen Westen von der StraBe Dobrava — Drama, gegen Siiden und Osten vom ein- stigen FluBbett im Felde von Šentjernej und gegen Norden vom rechten Ufer der Krka begrenzt. Diese Flache miBt insgesamt 20 ha. Hier standen schon zur Zeit der Romer mehrere groBere Baulichkeiten. Kleine Metallfunde und Keramikreste stammen aus dem ersten Jahrhundert unserer Zeitrechnung. Die Romer hatten hier einen Fluflhafen, den vvir ostlich der St. Nikolauskirche, die im ostlichen Drittel des Gutenw6rthareales steht, feststellen konnten. Am linken Ufer der Krka entdeckten wir dem Dorfe Drama gegeniiber ein nahezu lOOO m^ groBes Gelande, in dem wir drei groBere Horizonte bestimmen konn ten. Im ersten stand einst ein Kirchlein, bei dem zwei Bauphasen zu unterscheiden sind und das vvahrscheinlich in der zweiten HaLfte des 11. Jh. erbaut und allem Anschein nach spatestens im 13. Jh. zerstort •vvurde. Aus der Zeit vor der Entsteh- ung der Kirche und ihrer Zerstorung wurde hier eine reiche gewerbliche Tatigkeit festgestellt, die im vorhegenden Beitrag iibersichtlich dargestellt wird. Auf den zweiten groBeren Horizont stieBen wir im mittleren Teile Gutenw6rths; hier sind bisher etwa 700 m^ erforscht worden. Wir haben es da mit dem zentralen Marktbezirk Gutenw6rths zu tun. Mitten durch Gutenw6rth zog eine 6—8 m breite StraBe. Sie war gepflastert und in ihrem mittleren Teil mit Mortel verputzt. Die Bauten und das gesamte Leben und Treiben in Gutenw6rth konzentrierten sich langs dieser StraBe. Auf dem Grabungsfelde 1 stellten vnr drei hauptsachliche Gewerbebetriebe fest: Eisenverarbeitung, Gerberei und Topferei. Das Gerber- und das T6pferhandwerk entstanden im 10. oder zu Anfang des 11. Jh. Beide wurden wahrscheinlich auch nach der Zerstorung der Kirche fortgefiihrt, die zur Zeit ihrer Entstehung beide Tatigkeiten lahmlegte. Die Eisenverarbeitung ist durch ein vermutUches Schmelz- werk, mehrere SteUen fiir Herstellung eiserner Gegenstande und ein auBerordent- lich mannigfaltiges Produktionsprogramm gekennzeichnet. Davon zeugen Nagel, ver- schiedene Schmiedeerzeugnisse, Gegenstande fiir den personlichen Gebrauch, voU- standiges Pferdegeschirr und schlieBlich auch Kriegerausriistungen und Waffen. Besonders interessant ist das Gerberhandwerk. Wir stieBen auf zwei groBe Lohgru- ben, die aus der gleichen Zeit stammen und von einem auBerordentUch groBen 73 Quantum zugleich verarbeiteter Haute zeugen. In den Lohgruben fanden wir Lohe, zahlreiche Tierknochen und keramische GefaBe. Beide Gruben haben die gleiche Form. Es sind dies lange, kanalahnliche Aushube von leicht imregelmaBiger Form, terrassenformig ausgeschachtet und mit verfestigten Wanden; darin befanden sich zwei kleinere keramische GefaBe. Keramik fanden wir in allen Tiefhorizonteh des Gutenvvorthbodens. Sie ist ihren Formen nach in der slawischen Keramik des friihen Mittelalters verankert, die sich spater unter den Einfliissen der feudalzeitlichen mitteleuroi>aischen Keramik vveiterentwickelt hat. Aufier Topfen gab es hier auch Schiisseln und TeUer ver- schiedener Formen, auch Kriige und Becher. Typologisch am mannigfaltigsten ist die letzte Epoche der Existeinz Gutenw6rths, knapp bevor es in der zweiten Halfte des 15. Jh. zerstort vsrurde. Die Tatsache, daC Gutenworth Manlctrechte, eine eigene Gerichtsbarkeit und Munze sowie ednen eigenen Hafen besaB, erlaubt den SchluB, daB es nicht nur von administrativer, sondem auch von wirtschaftlicher Bedeutung war, der aber nicht nur ein regionaler, sondem ein viel weitreichenderer Charakter beizumessen ist. Zur richtigen Beurteilung dieser Bedeutung sei festgestellt, daB in derselben Zedte- poche sowohl das spanheimische Kostanjevica als auch das habsburgische, von Ru dolf IV. begriindete Novo mesto lebte und tatig war, •wir aber fiir diese beiden Siedlungen noch keine Beweise fiir eine ahnlich verzv/^eigte gevrerbliche Tatigkeit beibringen konnen, wie wir sie in Gutenw6rth feststellen konnten. 74