224
Mlekarske zadeve.
Ker smo zadnji čas mnogo pisali o mlekarskih zadrugah in nam kaže se enako za prihodnje, začnemo danes priobčevati pravila za navadne mlekarske zadruge, kakoršnih si mnogo mnogo želimo med našimi živinorejci, in to po izgledu obstoječih in s prav dobrim vspe-hom delujočih mlekarskih zadrug v Boh in j i, katerih je lepo število osnoval velezaslužni župnik na Bohinjski Bistrici, gospod Janez Mesar.   Pravila ta so:
Namen J ime in sedež te družbe.
Namen te družbe je: po združevanji mleka zboljše-vati mlečne izdelke in tako iz mleka veče dobičke dobivati.
Njeno ime:   „Mlekarija....................................................
Svoj  sedež ima..................................................
Ta pravila so ob enem društvena pogodba.
Društvena zaloga,
§. 2.
Da zamore društvo poplačati ustanovne stroške za pristojne prostore, kotel, gorkomer, prte in vse drugo potrebno mlekarsko orodje, vzame primerni denarni znesek na posodo. Koj po končani prvi mlekarski dobi, oziroma po razprodanih mlečnih izdelkih, se ima z str-ženim denarjem to posojilo z obresti vred vrniti in po odbitih vseh druzih izdatkih ostali čisti dohodek pri sklepnem računu po primeri nanošenega mleka med druž-nike razdeliti. Skupna vrednost društvene zaloge se po primeri mleka, po kateri so vsacega stroški za-njo zadeli, vsacemu posebej vceni ter mu kot njemu pripadli društveni delež zapiše.
Oblast n ije dr ust va,
§. 3.
Društvo opravlja svoja opravila samostojno po svojih oblastnijah, ki ste: odbor in občni zbor.
O odboru.
Odbor obstoji iz predsednika in štirih odbornikov, katere izvoli za dve leti občni zbor, in sicer predsednika posebej, potem še le štiri odbornike tako, da mora imeti vsaki izvoljenec nadpolovično večino glasov pričujočih. Po pretekli enoletni dobi smejo se prejšnji udje odbora zopet izvoliti v odbor.
(Daije prihodnji?.)
228
Mlekarske zadeve.
V  odboru, (Dalje.)
§. 5.
Odboru gre razdelovati opravila po svoji volji med ude. On ima izmed sebe izvoliti podpredsednika, denar-ničarja in dva mleko- in posodo-preglednika.
Odbor je občnemu zboru za svoje delovanje odgovoren, on je nerazdelno (in solidum) dober za vso in vsako škodo, ki jo je društvu naredil ali iz hudobnega namena, iz kacega pogreška, ali če je svoje pravice prestopil. Občni zbor ga zamore po okolnostih vsaki čas ustaviti in mu vzeti opravila.
Pravica odbora v obče.
§. 6.
Odbor se tolikokrat zbere, kolikorkrat se to potrebno zdi predsedniku, ali kedar vsaj dva odbornika zahtevata od njega, da naj skliče odbor.
§.  7.
Odborovo delovanje obsega: a) tekoča opravila; b) knjigovodstvo; e) imenovanje in plačevanje mlekarja; d) pripravljanje drv in sploh vseh reči, ki so potrebne, da se doseže društveni namen; e) sprejemanje novih društ-venikov in f) predlaganje vsakoletnega računa.
§. 8.
Da so odborovi sklepi veljavni, morajo se vsi odborniki povabiti in potem smejo sklepati vsaj trije navzoči odborniki, to je: predsednik ali njega namestnik in še dva (druga) odbornika. Vsak predmet se mora, ako to  predsednik  ali  dva  druga  odbornika  zahtevata.
229
predložiti občnemu zboru v pretresovanje in sklepanje. Da so društvena pisma pravo veljavna, morajo jih podpisati predsednik ali njega namestnik in še dva druga odbornika.
Dolžnosti posameznih odbornikov.
§. 9.
Predsednik ima zastopati društvo v zunajnosti, predsedovati odboru in občnemu zboru, in mora njih sklepe vestno in natančno izpeljevati. On odloči, kedar so glasovi na dve polovici razcepljeni in ima podpisovati zapisnike z dvema odbornikoma vred.
§. 10.
Predsednik ima nadzorovati poslopja in vso društveno premakljino, katero od svojega prednika prejme po pregledanem in podpisanem izkazu ali inventaru. On ima po svoji uradni dolžnosti vsakikrat zraven biti, kedar se sumljivo mleko poskuša in preiskuje, mora tudi sam preiskave ukazovati in društvu naznanjati, kar se je pozvedelo.
§. 11.
Denarničar, ki je ob enem oskrbnik društva, ima prejemati in izplačevati društveni denar in vodi knjige o dohodkih in stroških po podeljenih ukazih. Plačevati sme le z dovolitvijo predsednika in dveh odbornikov, med katerima sme on sam biti. Predsednik ali njega namestnik smeta vsaki čas knjige in blagajnico pregledati.
On naj gleda na to, da je vse čedno in snažno v mlekariji, da pridno in natanko delajo mlekar in njegovi pomočniki. On je pisar društva in ima zapisovati zapisnike; njegova dolžnost je tudi, s predsednikom vred napraviti konec leta izkazek (inventar) vse premakljine.
§. 12.
Mlekopreglednika sta zavezana in morata v primernih časih in posebno, kedar to mlekar po predniku tirja, mleko preiskovati z mlekarjem vred po pravilih v ta namen danih, potem poizvedovati, ali je posoda onih, ki mleko skladajo, snažna ali ne. Svoje poizvedbe in mnenja morata naznaniti po vesti in svojem najboljšem prepričanji. Kar onadva z mlekarjem vred izrečeta, je merodajno in veže mlekoskladavce brezpogojno.
(Dalje prihodnjič.)
-   236   —
mlekarske zadeve.
(Dalje.) Občni zbor.
§. 13. Občni zbor ima sklicati predsednik.   Vsaj  tistim udom,  ki to izrecno zahtevajo, se morajo povabila pismeno razpošiljati,  in to vsaj  dva  dni pred zborom točkami vred,  o katerih se bo razgovarjalo in sklepalo (dnevni red).
Praviloma se skliče občni zbor prej, ko se začne delovanje z mlekom, in zopet, kedar se to konča. V prvem zboru se odloči način in začetek delovanja z mlekom, v poslednjem se polože računi, izvolita se dva preglednika teh računov, in če je ena letna doba končala, izvoli se nov odbor.
Izvanredni občni zbor se sme sklicati, kedar predsednik vidi, da je to potrebno, kedar odbor to tirja in poda pisani dnevni red, ali če od njega vsaj tretjina društvenikov zahteva sklicanje občnega zbora. Ce tega ne stori predsednik v osmih dneh, sme ta tretjina imenovati svojega starosto, kateri skliče zbor in je tudi predsednik zboru v tej seji.
Kdor v občni zbor po predpisih teh pravil poklican ne pride sam ali ne pošlje, ako je sam veljavno zadržan, zavednega namestnika, plača..................- gold. .............kr. denarne globe, ki se mu kar pri sklepnem računu na korist družbe od njegovega imetka odtrga.
O glasovanji in sklepanji,
§. 14.
Pri glasovanji ima vsak društvenik le en glas in te pravice glasovanja ne more prepustiti nikomur dru-zemu. Glasuje se navadno s tem, da se roka vzdigne. Le kedar gre za to, da se ima kak društvenik izključiti ali ne, mora se tajno po listih glasovati. Vsakikrat odloči nadpolovična večina glasov prišlih društvenikov.
§. 15. Le kedar gre za to, da se te pravila prenarede, ali da se jim kaj dostavi, morate pričujoči biti vsaj dve tretjini vseh društvenikov in morate zopet dve tretjini glasovati za prenaredbo ali dostavek, da sklep obvelja. Če niste prišli potrebni dve tretjini, treba je zbor sklicati še enkrat v osmih dnevih, da se reši dnevni red. Pri tem drugem zborovanji odloči nadpolovična večina pričujočih udov.
§. 16.
O sejah zapiše oskrbnik zapisnik, katerega podpišejo on, predsednik in še eden društvenikov potem, ko se je prebral in potrdil.
§. 17. Občni zbor sme sklepati o vseh društvenih zadevah, ki niso izrekoma prepuščene odboru v sklepanje.
O prejemu in izstopu društvenikov,
§. 18.
Ud tega društva postane tisti, ki zastran pristopa svojo resnično voljo naznani ter lastnoročno podpiše ta pravila, ali poda od njega podpisano pismeno prošnjo, da hoče v društvo stopiti in ga odbor sprejme kot uda. Kdor ne zna pisati, mora križ predstaviti in zraven se morete dve priči podpisati. Kogar ni odbor sprejel, ima pravico sklicati se na občni zbor.
§. 19.
Ud tuđi postane, kdor kupi od druzega društveni delež; vendar mora odbor, oziroma občni zbor, to dovoliti.
(Dalje prihodnjič.)
244
Mlekarske zadeve.
(Dalje.) O prejemu in izstoi^u društvenikov,
§. 20.
Občni zbor sme dovoliti, da sme kdo brez deleža biti mlekoskladavec. Tak mlekoskladavec nima nikake pravice do premoženja društvenega; vendar mora toliko plačati, kolikor odloči zbor, da s tem pomaga vzdrža-vati poslopje, orodje itd.
§. 21.
Društvenik biti neha vsak, kogar občni zbor izključi zarad tega, da ni izpolnil svojih dolžnosti po obstoječih pravilih. Tako izključbo mora nasvetovati odbor posebno takrat, kedar je kak društvenik mleko slabil, pre-narejal itd.
§. 22.
Osebe, ki so obsojene bile zarad dejanja, izvirajo-čega iz nepoštenega hlepenja po dobičku, na pr. zarad tatvine, goljufije itd., ne morejo nikdar biti društveniki, nasprotno se morajo udje, ki so zarad tacega dejanja kaznovani, precej izključiti. Izključeni ud mora v treh mesecih od dneva sodbe prodati svoj delež drugemu, ako ne, pripade društvu brezplačno.
o pravicah in dolžnostih drustvenikov.
§. 23.
Društveaiki imajo te-le pravice: a) v zborih staviti predloge in o njih glasovati,   voliti in izvoljenim biti;
b)  o vsakem času pregledati gospodarjenje v mlekariji;
c)  dogovorno z odborom, oziroma občnim zborom, svaj sedež dati v zakup; d) zakupojemniki imajo v gospodarstvenih zadevah enake pravice in dolžnosti, kakor pravi društveniki, to je njih zakupniki, ki pa zgubijo pravico, glasovati o gospodarstvenih zadevah.
Vsak ud ima pa te-le dolžnosti: a) ne nasproti delati tem pravilom, sklepom in sploh koristi društva; b) prevzeti vsako volitev, če ni bil prejšnje leto odbornik; c) dober biti za to, da spolnuje vse po pravilih veljavno prevzete dolžnosti.
CDalje prihodnjič.)
Mlekarske zadeve.
(Dalje.) O mlekoshladavcih.
§.24.
Vsak mlekoskladavec je zavezan in ima vse mleko svojih krav, razun, kar ga v hiši potrebuje, v od odbora odločenem času društvu dati in sicer precej po molži, kar je mogoče čisto, neprecejeno in v posodi, ki se mora po vsakokratni rabi dobro s toplo vodo očistiti, osušiti in le za ta namen rabiti.
Sirar s privzetim odbornikom, ali pa tudi le sam ima vselej,  kedar se mu potrebno zdi, v dolini in na
252
planini pravico in tudi dolžnost, po hišah in staneh mlekoskladavcev mlečno posodo pregledovati; kjer je mlekariji škodljivo snažnost našel, nemudoma predniku naznaniti, ki ima z mlekopreglednikoma vred pravico in dolžnost, zadevnega mlekoskladavca po manjši ali veči malomarnosti kaznovati z globo 2—10 gold. a. v., kateri globni znesek se mu konec mlekarske dobe kar pri izplačevanji mleka brez daljnega razgovora odšteti sme. Ker se mora mleko vselej koj po molži društvu oddati, je samo po sebi umljivo, da se zvečeršnja molža še le z zjutranjo vkup nositi ne sme, kar je tedaj ostro prepovedano ter se tudi kaznovati more z globo od 2 do 10 gold. a. v.
' Vsacemu mlekoskladavcu je prepovedano, dati si-rarju kak poseben dar, kakor tudi ne sme s siratko napajati tistih krav, katerih mleko v sirarijo nosi. Ali sme mlekoskladavec teleta jemati na rejo ali kaj mleka prodati, je odvisno od dovoljenja odbora, oziroma občnega zbora.
§. 25.
Prepozno prineseno mleko sme mlekar ali pričujoč odbornik zavrniti, če skladavec ne plača globe od odbora za liter odmerjene. Če se to ponovi, ima zamu-divec od odbora ali od občnega zbora odločeno odškodbo plačati. Če tega prostovoljno ne stori, mora ga pred-sednik tožiti pri sodniji.
§. 26.
Ne sme se na nikak način prinašati nečisto in nezdravo mleko. Za nečisto in nezdravo velja mleko: a) katero se prinese v nečisti posodi; b) od krav, ki so na vimenu ali sploh bolne; c) od krav, ki so še le pred osem dnevi stvorile, ali, ki imajo uže v šestih tednih stvoriti; d) mleko, ki se je izven pravega in rednega zjutranjega in zvečernega časa pomolzlo; e) mleko od krav, ki so od sejma prišle, ali ki se niso zaporedoma molzle, ali od tacih, ki se enkrat na dan molzejo; f) sploh vsako mleko, ki ni, bodi si v katerem koli obziru, pravilno (normalno); tudi preredko in premalo tolsto mleko.
Preredko mleko je tisto, katerega svojstvena (specifična) teža pri gorkoti 12 stopinj R. z Miillerjevim gostomerom merjena ne doseže 29 stopinj (1*029). Premalo tolsto je pa mleko, ako se 19—24 ur smetani in pri 8—12 stopinj R. da po Chevaliere-ovem gostomeru merjeno manj kot 10 odstotkov smetane.
§. 27.
•^e
Ce je skladavec v §. 26. omenjeno mleko društvu prinašal, pa tega ni naznanil mlekarju ali odboru, mora vse zarad njega poškodovane izdelke prevzeti za tisto ceno, po kateri se prodajajo drugi dobri izdelki.
Mešano, prenarejeno ali ponarejeno mleko,
§. 28.
Tako mleko je vsako, katero je skladavec nalašč in v škodo društva prenaredil, na pr. katero je posnel, z vodo pomešal ali kakor koli predrugačil, da mleko njegovih krav ni navadno. Če se po preiskavi poizve, da je kak skladavec tako mleko društvu poslal in oddal, ima občni zbor pravico se odškodovati s tem, da si brez kacega plačila prilasti vse njegove društvene deleže in vse mleko, kar ga je uže oddal. V posebnih razmerah sme ga vrh tega še posebej obsoditi v globo desetih do tridesetih forintov a. v. Ako je ta skladavec društvenik
brez deleža ali zakupojemnik, ne zgubi samo vse mleko, kar ga je dal, temuč društvo ga sme obsoditi tudi v globo petdesetih do sto forintov a. v.
(Konec prihodnjič.)
260
Mlekarske zadeve.
(Dalje.) Kako se ima mleko preiskavatL
§. 29.
Kedarkoli kak služabnik ali ud društva sumljivo mleko zapazi, morata se preglednika z mlekarjem vred precej iu izvanredno podati v mlekarijo, da preiščeta sumljivo mleko.  Če se ne da prenaredba ali ponaredba
hipoma dokazati, podasta se preglednika in mlekar prvič, ko se imajo krave molzti, v hlev dotičnega skla-dalca in molzejo njega krave sami ali jih dajo gori omenjene tri osebe v pričo njih drugim molzti.
Namolzeno tako mleko se prinese pod varstvom v mlekarijo, kjer se preišče. Kar draga preiskava pokaže, primeri se s tem, kar je dala prva preiskava, in razloček pokaže način in stopinjo prenaredbe.
§. 30.
Pri vseh prepirih glede dobrote mleka priznavajo se merodajni Miillerjevi preiskalni inštrumenti, kolikor se dajo za predmet prepira porabiti. Vsak ud se zaveže uže s pristopom, da se podvrže razsodbi na njih podlagi sklenjeni.
§. 31.
Po ukazu odborovem ali predsednikovem je vsak mlekoskladavec zavezan in mora brezplačno dati za preiskavo potrebno mleko. Kdor tega noče storiti, proti njemu se ima prineseno mleko za popačeno.
§. 32.
Iz mleka pridobljeni pridelki se bodo prodajali komurkoli po ceni od odbora odločeni, toda le za gotovi denar. Revnim se sme mleko iz mlekarije na društveni račun prodajati.
O računstvu, §. 33.
Odbor mora pri koncu mlekarske dobe, oziroma po razprodanih mlečnih izdelkih, natančni račun podati občnemu zboru.
§. 34.
Račun mora obsegati:
a)  vse dohodke in stroške celega mlekarskega leta po glavnih rubrikah knjigovodstva';
b)  statistični izkazek vsega od skladavcev danega mleka in iz njega pridobljenih izdelkov, kakor tudi, koliko da ima vsakdo dobiti denarja.
O preinrih,
§. 35.
Vse prepire o pomenu posameznih odločeb teh pravil ali poznejših društvenih sklepov razsodi samo občni zbor, kakor sploh vse prepire iz društvenih zadev.
Vse druge poti, tudi civi)na pot, so v tem obziru izključene. Le odbor sme društvenika pri sodniji tožiti, če noče škode z lepa povrniti, mu po teh pravilih veljavno odmerjene globe plačati ali pripadlega deleža pri stroških polniti.
§. 36.
Kedar društvo iz enega ali druzega vzroka neha, ima poslednji občni zbor sklepati o društvenem premoženji, kako se ima na pr. razdeliti, ali drugače kar najbolje v prid obrniti.