Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.
Cek. račun: 1-4.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene-delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 79.
Sobota 1. oktobra 1927.
Leto II.
Za rdečo Ljubljano!
Ljubljanski delavski volilcl, na plan!
V nedeljo se mora zlasti pokazati, “ako močna je socialna zavest ljubljanskega delavstva, ljubljanskih produktivnih slojev vobče.
Meščanske stranke so pretvorile Molilno borbo za ljubljansko občino v strankarsko politično borbo. SLS, ki je pri zadnjih volitvah izgubila vsa slovenska mesta, bi rada vsaj delno Jjblažila ta svoj poraz, da pokaže "eogradu, da ima tudi po mestih nekaj upliva. Samostojnim demokratom J® pa tudi mnogo na tem, da utrde svojo zadnjo zmago v Ljubljani — da Oe govorimo o prikritih radikalnih in radičevskih kandidatnih listah, ki naj bi služile beganju volilcev, in oni eventuelnem še tako brezpomembnem uspehu plasiranja gotovih ljubljanskih koterij pri občinskih poslih.
Občinske volitve in delo na občini se pa tiče predvsem socialnih potreb občanov.
V tem pogledu je pa treba zlasti v Ljubljani še mnogo izvršiti.
Predvsem stanovanjsko vprašanje, nato nebroj drugih problemov, ki živo zadenejo najširše sloje ljubljanskega prebivalstva, delavce, produktivne sloje, osiromašene odrasle in i deco proletarijata; občina more izvršiti celo vrsto socialnih akcij, ki so ogromnega pomena za vse občane, zlasti pa za neimovite občane.
Toda to velepomembno socialno delo ne morejo izvršiti meščanske stranke, ki so pretežno kapitalistične stranke, na vsak način stranke hišnih posestnikov in izkoriščevalcev — nikakor pa ni nikoli stranka delovnega ljudstva.
To delo morejo izvršiti le stranke dela, stranke produktivnih slojev.
Socialno delo morejo vršiti le socialne, delavske, razredne stranke, in ne stranke izkoriščevalcev in h:š-nnih posestnikov.
Ali ni dovolj drastičen dokaz nesposobne igre z najvitalnejšimi potrebami neimovitega prebivalstva to vsakodnevno izigravanje ligitimne *ahteve najemnikov po podaljšanju stanovanjske zaščite? Baš minister soc. pol., je nositelj kandidatne liste v Ljubljani, in baš ta minister je še včeraj izjavil dopisniku »Jutranjega lista«, da se bo zaščita ukinila. Če ni minister Gosar zaščito že definitivno pokopal, je to odložil zgolj zaradi ne-
deljskih volitev. Po volitvah je bo gotovo konec, kakor je dal sam razumeti. Ali bodo ljubljanski volilci taki kalini, da se bodo dali tako enostavno izigrati?
Ne! Glasove delovnega ljudstva, strankam delovnega ljudstva — delavskim strankam!
V Ljubljani imamo dve delavski kandidatni listi. Že pri zadnjih volitvah so ti dve listi dobili preko 900 glasov. To je že lepo število — še večje mora biti v nedeljo. In lahko. Kajti število delavstva — tudi zavednega delavstva — je v Ljubljani tako mnogo, da bi bilo lahko z vztrajno in konštruktivno taktiko pokazati na občini moč zavednega ljubljanskega delavstva.
Zato poživljamo še enkrat vso ljubljansko delavstvo, da naj strne vse svoje sile in pokaže pri nedeljskih volitvah, da je še vedno močno, aktivno, da se preko njega ne more vladati na ljubljanski občini.
Proč z meščanskimi strankami in meščansko politiko izigravanja!
Ljubljansko občino delovnemu ljudstvu!
V boj za častno zmago socialne misli, socialnega dela na ljubljanski občini!
Živela delavska zavest in delavska borba!
Ljubljanski volilci, glasujte za 2. skrinjico!
V	2. skrinjico naj voli dne 2, oktobra v Ljubljani kdor hoče:
nadaljevanje stanovanjske akcije, gradbo majhnih stanovanj, regulacijo živilskih cen, prevalitev indirektnih davkov na bogataše,
odpravo užitnine na moko, skrb za kraje ob periieriji mesta, uresničenje velike Ljubljane,
ki bo v stanu voditi splošnosti koristno socialno politiko občine!
Tem načelom občinske politike se protivijo vse druge stranke. Zato glasujte v 2. skrinjico, da boste diktirali tako komunalno politiko!
ljanski občini politiko čistih rok in komunalno socialno politiko, ki bo ustrezala potrebam splošnosti.
Kdor hoče, da se ukine v občini dosedanja grda politika, naj voli socialistično!
Druga skrinjica je naša!
To je edina pot, ki ozdravi nečedne stvari v ljubljanski občini.
Se že začenja.
V	Beogradu je bilo že prijavljenih nad 600 odpovedi stanovanjskim najemnikom po hišnih posestnikih. V Zagrebu je bilo takih odpovedi prijavljenih nad 4000, v Ljubljani, v Mariboru in v drugih slov. mestih je tudi že število odpovedi doseglo izredno visoke številke, in še več jih je pričakovati za bližnje dni. Pričakovana katastrofa je tu. In kaj dela vlada, kaj g. Gosar, minister soc. pol. in nosilec liste v Ljubljani? Pravi, da se bo morala zaščita ukiniti, maksimiranje najemnin pa da je težko urediti ... O komedija!
Zveza železničarjev Jugoslavije je priredila v nedeljo, dne 25. septembra 1927 drugo anketo o vprašanju komercializacije železnic v Jugoslaviji. Anketa se je vršila v občinski posvetovalnici v Ljubljani in so se je udeležili zastopniki železničarske zveze iz Slovenije, društvi strojevodij in kurjačev, delegat s. Pongračič iz Zagreba, s. Tokan kot zastopnik Delavske zbornice za Slovenijo, zastopnik zbornice za trgovino in obrt g. dr. Ples in zastopniki Strokovne komisiji priključenih delavskih organizacij. Na anketi sta podala svoje stvarne referate ss. Stanko in Pongračič, S. Uratnik je predložil pismeni fererat. O razpravi je govorilo več železničarjev, ki so navajali le nove dokaze za to, kako neracionel-no se danes upravljajo železnice in s temi izvajanji samo podkrepili pravilo stanje železničarske organizacije, izrečeno v resoluciji, ki jo je anketa soglasno odobrila.
Soglasno sprejeta resolucija se glasi:
Resolucija,
sprejeta glede komercializacije državnih železnic kraljevine SHS na konferenci delegatov »Saveza železničarjev Jugoslavije«, Strokovne komisije, Delavske zobrnice za Slovenijo, Društva kurjačev in Društva strojevodij, ki se je vršila dne 25. septembra 1927 v prostorih mestnega magistrata v Ljubljani.
Vse na konferenci zastopane organizacije, po obširno in temeljito pretresenem predmetu, pozdravljajo korak, da se dosedanji birokratski, neekonomski in škodljivi sistem u-prave nad železnicima spremeni v
komercionelno-trgovski.
Pod komercializacijo konferenca razumeva: da imajo delati železnice mesto za račun države na lastni račun; delati na lastni račun je, da točno in o pravem času podajajo obračune svojih dohodkov in izgub, odnosno obračune svojega splošnega poslovanja. S tem v zvezi je, da se 1 železnice in njihovo poslovanje iz-zvame iz tega državnega računovodstva, sedanjega sistema budžetiranja in da ?a ožje poslovanje železnic
KINO APOLO. Do pondeljka
VSTAJENJE
PO ROMANU LEVA TOLSTOJA
NAJLEPŠI FILM SEZIJE
OGLEJTE SI TA KRASEN FILM BREZPOGOJNO VSI.
Občinske volitve v
Mariboru.
Kakor smo bili v zadnjem trenutku informirani, se bodo vršile občinske volitve v Mariboru 18. decembra tl. Vlada je že izdala tozadevno odredbo, Uverjeni smo, da bo mariborsko delavstvo znalo lepo izvesti tudi to volilno borbo in združeno zmagati.
veljajo prvenstveno one odredbe, ki jih kot koristne odredi uprava ko-mercializiranih železnic.
Konferenca smatra za potrebno naglašati, da bo z izpremembo u-pravnega sistema v komercielno-tr-govski mogoče doseči boljše rezultate samo tedaj, ako bodo v upravo nad železnicami pripuščeni tudi zastopniki delavstva in delavskih gospodarskih organizacij. Tudi zastopstvo železniškega osobja je istotako od eminentne važnosti za uspeh podjetja.
V	upravi komercializiranih železnic naj bodo zastopani:	zastopniki
parlamenta, zastopniki vlade, zastopniki delavskih strokovnih in gospodarskih organizacij in zastopniki poljedeljskih in delavsko konzumnih in produktivnih zadrug. Vsi ti zastopniki morajo priti v upravo samo po svobodno izvršeni izvolitvi v tistih institucijah, ki jih pošiljajo.
Pod tako sestavljeno upravo komercializiranih železnic se naj stavi vse železnice in proge. Gradbe novih prog se naj vrše samo tiste, katere odobri tudi uprava komercializiranih železnic,
Z uredbo komercializacije železnic se mora ozirati tudi na to, da ne bodo z novo nastalo upravno in pravno situacijo oškodovani interesi in pridobitve železničarskih usložben-cev in delavcev, nego da se z isto u-redbo zagarantira: eksistenčni minimum, 8urni delovnik, stalnost v službi, priznanje organizacije, delavskih zaupnikov in intervencij, starostno zavarovanje, za onemoglost in smrt, letne odmore, penzije po 25., odnosno 30. letih službe, pravico stavke itd.
Konferenca istočasno izreka svoj najodločnejši odpor, da se državne železnice kedajkoli in bodisi v kakršnikoli obliki odvzamejo državi in oddajo v privatno eksploatacijo. 1 ak poizkus, pa bodisi od katerekoli strani, smatra za škodljiv za interes splošnega narodnega gospodarstva in za vse siromašne družabne sloje ter bo dolžnost vsega delavskega razreda, če bi prišlo do takšnih poizkušenj, da se jim upre.
Za pozitivno socialno delo na občini.
V	nedeljo se bo v Ljubljani zopet odločevala pri občinskih volitvah u-soda mesta Ljubljane. Klerikalci in demokrati vodijo najostrejši boj politično osebne vsebine med seboj, kakor bi šlo zato, ali bodo v Ljubljani gospodarili demokrati ali klerikalci, demokratska ali klerikalna buržua-zija, ki sama o sebi piše in govori o gorostasnih korupcijah, ki sta jih zagrešili ena in druga nad mestno občino ljubljansko. Že samo to je tako važen razlog, da ljubljansko volilstvo Pokaže hrbet tem strankam, ki se jih sumi tako težkih grehov, V zadnjem občinskem svetu so bili tudi socialisti; bil je župan s. dr, Perič, ki je ostal kot župan ves čas čistih rok, tako da n»ti senca ni padla nanj.
Volilci! V Ljubljani potrebujemo občinski svet, ki bo pošten, ki ne bo
dostopen dejanjem, ki se očitajo klerikalcem in demokratom* Ljubljana potrebuje zdravo socialno komunalno politiko. Vse pa dokazuje, da ti dve stranki ne kažeta razumevanja zanjo.
V	tej volilni borbi za Ljubljano ne gre za vprašanje, kdo bo gospodar v Ljubljani, ampak zato, kdo ima socialno umevanje za občinske zadeve.
Naša delegacija v bivšem občinskem svetu je dokazala razumevanje pod županovanjem s. dr. Periča. Z istimi načeli in čistih rok pojde tudi sedaj socialistična delegacija v občinski svet, da uveljavi tam socialistično komunalno politiko.
Od volilcev je torej odvisno, kako močno bo to zastopstvo v občinskem svetu; volilci naj s svojim glasovanjem dokažejo, da zahtevajo v ljub-
Komercializacija železnic.
Konferenca obsoja, da se o priliki pretresa uredbe o komercializaciji hoče iti preko železničarskih in delavskih strokovnih in gospodarskih organizacij ter zahteva, da se tudi zastopnike teh organizacij pravočasno pozove k sodelovanju.
Resolucija torej popolnoma sa-glaša z ono, ki jo je sprejela internacionalna železničarska konferenca leta 1925.
V	tej resoluciji so izražene zahteve, ki se tičejo železničarjev v socialnem pogledu; še polj se pa tiče vprašanje ureditve železniškega prometa in dobre uprave javnosti sploh. Zaradi tega smatramo, da ima poleg
druge javnosti tudi delavski pokret | prav velik interes na tem, kako se j bo izvršila nameravana komerciali- | zacija. Vlada še ni povedala v tem vprašanju svojega stališča, zaradite-ga se bojimo, da ima načrte, ki bi prav hudo zadeli železničarje in ne-imovite sloje, po katerih bi še bolj izkoriščali železničarje in občinstvo. Ta sum zbuja tudi to, ker vlada vabi k tozadevnim posvetovanjem samo pridobitne sloje in njih organizacije, ne pa tudi železničarske organizacije i ndrugih delavsih zastopstev. — Anketi je predsedoval s. Jernejčič, — O bistvu in pomenu resolucije še izpregovorimo.	lj.
Dnevne novice,
Vse znova. Vukičevič je trdil, da so mu volitve potrebne, da si vstvari trdno večino. Sedaj je pa njegova večina še manj trdna kot prej. Pa se siromak muči, in ne ve, kako bi rešil svojo vlado, in pokoril parlament. Volitve so padle že skoro v pozabljivost, sklicanje parlamenta je pa od-godil do oktobra. Pri vsem tem pa pravi, da je njegova vlada vlada dela in podobnih blagoslovov. V resnici smo pa po volitvah tam, kjer smo bili prej, in če bog da, se bo komedija znova nekaj časa nadaljevala, nato se bodo razpisale zopet volitve in tako naprej vse dotlej, dokler ostane narod tako neumen, kakor je bil doslej, Lep šport si je izbrala naša bur-žuazija.
Če se žaba napihuje . . .
Pri zadnjih državnozborskih volitvah so bernotovci, zlasti v Trbovljah, zatrjevali vsem, da bodo dobili za štajersko okrožje tri poslance, to pa vsled tega, ker so najbolj očiščena stranka. Kaj pravijo sedaj na te far-barije rudarji, nam ni znano. Pozitivno pa vemo, da bi bila sigurno izvoljena na Štajerskem dva poslanca, to je Moderndorfer in Petejan, ako bi ne bili delali proti skupnemu nastopu. Ravno tako bi pa bil lahko izvoljen delavski poslanec na Kranjskem; v celoti bi bili izvoljeni tedaj trije poslanci in sicer en socialist, en bernotovec in en dekalist. Sedaj smo se lahko prepričali, da ne vlečejo obrazi, ne ideali in ne programi. Med delavstvom, ki ni organizirano, ki ni prepričano o zmagi, ki ni razredno zavedno, med takim delavstvom bodo imele še dolgo meščanske stranke svoje hlapce. Za nas, kranjske Janeze, je ena sama pot, ako hočemo, da bomo nekaj pomenili, in to je, ena delavska stranka, eno delavsko strokovno in kulturno organizacijo — odpasti pa mora vse, kar je na eni in drugi strani samo zato, da razbija, da intrigira, da ne pride do enotnosti. Vstvariti moramo med delavstvom ponovno izgubljeno in zapravljeno zaupanje, približati se mu moramo s pozitivnim delom, pokazati
mu moramo pot v lepšo bodočnost, katero bo dosegel samo, ako bo složen, če bo veroval v svojo zmago. S obupanci še ni noben general premagal sovražnika, Ta obupana armada smo mi delavci, ko bomo razumeli to, tedaj nam bo skupni nastop lahek.
Ako se posluša govornike na delavskem shodu, s kako vnemo govorijo o enotni fronti, o skupnem nastopu, o skupnih akcijah itd., istočasno pa se govori o zvezi s policijo, ali o plačancih Moskve, o visokih di-jetah itd., tedaj delavstvo posluša jeremijado, gre hladno iz shoda in pravi: »Nič ne bo, dokler se bodo med seboj prepirali!« Sicer so pa razmere takšne, da bi bilo najboljše, da bi očistila najprej vsaka stran svoje dvorišče, bo zedinjenje lahka stvar.	M:
Svodobne volitve v Sloveniji. Na
dan volitev, dne 11. septembra 1927 se je peljal železničar I. K, iz Maribora po vsojih opravkih v Št. Ilj- Tja prišedši je srečal nekega tamošnjega kmeta, h kateremu je bil namenjen ter se ž njim dogovoril, da ga počaka pred bližno krčmo toliko časa, da se vrne od volitev, nakar bi bila šla na dom dotičnega kmeta. Omenjeni železničar se je vsedel pred krčmo na klop, nasproti njemu pa so se pogovarjali neki gospodje med njimi tudi en orožnik iz Št. lija. Kmalu na to se mu približa ter ga pozove, da naj gre ž njim na orožniško stanico. Na vprašanje, zakaj naj mu sledi, ni dobil odgovora, pač pa je orožnik vztrajal pri tem, da gre ž njim. Prišedši na orožniško stanico, so ga na dolgo in široko spraševali, odkod je prišel in kam gre, kaj dela v Št. liju itd. Povedal jim je, da se nahaja po svojih osebnih opravkih v Št. liju in vprašal, zakaj se postopa na tak način ž njim. V odgovor so mu pregledali nahrbtnik, v katerem pa bi bilo nič sumljivega, pač pa so mu pri žepni preiskavi našli 546 ročnih letakov, glaseče se na naslov »Vsem železničarjem« in pa par komadov »Vsem poštenim komunistom«. Po daljšem
posvetovanju gg. orožnikov so mu naznanili, da mu letake v imenu zakona zaplenijo, s pripombo, da je letak »Vsem železničarjem« sicer dovoljen, pač pa ni dovoljen letak »Poštenim komunistom«, ker pa se je nahajal prvi letak poleg letaka »Poštenim komunistom«, so tudi tega zaplenili. Na skromno pripombo, katero si je dovolil I. K., da po njegovem mnenju morajo biti letaki predloženi pred izdajo cenzuri, ni dobil odgovora. Vprašali so ga, kaj naj pomeni letak »Vsem poštenim komunistom«, odgovoril jim je, da on razume to tako, da vsak pošten komunist je socialist, ali gg- orožniki so bili drugega mnenja, namreč, komunist je komunist — kdor pa je lopov, je pa itak v zaporu. Nadalje so zahtevali ime dotičnika, ki mu je izročil letake in orožnik je hotel celo spremljati omenjenega I. K. v Maribor, Končno pa so se le zadovoljili z imeni, kateri so bili na letakih, odnosno z označbo izdajatelja, katere je bila ravzidna na omenjenih letakih. Po izvršenem legitimiranju je I. K. lahko odšel, orožnik pa mu je izjavil, da je napravil tudi svojo dolžnost.
Na Dunaju se vrše sedaj obravnave in obsodbe pred prisednim sodi-* ščem proti udeležencem julijske revolte, ki so bili takrat pri demonstracijah aretirani. Dasiravno se ne more nikomur dokazati kak poseben zločin, vendar izreka meščansko sodišče nad njimi drakonične zaporne kazni. Veliko senzacijo pa je vzbudilo odkritje socialista dr. Bauerja, da je sodišče zaporedno listo prisedni-kov v vrsti preskočilo, in vpoklicalo le take prisednike, o katerih je bilo prepričano, da bodo glasovali proti obtoženim delavcem. Tako sta bila izpuščena, oziroma preskočena na listi dva prisednika-delavca, vpoklicana pa sta bila neki mojster in neka ravnateljeva vdova. Sodišče in pravosodni minister sta radi tega razkritja v veliki zadregi in je vprašanje, če bodo mogle dosedanje obsodbe obveljati. Socialisti zahtevajo za vse, pri julijskih nemirih aretirane, amnestijo.
Ponesrečena razorožitvena konferenca.
Tri države so še na svetu, ki pridejo v poštev kot pomorske militaristične sile: Anglija, Zedinjene države in Japonska. Najjačji sta prvi dve; Japonska je v primeri z njima zelo šibka.
Pred nekaj leti so imele prvo »razorožitveno« konferenco v Was-hingtonu, kjer so se zedinile, da naj bosta Amerika in Anglija na morju
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLlOa šumečo limonado.
rSS^i lx>~/1nJc/ «>$•“/ 'X>-/
SINALCO
|BRE2 ALKOHOLA®!!!
'^1	'-'Ni
S
enako močni, Japonska pa za dve petini manj. Nastale pa so težkoče, io tako je prišlo, da se je julija tl. vršila v Ženevi nova konferenca, na kateri so se militaristi, oziroma mornaristi Anglije in Zedinjenih držav kregali med seboj, Japonci pa so jih pomirjevali, se smehljali in končno predlagali, da naj se lepo razidejo.
Razšli so se, podali lepo »skupno« izjavo, sedaj pa ameriški in angleški delegatje drug drugemu očitajo krivdo za neuspeh.
Evropa je mnenja, in tudi Japonska, da odpade vsa krivda za neuspeh konference na Zedinjene države, Naše mnenje, in mnenje socialistov vobče je, da pade krivda na Zedinjene države in Anglijo v približno istem merilu.
Saj sta to danes edini mogočni državi na morju, obe sta imperialistični, in obe tekmujeta med seboj za svetovno prvenstvo.
Takoj po razbitju so ameriški žur-nali zakričali: Zgradimo največjo vojno mornarico in največjo zračno floto na svetu! Ameriški kapitalistični tisk raja veselja, in delnice kompanij, katere izdelujejo vojne potrebščine, so se dvignile . . .
»Edina nevarnost, ki preti Ameriki, je v Angliji«, pravi s podobnimi ali pa z bolj lepo izbranimi besedami a-meriški militaristični svet, in zato zahteva »največjo mornarico«.
Kje je sedaj Hearstova »unija angleško govorečih ljudstev?«
Coolidge bo baje sklical okrog leta 1929 novo razorožitveno konferenco, med tem pa bodo Zedinjene države začele tekmovati z Veliko Britanijo za največjo vojno mornarico na svetu. Posledica takih tekem je vojna, in če kedaj pride do vojne v »angleško govoreči uniji«, ne bo prišlo prvič. Vzrok vojnam v današnji dobi je sedanji ekonomski sistem, ne jezik, ali vera.
500,000.000 dolarjev vrženih proč vsako leto.
Nesposobnost in slabo gospodarstvo v raznih oddelkih ameriške zvezne vlade povzroča, da gre vsako leto povprečno pet sto milijonov dolarjev v nič. Toliko bi se namreč prihranilo, če bi bila sposobnost povsod vpošte-vana in pa če bi bila finančna kontrola boljša, Te številke je objavil »na-tional industrial conference board«, ki ni socialistična ustanova in ki se bavi samo s tozadevnimi razmerami v
Pavel Dorohov:
Na pohodu.	1
(Odlomek iz romana »Golgota«.)
Deset vrst od železniške proge se je slišalo grmenje topov.
»Slišite, Maksim Ivanovič — grmenje topov,«
»Da. S Petruhinim so se spoprijeli.«
»Tako bo.«
»Ah . . . Prepozno smo prišli.«
Patrulja javlja:
»Beli obstreljavajo postajo Maksjutkina. Postaja je v rokah vstašev. Za hrbtom belih je postaja Balajskaja — in ta je zasedena samo od že-lezeničarjev.«
Maksim je poslal štabu poročilo in hiti k postaji Balajskaja,
Zvečer je zasedel postajo.
»Ste zvezani brzojavno z vlakom?«
» Da.«
»Poleg tega je še kak osebni vlak?«
»Dosedaj nobeden.«
»Govori resnico, drugače ti razbijem glavo!«
Mladi brzojavni uradnik odgovori užaljeno:
»Prosim, da se mi veruje, sodrug. Tudi jaz sem proletarec.«
»Dobro, Ostani pri aparatu. Kakor hitro dospe kakšno poročilo — javi. Ta dva sodruga ostaneta tu.«
Pol vrste pred uvoznim signalom se je proga razdrla.
Kratko pred svitanjem je prišlo poročilo od
Kiseljova.
»Tri vrste od železniške proge so postavljeni naši topovi. Vlak se bo v jutru obstreljeval.«
Maksim je šel k brzojavu. Potrkal je uradnika po plečih.
»No, fant, ne spi. Takoj boš imel delo.« Maksim gre na peron in koraka gor in dol. Kadi Cigareto, eno za drugo in napeto posluša v somrak.
Za stepo brizgnejo krvavordeči solnčni sno-povi čez nebo.
In s prvimi žarki zagrmi v daljavi strel topa. »Eden . . . dva . . . trije . . . štirje . . .«
In zopet:
»Eden . . . dva . . . trije . . . štirje . . .« Maksim se nasmehne.
»Naši štirje topovi delajo,«
Zbeži k aparatu:
»Brzojavi: Rdeči se bližajo postaji. Potrebna največja naglica, drugače prerežejo umik.«
Pri aparatu vlaka sedi vojak. Poleg njega polkovnik, poveljnik oddelka.
»Vse?«
»Ničesar več?«
Baterija je obstreljevala vlak z veliko skrbnostjo. Streli so padali v neposredni bližini. V naslednjem trenotku najdejo vlak.
»Hudiča! Od kod so prišli ti rdeči? Od kod artilerija?«
Polkovnik je stopil sam na lokomotivo.
»Nazaj! Polna para!«
Strojevodja potegne za ročaj.
Nasprotnik je spremenil smer strelbe. Začel je obstreljevati progo, sledeč hodu vlaka. Polkovnik je sunil glavo iz lokomotive in pogledal nazaj.
»Polno paro!«
Vlak je dirjal. Granate so eksplodirale čisto v bližini.
»Hitro, hitro!«
Že se vidi postaja. Uvozni signal je odprt. Še eno vrsto, še pol vrste , , .
V	strašnem grmenju in žvenketanju, lomljenju in škrtanju železnega ogrodja so se zadušili divji kriki z grozo objetih ljudi . . . Lokomotiva, vozovi so se nakupičili eden na drugega, prevračali, razbijali . . . Vpognjeni in razbiti deli železa, lesa, roke, glave, noge, stoki . . .
S postaje planejo Maksimovi jezdeci.
Deset polkov združenih trup Kiseljova in Pe-truhina se je postavilo v vrsto pred postajo. Rdeči prapori plapolajo, bajoneti se blišče, topovi rožljajo.
Kiseljov in Petruhin jezdita na čelu štaba, pregledujoč polke.
V	polnem bojnem redu koraka polk za polkom mimo štaba.
Prva delavska armada koraka svojim bratom za Uralom nasproti.
Za reko Irtiš vzhaja rdeča zvezda.
(Konec.)
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice teT prosimo vse one P« n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si Poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava,
ameriški upravi. Koliko denarja pa Žre v nič v jugoslovanski vladni u-pravi?
Gledališka razstava v Ljubljani.
Vsled velikega zanimanja in obilnega obiska je sklenila uprava velesejma, da podaljša gledališko razsta-Vo, ki se nahaja v paviljonu II do pondeljka, 3. oktobra. Opozarjamo vse interesente, da si to izborno u-spelo kulturno prireditev ogledajo. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. in popoldne od 1. do 6. ure. Vstopnina znaša Din 2.—. Prosvetna društva, šole in druge korporacije, ki najavijo upravi velesejma svoj po-set, dobe znižano vstopnino po Din L-— na osebo. Začasni dohod na gledališko razstavo je preko sejmišča skozi portal ob Gosposvetski cesti.
Vabilo na 9. redno sejo ožjega odbora »Svobode«, delavske telovadne in kulturne zveze za Jugoslavijo v sredo, dne 5. oktobra t. 1. ob 20. uri v uradnih prostorih v Ljubljani, Marksov trg 2-II, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajničarke. 4. Nastavitev tajnika. 5. Vprašanej lista. 6. Določitev občnega zbora. 7. Razno.
Pozor naročniki in čitatelji! V naši Upravi se nahaja večje število brošur, Friderik Engels: Razvoj socializma od utopije do znanosti. Omenjena brošura je zelo posrečen prevod in je neobhodno potrebno, da si jo vsak razredno zaveden delavec nabavi, ker v nji bode našel mnogo naukov, kateri so mu za socialistično naobraz-to ter za tozadevno razmotrivanje n_eobhodni potrebni! Cena je zelo nizka, komad Din 4, naroča se pri u-Pravi našega lista, Maribor, Ruška cesta 5.
Maribor.
V	petek, dne 30. tm. ob pol 7. uri zvečer se vrši na vrtu »Ljudskega doma« velik shod tukajšnje krajevne organizacije SSJ na katerem bo poročal s. Topalovič in njegova žena s. Milica Topalovič pa bo govorila o gibanju socialističnih žen in deklet. So-družice in sodrugi udeležite se shoda polnoštevilno.
»Vstajenje«. Veličastni roman Leva Tolstega smo videli že na odru, sedaj ga lahko vidimo tudi v filmu — in sicer v takem filmu, ki dela ta veličastni umotvor še veličastnejši, v filmu, ki nesmrtno umetnino ne kvari, nego nasprotno šele prav prikaže v vsej svoji dramatičnosti, zagrabi in Potencira dejanje v tako dovršenih in ogromnih slikah, da šele prav vidimo apokaliptične dimenzije tega dela. Režija tega filma je tako popolna, da se moramo čuditi in diviti. Od detalja do celote vse v stilu in v značaju kraja, oseb, epohe, vse v duhu obenem ideje in filozofije Tolstega.
V	ta film so bila vložena ogromna sredstva, in nedvomno najprvovrst-nejše režijske in igralske sile filma, polores del Rio v vlogi Katjuške se ie pokazala igralka tako izredne, nadčloveške občutne bolesti in tragike, da oblede spričo nje mnoge in premnoge filmske zvezde, ki se o njih koliko piše! Sploh so vloge v tem filmu vse zasedene po najsijajnejših močeh. Vsem našim čitateljem toplo priporočamo, da si ogledajo ta epohalni nlm, ki ni samo tehnična virtuoznost, nego od božjega umetniškega diha Prežeta vstvaritev. Tolstega misel vstajenje je prišla tu do najsilnefše Podobe, in bo zato prav, da si občinstvo ogleda ta najboljši film zadnje dobe.
Kaj bo s stanovanjskim zakonom?
*o vprašanje se bo obravnavalo na
javnem zborovanju, ki ga sklicuje društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru v petek, dne 30. septembra ob 20. (8.) uri zvečer pri Gotzu v lopi. Zborovanja se udeleže po svojih zastopnikih tudi vse strokovne organizacije v Mariboru in okolici.
Pevski odsek »Svoboda« v Mariboru, ki je bil ustanovljen šele nekaj let po prevratu, si je pridobil med občinstvom že precej simpatij. Dasi je ta zbor po številu pevcev dokaj slab, je vendar še vsako svojo nalogo rešil brezhibno. Nemala zasluga gre tu zborovodji, g. Vogriču, ki vodi zbor z veščo roko v popolno zadovoljstvo. Dosedanje delovanje tega našega pevskega zbora daje garancijo, da bi bilo delavstvo nanj lahko ponosno, ako bi imel vse predpogoje za pro-cvit in napredek. Tako se mora boriti s stalnimi materialnimi težkoča-mi, trpi pa tudi na pomanjkanju zadostnega števila članstva. Da je obdržal odsek ravnovesje tako v finančnem oziru, kot v pogledu glasov, se imamo zahvaliti požrtvovalnosti in vztrajnosti sodrugov in sodružic, ki so ostali zvesti člani tega odseka. Skrb vsega delastva je, da se delavskim kulturnim organizacijam omogoča razvoj in napredek in upamo, da bode tudi ta naš zbor z razumevanjem rešilo njegovih neprilik. Zato vabimo vse sodruge in sodružice, ki imajo veselje do petja, da vstopijo kot člani v ta odsek, nepevci pa ga ojačijo in pospešijo njegov napredek s tem, da pristopijo kot podporni člani. Vsak sodrug torej, ki hoče postati izvršujoči ali podporni član, naj se brez o-botavljanja prijavi in to v Ljudskem domu, kjer se vršijo vaje vsak ponde-ljek in četrtek od 8. do 10. ure zvečer. Sodrugi in sodružice! Že v par dneh imate priliko, da dokažete temu našemu pevskemu zboru vašo naklonjenost in pripravljenost za podpiranje. To storite s tem, da vsi do zadnjega posetite njegovo »Vinsko trgatev«, ki bo v soboto, dne 1. okt. v Ljudskem domu in ki se začne ob 8. uri zvečer.
Z ozirom na okolnost, da je med prebivalstvom mesta razširjeno mnenje, da so nove stanovanjske zgradbe oproščene vseh občinskih doklad in naklad, naznanja mestni magistrat, da to ne odgovarja resnici, ampak da so: 1. nove zgradbe oproščene samo občinskih doklad na drž. davek, dokler so iste oproščene drž. davka; 2. da se na prošnjo pobira z veljavnostjo od 1. jan. 1924 naprej gostaščina, vodarina in kanalska pristojbina od stanovanjskih prostorov potom komisije ugotovljene najemnine, ki približno odgovarja najemnini stanovanj v starih zgradbah.
Pevski odsek »Svoboda« priredi v soboto, dne 1. oktobra 1927 v Ljudskem domu vinsko trgatev z izbranim sporedom. Vstopnina 5 Din. Začetek ob 8, uri zvečer. Vabimo vse naše znance in prijatelje petja, da se naše prireditve v čim večjem številu udeleže. Bratska društva naprošamo, da opuste na ta dan enake prireditve.
Misli delavca iz Ruš o minulih skupščinskih volitvah.
Ko pregledujem rezultate zadnjih volitev v skupščino in štejem delavske glasove po različnih krajih Slovenije, vidim, da mi delavci v Rušah, v majhni podeželski občini, še vendarle nismo med zadnjimi. Z 246. glasovi smo pripomogli k izvolitvi edinega zastopnika delavcev in malih kmetov, smo uverjeni, da bo znal vedno zagovarjati naše želje in zastopati naše potrebe. Obenem pa nam je ta, po dolgem času zopet prvi volilni uspeh, v zadoščenje, ker smo mi tu pri nas storili svojo dolžnost.
Ne morem pa molče preiti rezultate volitev v naših mestih, Ljubljana, Celje, Ptuj (izjema je Maribor) in naših industrijskih krajev, kakor je Trboveljski in Jeseniški revir. Izgleda kakor da tam ni proletarijata, ali pa da se na dan volitev poskrije, ali pa, kar je še slabše, da gre voliti svoje sovražnike, meščanske stranke. Naj-brže bo slednje res, sicer bi ne mogli
meščani šteti svojih glasov po tisočih pa komaj po stotinah in desetinah. Je že tako, da, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Preveč se v teh krajih kritizira in premalo dela in želel bi, da bi vam bile te volitve zadnji opomin, da se spametujete. Kovinarji z Jesenic in Javornika, usnjarji s Tržiča, rudarji iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Hude jame, nikar mi ne govorite o svoji razredni zavesti in o uspehih, vse je domišljavost, samo številke poglejte! Nikar se ne hvalite z agitacijo, ki se je vršila po vaših krajih, če pa so to agitacijo vršili agitatorji od drugod, medtem ko ste vi sami doma sedeli. Za volilne uspehe ni potreba nobenih posebnih materijelnih žrtev, pač pa je potrebno nekoliko delavskega ponosa in razredne zavesti sodrugov. Saj se vendar ne zahteva od vas nič drugega, kakor da greste na dela prost volilni dan, par korakov daleč na volišče, vzamete v roko kroglico, ki tehta mogoče komaj pet gramov in jo spustite v skrinjico, na kateri v Jite ime zastopnika razredno zavedae^a delavstva. S tem ste storili svojo dolžnost. Vsa procedura zahteva od vas komaj toliko truda, kakor če bi se odkrili gospodu direktorju na cesti. In večini je še to pretežko. Zato pa nikar ne vzdihujte in ne preklinjajte! Sami ste si krivi, če vam gre slabo. Pravite, da vas je toliko in toliko tisočev! Kje pa so vaše organizacije? Prepričan sem, da ko bi bilo v zvezi razrednozavednih slovenskih rudarjev organizirano 80—90°/0 naših rudarjev, kakor v Avstriji, Nemčiji m na Angleškem, da bi bil vaš gospodarski položaj povsem drugačen. Ali k temu je treba malo manj prepirov in besedičenja in malo več razredne zavesti in delavskega ponosa. Le če boste tudi sami pokazali dobro voljo, vam bo moralna podpora ostalega našega proletarijata zasigurana. Dokler pa bodo naše strokovne organizacije štele le po par sto članov, kulturne, politične fin gospodarske pa komaj po 10°/,, vsega delavstva, bomo še nadalje plačevali davek na ročno delo, bomo še nadalje stanovali v barakah in pod mostovi in nas bo še dalje pritiskal zakon o zaščiti države. Ne bog, ne hudič, nam ne bo pomagal, če si ne bomo sami pomagali.
V	večini občin po Sloveniji se bodo v kratkem vršile volitve v občinske odbore. Upamo, da se bo delavstvo do tedaj v nekaterih krajih spametovalo in ne bo več pljuvalo v lastno skledo. Mi v Rušah vemo, kaj nam bo takrat narekovala naša proletarska dolžnost in upamo, da se bodo tega zavedli v nedeljo tudi ljubljanski delavci.	L	S.
Lesce
Podružnica »Svobode« v Lescah na Gorenjskem, priredi dne 2.^ okt. tl, ob 3. uri popoldan v prostorih pri Katrineku, veselico, združeno s šaljivo pošto, plesom ter prosto zabavo. Vstopnino za osebo 5 Din. Za ples 10 Din. Svira prvovrstni zbor tambu-raškega odseka »Svobode« v Lescah. Ker je čisti dobiček namenjen ^ za kritje stroškov v podružnici, vabimo vse sodružice, sodruge in druge prijatelje zabave, da se te naše prireditve v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
Kultura.
Esperanto — mednarodni jezik svetovnega proletariata.
Učenje esperantskega jezika se v zadnjem času propagira posebno tudi med delavstvom. Značilno je, da je na primer sovjetska vada ob priliki svetovnega kongresa esperanti-stov-delavcev, ki se je v jeseni lanskega leta vršil v Ljeningradu, temu kongresu posvetila posebno pozornost. Najlepši prostori v bivši ruski dumi so bili kongresu stavljeni na razpolago in je vlada ob tej priliki celo izdala poštne znamke z besedilom v ruskem in esperantskem jeziku. Toda tudi v kapitalističnih državah si je esperantsko gibanje med delavci že priborilo čvrsto pozicijo. Delavci-esperantisti ne sodelujejo le v nevtralnih esperantskih organiza-
PBJA
Kava z izvrstno
QH™^mK3Smn
MBffiBRBIRfimNIHffilBRHBSin
cijah, marveč ustanavljajo v vseh državah sveta tudi že svoja delavska udruženja, ki se poslužujejo esperanta v prvi vrsti v korist ciljem mednarodnega proletariata. Organizacija SAT (Sennacieca Asocio Tutmonda (Svetovno udruženje breznarodnih) združuje pod geslom: »Esperanto za mednarodni proletariat« veliko število esperantistov-proletarcev iz 35 dežel.
En tedenski in dva mesečna espe-rantska časopisa kakor tudi mnogoštevilni prevodi pesniških del in političnih brošur v esperantskem jeziku dokazujejo agilnost vodstva te organizacije. Slično kakor druge nevtralne organizacije ima SAT svoje zastopnike v vseh večjih mestih kulturnega sveta, tako da najde espe-rantist-delavec v tujini pri esperan-tistih-somišljenikih povsod prijateljsko pomoč.
Nastane vprašanje, zakaj si je delavstvo kot mednarodno občevalno sredstvo izbralo ravno umetni jezik esperanto in ne morda angleškega ali francoskega jezika. Situacija je jasna za vsakega, ki sam obvlada esperantski jezik. Esperanto kot u-meten jezik je po slovnici in po svojem besednem zakladu tako priprost, da pri učenju ne nudi tolikih težkoč, kakor skoro vsi živi jeziki. Reči se more, da zahteva študij esperantskega jezika le neznaten del truda in časa, ki sta potrebna na primer za študij francoskega jezika. Slovnica esperanta pozna le 16 enostavnih pravil brez vsakih izjem. Besedni zaklad se pa za vsakdanje potrebe omeji na zelo majhno število besed, ker si esperantist s pomočjo približno 30 besedic, oziroma priveskov na enostaven način zamore tvoriti druge besede. (Na primer z besedico mal, ki pomeni nasprotno:	bona	—
dober, malbona — slab, granda — velik, malgranda — majhen itd.) Za delavca in njegove otroke, kateri navadno nimajo priložnosti, da bi mogli skozi dolga leta obiskovati šole in delati na svoji lastni duševni izobrazbi, pride torej kot mednarodni jezik v poštev faktično le esperantski jezik.
Da je pa tako mednarodno občevalno sredstvo nujna kulturna in praktična potreba tudi za mednarodni proletariat, je izven vsakega dvoma. V času radia, aeroplanov in filma, ko je moderna tehnika skoroda odstranila časovne in krajevne meje na naši zemlji, mora raznoličnost jezikov postati neznosna ovira za gibanje, katero, kakor delavsko gibanje, obsega celi svet.
V	Jugoslaviji obstoja dosedaj šele eno društvo esperantistov-delav-cev (»Laboristo rando« v Novem Sadu), sodeluje pa v drugih, nevtralnih esperantskih društvih že lepo število naših političnih somišljenikov. Upajmo, da bo delavstvo tudi pri nas razumelo klic časa in z aktivnim sodelovanjem pripomoglo h končni zmagi esperantskega gibanja.
Opozarjamo vse naše cenjene zaupnike ter prijatelje esperantskega gibanja, da se polnoštevilno udeležijo tozadevnega predavanja, katero se bo vršilo v petek, dne 7. okt. ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Predaval bo znani vodja esperantskega društva v Mariboru g. Dr. Winter-halter, kateri nam je 'znan že od predavanja prejšnjih let kot eden najboljših predavateljev v tej temi.
Naročajte in širite »Delavsko Politiko«! Zahtevajte io v vseh lokalih, kamor zahajate! Kupujte edi-nole v trgovinah, katere inserirajo v delavskih listih! Podpirajte svoj tisk, ker s tem jačate svojo moč!
Iz gibanja privatnih nameščencev v Mariboru.
V	torek, dne 20. tm., se je vršil v salonu hotela pri »Zamorcu« številno obiskan sestanek privatnih nameščencev, katerega je sklicala podružnica »Zveze privatnih nameščencev« v Mariboru. Na sestanku je bil zastopan tudi pododbor Saveza ban-kovnih činovnika i namještenika v Mariboru. Jos. Petejan je otvoril kot predsednik podružnice »Zveze privatnih nameščencev Jugosavije« sestanek in v svojem govoru povdarjal, da ima današnji sestanek namen oživeti gibanje privatnih nameščencev v Mariboru in zbrati sile vsega privatnega nameščenstva v našem mestu. Ugotavlja, da je mogoče stvoriti enotno fronto vseh privatnih nameščencev samo na nepolitični bazi, vsled česar že od početka svojega delovanja v naši strokovni organizaciji strogo loči svoje politično udejstvovanje od svojega strokovnega udejstvovanja v organizaciji. Strokovna organizacija ima namen in nalogo ščititi socialne, ekonomske in kulturne interese privatnega nameščenstva in mora vsled tega varovati .svoje politično nepristranost. Poziva vse navzoče, da strogo pazijo, da se ta princip v strokovni organizaciji nikdar ne krši in da se v gibanju privatnega nameščenstva potom svojih strokovnih organizacij aktivno udejstvujejo. Ob soglasnem pritrjevanju vseh navzočih je podal besedo Jamniku iz Ljubljane, ki v daljšem govoru oriše nevzdržne razmere, ki so se vgnezdile pri zaposlevanju privatnih nameščencev, posebno pa trgovskih
nameščencev. Socialna zakonodaja se v naši državi ne izvaja, z zakonom garantirani 8-urni delovnik in nedeljski počitek se vsak dan na vseh krajih gazi in krši, s podaljšanjem delovnega časa se povečava brezposelnost in ogrožava eksistenca zaposlenih. Ponudba na delovnem tržišču privatnih nameščencev raste vsak dan in vzporedno s tem se niža cena njihove delovne moči. Delovni pogoji so vsak dan slabejši, dnevno se nam odvzemajo pridobitve prvih povojnih let, pridobitve, katere so nam z obstoječimi socialno-zaščitnimi zakoni zajamčene. Naša socialna zakonadaja nazaduje, namesto da bi napredovala, nazaduje vsled tega, ker ni nikogar, ki bi čuval nad njo, da se izvaja in zahteva, da se že obstoječi social-no-zaščitni zakoni izvajajo in z ustavo predvideni uzakonijo in prično izvajati. Ugotavlja, da država vsled pritiska delodajalskih organizacij, ki v zastopanju svojih interesov napram delojemalcem ne poznajo nobenega pardona in nikakega obzira, nima interesa na izvajanju socialno-zaščitne zakonodaje in mirno dopušča kršenje iste. Vsi obstoječi zakoni v naši državi imajo čuvarje, ki pazijo, da se ti zakoni ne kršijo. Prestopki teh zakonov se neusmiljeno kaznujejo — zakon o zaščiti dela se pa krši vsak dan, ni pa oblasti in ni ga čuvarja, ki bi to kršenje preprečil in kaznoval. Na izvajanju teh socialno-zaščitnih zakonov je zainteresirano celokupno privatno nameščenstvo.
Govor g. Jamnika je bil spremljan s pozornostjo in večkrat prekinjen z odobravanjem, ki je pričalo, da se privatni nameščenci našega mesta zavedajo svojega mizernega položa-
ja in svoje stanovske dolžnosti. Temu je dala izraz tudi volitev novega upravnega odbora podružnice »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«, v katerega so bili soglasno izbrani člani — zastopniki vseh kategorij privatnega nameščenstva.
V	imenu »Saveza bankovnih činovnika i namještenika«, pododbor Maribor, je spregovoril g. Skaza, ki je pozdravil navzoče in izrazil svoje veselje nad solidarnostjo, ki se je pokazala na tem sestanku. Izrazil je željo, da se člani vseh obstoječih organizacij privatnih nameščencev zavedajo, da imajo popolnoma enake interese in da je njihova naloga skupno delovati v skupen dobrobit vseh privatnih nameščencev. Povdar-ja, da so mariborske organizacije privatnih nameščencev že doslej nastopale skupno v vseh vprašanjih, kjer se je za to pokazala potreba,
JUSTIN GUSTINČIČ,
Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Največja, najcenejša in najhitrejša mehanična deiavnica, zlasti za kolesa, motocikle, otroške vozičke, šivalne stroje, pisalne stroje, gramofone, kakor vsa mala in velika mehanična popravila in okretala. — Lastni prostori za po-niklanje in emajliranje z električnim pogonom.
Klobuke
kravate, ovratnike, nogavice, palice najceneje pri tvrdki
Igo Baloh, Vetrinjska ul. 18
Anton VaupotiC vdova
SODNA UL. 16, se priporoča v izvršitev vseh sobo-, črkoslikarskih in pleskarskih del po najnižji h cenah.
ter želi, da bode tako tudi v bodoče-Želi pa tudi, da gredo vse organizacije in člani vseh teh organizacij med svoje neorganizirane tovarišice Ul tovariše, da vzbude v njih stanovsko zavest in borbenost in pridobe z nji' mi svojim organizacijam nove člane — nove borce.
Predsednik se je zahvalil g. Skazi za njegove besede in . pozval navzoče, da sledeč njegovim besedam, delujejo v dobrobit svojih organizacij ter zaključil lepo uspeli sestanek-
Tiskovni sklad.
Krajevna pol. organizacija v Ptuju
je darovala za tiskovni sklad »Del. politike« 100 Din, Hvala. Posnemajte!
TVORNIM KIH.IH on.BA«VUASOWIRWSŽA iNSTZtUdOA DRUŽBA Z.OZ.L3UB13ANA ,/./m //
. •
ORIENT
TERPENti
PRODA3ALNA
DUNAJSKA C. 14 LJUBLJANA
poLEameoviNA SCHNEIDERZVEROVSEK
j PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CE
luan Jančar, Ljubljano
Izdelovanje oljnatih barv, lakov, firneža in steklarskega kleja.
Prodajalna: MikloSičeva cesta Stev. 4 Skladišče: Vidovdanska ctsta Stev. 14
Zaloga vseh potrebščin za slikarje, pleskarje, ličarje in v te stroke spadajoče.
n
A- JANEŽIČ
LJUBLANA, FLORJANSKA UL. 14
Industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov.
Cenjenemu občinstvu najvljudneje pripo-Za ročam šolske zvezke in trgovske knjige. E,
Priporočam svojo veliko zalogo
„DOKO“
čevljev
za dame, gospode in otroke ter vseh vrst usnjatih dokolenic lastnoročnega domačega izdelka. Oglejte si zalogo v Prešernovi ulici St. 9, na dvorišču.
Ivan Čarman.
Vsi kupujejo obleke pri
J.Trplnu,nor,livni ltg17
ker tam se dobi sukno že od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistnO drugo blago po ___________najnižjihcenah.
Oe
&
©t
Ae
&
n
*
cesabzeute?
Želite li šartlje, pecivo, močnata jedila in torte v najvišji popol-ndsti in lahki prebavljivosti?
Potem napravite iste izključno po Dr. Oetker-jevih receptih in z Dr. OETKER-jevim
mm praškom
Najboljše in preizkušene recepte pošilja na željo brezplačno in prosto poštnine
Dr. Oetker, Maribor
d. x o. x.
Centralna vinoma d. d.
nudi zajamčeno pristna štajerska, dolenjska, dalmatinska in druga vina.
LJUBLJANA, VII
Frankopanova ulica štev. 11
NAJBOLJŠA
SVINJSKA MAST
Znamke
I. P« Znamke
Lastni izdelek tvrdke
E. Popovič, Ljubljana
se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kg ter v sodih po 50, 100 in 200 kg.
Točna postrežba! Cene nalnlžle!
Nabirajte
nove
naročnike
o o o o o c c o o a c c ooooooooooo
O o o o o on n o; DDoooaooo”
 i hi 	SM08iNSp
'"l	'
	
Hi ■	
	
•— itn*-1. ... > -i-T-l-f ji .. T|,- Tt ‘:n -i
Pozor!
Sodrugi, prijatelji, igralci harmonike, kateri želite kupiti res dobro, trpežno In krasno izgotovljeno harmoniko, dobite isto pri
L Potočnik
izdelovalec različnih harmonik, Selca pri Škofji Loki, Slovenija.
^Sprejemajo se tudi vsa pospravila v strokovno, trpežno ’ ter solidno popravilo. Cenik se pošlje zastonj.
GcincinnncicincinnciCTnnCTCic3Cicinc3Cinnnci
G
ci
rs
>3
n
3
rs
3
3
3
fB
3
ri
3
p-s
3
a
**
3
rs
3
f-l
3
3
G
B
B
B
B
B
„p
Ali že uporabljate
23 [l
II
P
a
»	i
Dobiva se jo povsod. Dobiva se ]o povsod.
aBtaaaaataaamaaamaataauaaaaaats
fTi.kar: Ltnd.kn tičkama d. d. v Maribor«, predstavnik Josip Oilak v Mariboru. - Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribor*