I ,'t .. L. Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K Jednote. ŠTEVILKA. J0L1ET, ILLINOIS. S. JASI AiUA H>13. LETNIK XXII. Župnik Kalan preklicuje! Prosi odpuščanja in se hoče poboljšati! PrevzviŠeni gospod škof iz LaCrosse poslal Kalanov last- ; norocno podpisani preklic Rev. John Kranjecu z željo naj se ta preklic tiska v "Amerik. Slovencu". Dne 28. dec. je prejel naš urednik John Kranjec iz La Crosse od Prevzvišenega škofa James Schwe-^acha pismo, kateremu je bila prilože-na izjava g. Jak. Kalana, ki se tako-le glasi: Priznam in izjavim, da sem jako - ki sem ga povzročil. Molite za da bom v prihodnosti trajno živel kakor se za katoliškega dubov-spodobi. Prosim tudi svojega ^vzvišenega škofa v Ljubljani za Puščanje zaradi moje nepokorščine. ,,_f8a izreka: "Die sehechten Fruechte nicht, woran die V, espen na- >Wa gen" (Ni slabo tisto sadje, katerega grizejo ose) ni rabil PrevzviŠeni škof v La Crosse, ampak je prišel od nekod drugod." Willard, 24. dec. 1912. JAKOB KALAN", m. p. župnik. Silijo nam v pero ostre besede, pa imejmo s skesanim grešnikom • usmiljenje. G. Kalan prizna svoje zmote, jih obžaluje in prekliče: želimo le, da ostane na potu poboljšanja stanoviten. Konštatiramo, da je bil naš časnikarski boj proti grozečemu verskemu razkolu v Waukeganu popolnoma o-pravičen in potreben, kar sedaj g. Kalan pravzaprav sam priznava. Nam se je šlo za to, da obvarujemo dobro slove,nsko ljudstvo v Waukeganu duševne in gmotne ode. Vodil nas je v tem boju pošten nam. n, ni se nam šlo za osebo, ampak za stvar — za resnico, in resnica je zmagala. Radovedni smo le, kaj bodo sedaj rekli tisti listi, ki so se zavzemali za Kalana in obsojali pisavo "Ani. Slovenca"? ŠE NEKAJ G. SCHNELLERJU NA UHO! Schneller, preberite zadnjo štev. časnika"! Vidite, tam zastopa g. Jo-'P Cesarek ravno tisto stališče glede ^4v«tišča kakor "Am. Slovenec", da mreč iz slov. Zavetišča ne bo nič in «Veseli nas, da se glasilo MW. ?«t;>e strinja i nami. Ali bo. - ..relet]ivo;"¥a lircŽsednika o V * kal, ' 1 sramotno pismo napisali, TJ* 8H našem« uredniku? VdnotinT erl Cle" la odstavek D. - obn, '"T" se ^lasi: "Udje, ki W?n J° ta,k° k3kor se "e spodobi Wn™ Ud°m' 56 susPelldirajo." 80 "armu uredniku, ki je že dol-Jednote očitali, da ima «avsko krvjo umazane roke, to se ili k(!,;a Je nekak morilec; kdor mori kakor » 56 Pa g°tovo ne obnaša tako Ali ni ! S.POdobi Jednotinim udom. ,°TeJ Vasa sveta dolžnost, da c B* uda suspendirate ali izločite? Jednofi f ne st°rite, delate sramoto seboj 'n , trp'te take«a člana med imate »T 0 krivdi urednikovi •tot pajt, t°V° v žeP«. drugače bi Vi "ote Ve , n mož in Predsednik Jed-ViodPlIl ne m°gli komu takega | !er, bistva očitati. Na noge, Schnel- ^e„er! MeSeca januarja 1912 okro" -VSem društvom Jednote nemški lis,"'00' kakor Pošlje škof pas-''skana «a okr°žnica je bila tudi -Nrca Ig j 2 A™' S!0veneu" z dne 1. ,bCse ' V tej okrožnici pravite Ct'> varujt' "DraS' člani in člani-111 PrepiraC -e medsebojnega sovraštva ?k° se t 'fVlmo v slogi kot bratje in lka kriv' mukoli izmcd nas zgodi Pll» in • poravnajmo jo 1 e-'seŽemomirnim načinom. D; se je le za to, da vcepi našim ljudem toliko spoštovanja do samega sebe, da ne prodajo svojega prepričanja in svojega glasu za čašo ječmenovca. Omenjam le še, da je g. Schwe ger eden najradodarnlejših podpornikov domače župne cerkve. Mi le želimo, da bi imeli več takih mož in bolje bi bilo za nas. Ni oni najboljši narodnjak, ki govori .>.:•' .tw.K-s.-.. >; ' rodu in ki kriči: živijo Slovenci! marveč oni, ki za narod res dela, ki pomaga narodu do ogleda, ki pazi na to, da se zatira mej nami vsaka neotesanost in se trudi, da se moremo o vsakem oziru zavestno postaviti na stran vsakemu, ki ni naše narodnosti. Prepričan pa sem tudi, da bo g. Schweiger to nepremišljeno in neopravičeno opazko listu odpustil. — Rev. Jos. Pollak, župnik Hibbingški. 4o: *k ______HH.„. Da r0n>nih t0" sta' bode m po svojih Kaj ' m°čeh vedno ob strani." kras ' -epe b«ede? Skof bi ne mo- V st« P r86 P'Sati- A Vi' * Schnel-. Slov 1 '' se ne ravna po njih. v in dost vas Popolnoma mir- lst« bili ° °P°zoril na to, da Vi V stopah°°blaŠČeni od Jednote, da 01 "jen ' V Pri Zavetišču »k- : Namesto- da bi stvar" ,Qcll>išljen 111 zagovarjali svoj ne- inP Po urej [alf' pa ste vzeli 'o^31, in V r°8ve L."'- ' ga imenujete morilca C.Hirn; -J fe vse- Ali Je t0 tisti ;, JJs'h dok!" Cp način? Ce nimate * »Odoi 'ZOv za opravičenost svo-^0V-vanja pri Zavetišču> ko io ° Vas .m zmcrjanje, potem je "tot žt»o,„ Vl kazete s tem le svo-n°st za predsednika Jed- bel; Resnici čast. v .J'lko obžalujemo, da so beli i '' Slovencl> besede g. "V'iSerion ai na d JC eden najuglednejših ' " sl°ven ,anee- K®1''«® se je truda j,- naselbino v bližini est i„ nas'm ljudem preskrbel vin trVrfak VC' da se moz vest" i ObI i' da Pr'P°m°re našim ' AX) delavnic bo zaprlo svoja \rata, uko >e naročilo izpolni. Goste skupine delavcev so potrpežljivo čakale izven poslopja, v katerem se v vršilo zborovanje, in so spremljale čitanje štrajkovnega povelja z glušilnimi vzkliki in drugim hrupnim odobravanjem. Policiji se je komaj posrečilo, preprečiti sestavo parade, s katero se je hotelo vsaj na vzhodni strani izraziti razpoloženje. Deželni odbor je pozneje odobril sklep krajevnega izvrševalnega odbora in obenem enoglasno imenoval svojega predsednika T. A. Rickerta iz Chi-cage za štrajkovnega voditelja. G. Rickertu bo stal na strani iz 1000 članov obstoječ štrajkovni odbor. Zastopniki delodajavcev izjavljajo, da jim zahteve zaposlencev niso bile predložene. Z ozirom na to je menil Henry Waxman, blagajnik deželnega odbora: "Tovarnarji tudi poprej ne naznanijo, ko znižajo naše plače. Mi se ravnamo enostavno po istem načelu." Štrajkarji zahtevajo 20odstotno po-višbo plač z najmanjšo plačo $10 na teden za ženske in $16 za moške. Cez-urno delo se ima plačevati poldrugi-krat in ob nedeljah dvojno. V nekaterih slučajih znaša plača zdaj baje ne več nego S8 na teden. Avtomobile kradejo. New York, 26. dec. — Avtomobile kradejo v državi, posebno v mestu New York, v tolikem obsegu in s tako dobrem uspehom, da .so prišla oblastva do trdnega prepričanja, da izvršuje krajo in ropanje daleč razširjena tatinska druhal, in sicer sistematično. Policija mesta New Yorka je izjavila, da ne more ustaviti kradeža avtomobilov. Tekom zadnjih 4 let je bilo v mestu ukradenih samodrčev (avtomobilov) za milijon dolarjev, in samo V nekaj slučajih se je posrečilo, prijeti tatove iti pomagati posestnikom aVtonwK-1 o, ioper oVe SiVtiiiiicT Petnajst zasutih. Winnipeg, Man., 30. dec. — Kmalu potem, ko so se podali tesarji Crows Nest Pass Coal-kompanije danes za-rana na delo, je izdrsnil vsled milega vremena zemeljski plaz, ki je zakotalil na stotine tonov kamenja, blata, snega in ledu. Iz nobenega znamenja ni bilo sklepati na tak slučaj, in petnajsteri tesarji so bili potegnjeni s plazom vred 500 čevljev globoko v dolino, kjer so jih pokrile razvaline. Doslej so izkopali štiri trupla, in za ostalih enajst ne goje nikacega upanja. Nov upor. Washington, D. C., 31. dec. —"V pokrajini Durango v Mehiki so zopet nastali nemiri, po brzojavki dospeli v tukajšnji državni urad. Mehikanska vlada je izjavila, da "ni kos upornikom. Ti prodirajo proti mestu Durango, razdirajo železniške tračnice in razde-vajo brzojavne napeljave. Milijonarka umrla v zapuščenosti. V New Yorku so našli zadušeno 75-letno gospodično Oktavian Friedrich, ki je bila 25kratna milijoharka. Stanovala je skoraj pol stoletja v eni in isti hiši čisto sama zase. Umrla je v strašni zapuščenosti sredi 15 mačk. Policija sumi, da je bila vmes zločinska roka, vendar je pa mogoče, da se je zadušila slučajno vsled dima, ki ga je povzročil majhen ogenj. Ogenj so ljudje opazili in poklicali požarno bram bo. Ko so udrli v sobo, so našli mili jonarko že mrtvo v strani zapuščenosti. Za posteljo ji je služila žimnica, po'ozena na lesen zaboj. Ostalo pohištvo je tvorila miza in en stol. Okrog so ležali prazni zaboji, cunje, cinasto posodje. Na polici nad pečjo so našli v lesenem zabojčku ožgane ostanke bankovcev v vrednosti $500. Stano vanjska vrata so bila zabarikadirana, obleka polita z oljem. Kmalu po smrti milijonarke se je oglasil kot dedič celega njenega premoženja neki brivec, ki ima v isti hiši svojo brivnico. Dvom ali gotovost. Pri vseh svojih podjetjih želimo bi ti primerno gotovi uspeha in posebno je to resnično pri izbiranju zdravila zase in za svojo družino. Neradi tve gamo svoje življenje z uporabo dvom nih, neznatnih zdravil, marveč si rajši izberemo tacih, ki so imela v sličnih slučajih popoln uspeh. Zdravilo, na katero se lahko vedno zanesemo, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, zlasti pri naglem nerazpoloženju, delni ali popolni izgubi slasti, pri raz-dražljivosti, slabosti, zapečenosti, gla voboli, revmatičnih in nevralgičnih napadih, črevesnih bolečinah in bljuvanju. To zdravilo očisti in okrepi celo telo. Dobro je pri vseh bolestih želodca in droba. V lekarnah. Jos Triner, 1333-39 S. Ashland ave., Chicago, 111. Najizdatnejše zdravilo za bolečine v mišicah in sklepih je Triner-jev liniment (mazilo). — Adv. 33 OBSOJENIH V i Triintrideset delavskih voditeljev morajo z novim leto v kaznilnico. W 4-- DEUVITVQ PRAV NIČ KRIVO. Ryan, predi. ' Structural Ironworkers' Internajtional"-unije, na 7 let. Leax e'nwtrth, Kas., 1. jan. — Frank M. Ryan, p edsednik "Structural Iron- worker?' li-ternationaF-unije, Herbert G. Hockin bivši tajnik unije, in 31 drugih delf skih voditeljev, spoznanih krivimi zatjote dinamitirati neunijska poslopja, je- danes pričelo novo leto z vhodom 'v lavezno kaznilnico, da pre-sede od en^a do sedem let. Vsak dettfvski voditelj je bil zazna-mtno.';.•) s šievilko, oblečen v jetniško oprav. - in qfc'.yeden v svojo celico. Rvsn ;je 'jč».n Francisca, tajnik "California f.ui V'ittg Trades' Councila", je "No. S4Ž6". i ockin nosi črez svoj hrbet v nU'c^;.'številkah "8425". Indianapolis^ Ind., 30. dec. — Zaprtje v zav^'^ssf kaznilnici v Leaven-wort hu, H je bilo danes pri sojeno triir.p vjej/;?'7nt delavskim unijskim urad:\l|soni,i Spoznanim za krive, da so ra^ev:,!i .Ustnino z dinamitom na o-zemlji: od l^Gstona do Los Angelesa. Kot načelnik unije, katere štrajk je bil navtd-it kot nagib za osnovanje di-namitpe zarote, je bil Frank M. Ryan obsofen -edemletni zapor, največja kazen kaitjd'&seh. Ryan je predsednik l ror.v j'kers' International-unije. Od • -etiiintrideseterih mož, spoznanih za kriv« kot zarotniki in pomagači v McNamarovih dinamitnih napadih, je bilo osera drugih mož, vsi v zvezi z Ryanom, obsojenih v kaznilnico vsak po šest let. iDva moža »ta bila obsojena v z por > -ak po štiri leta, tri-najst' iih 'jeVnpiip po tri leta, štirje ■vo 'I^VVV"^' ' torn ejj.dan4 in sest'enrn možem,* vštevsi Edward Clarka iz Cincinnatija, ki je priznal svojo dinamitno krivdo, je bila dovoljena svoboda pod ustavljeno kaznijo. Prizivne prošnje v prid vsem obsojencem se vlože na Združenih Držav prizivno okrožno sodišče. Predno je izrekel obsodbo, je sodnik Anderson prečital pregledno pojasnilo cele dinamitne zarote in rekel, da "je dokazano, da so nekateri obtoženci krivi umora". "Dokazi so odkrili strašno število zločinov poleg onih v obtožbi," je rekel sodnik. "Ti zločini so se vršili v imenu organiziranega delavstva, ali jaz ne verjamem, da organizirano delavstvo odobruje take čine. Vsaka organizacija, ki odobri in sprejme način postopanja teh obtožencev, je izobčenka in jo čaka usoda, ki je doletevala izobčence, odkar se je pričela omikana družba." Jolietske novice. — Nad dvajset Chicažanov, vrlih slovenskih mladeničev in članov "Danice", je prišlo na Silvestrovo zabavo Izobraževalnega društva "Slovenije" v Jednotini dvorani, kjer je bil zbran cvet naših deklet in fantov. Spored je obsegal ples, šaljivo pošto, tombolo pozdravne govore, petje itd. Vsakovrstne pijače dovolj iii najokusnejši golaš," ki so z njim postregle dične gospodične. Bil je lep ve;čer, da lepšega še nismo doživeli v našem Jolietu. Pl. Kiderlen umrl. Stuttgart, 30. dec. — Nemški držav ni tajnik Alfred pl. Kiderlen-Waechter je umrl nanagloma davi v svojem stanovanju po kratki bolezni, na obisku svoje sestre, v starosti 60 let. Pl. Kiderlen je bil minister za vnanje zadeve izza dne 10. junija 1910. Župan kot morivec. Pariz, 30. dec. — Velikansko pozornost je vzbudilo tukaj danes prijetje župana v Gentilly, predmestju južno od Pariza, pod sumnjo, da je poizkusil umoriti dve priletni, premožni gospe. Zločin je bil izvršen preteklo soboto, in sicer v neki vili v Pereux, kjer sta stanovali priletni ga. Chabreux in ga. Solet. Zločinec si je pripravil vhod v hišo pod neko pretvezo, in ko je pri šel v stanico, v kateri sta se nahajali nič hudega sluteči gospe, je takoj skočil nadnji in jima zabodel dolg nož v hrbet. Potem je utekel. Gospe sta bili prepeljani v bližnjo bolnišnico, kjer sta obe v smrtni nevarnosti. Sumnja je letela na župana v Gentilly, Evgena Pirrou. Prijeli so ga in peljali v bolnišnico, d& ga predstavijo iz oči v oči žrtvama zločina. Bržko sta ga ženski zagledali, sta vzkliknili zaeno: "To je storilec". Eugene Pirrou je v Gentilly znan in spoštovan kot veletržec, a prejkone je v zadnjem času po špekulacijah izgubil velike vsote. Nagib dejanju je bil menda rop. TURČIJA SE VDAJA V SVOJO USODO. Voljna odstopiti Janino, Skader in vse ozemlje zapadno od Odrina. 0DRIN PA HOČE OBDRŽATI. Staro leto se poslavlja Novo leto se predstavlja. Napisal A. B. Podoba, ki jo je uprizorilo društvo "Triglav", na Silvetrov večer o polnoči v Sternovi dvorani. Staro leto ...............g. J. M. Novo leto............gdčna. E. S. Staro leto: Postaral sem se, noge me nočejo več, nositi, ljudje me od hiše podijo, nikjer ne najdem pokoja. Tako hudo mi je pri srcu, da bi najrajši u-mrl. Kaj bo, kaj bo? (Kašlja). Lani, ta čas, kako sem bil korajžen, poln življenja, z najlepšimi nadami sem šel po svetu. A zdaj! Komaj leto (ini je minulo, in že sem sključen starec. Da, da veliko hudega sem v tem času doživel in malo dobrega. Bil sem v vojski na Balkanu proti Turkom, agitiral sem za volitve v Združenih Državah, komaj sem zbežal smrti na Titanicu— najboljše še sem se počutil v Jolietu, v prijazni družbi vrlih Slovencev! So to pošteni in dobri ljudje, imeli so me celi čas radi, kar sem zahajal k njim. Bog jim poplačaj za to! Prosil sem ljubega Boga, da se jim celi čas, kar sem zahajal k njim, ni zgodila nobena nesreča, ampak vsi so bili veselih o-brazov. In tako naj ostane tudi naprej! Novo leto; (nastopi): "Umakni se mi, ti štor leseni! Predolgo že nadleguješ ta svet! Zdaj je konec tvojega vladanja!" Staro leto: No, no, le počasi! Glej, glej, ta mladi svet, kako se šopiri. Pa takšno je plačilo sveta — nehvalež-nost! Toliko dobrfega sem prinesel ljudem celo leto, a zdaj na stare dni me sodijo od • r L Novo teto:''Opivit', žaliti, priznam, da si bil naklonjen io-lietskim Slovencem, nimajo se kaj pri toževati čez tvojo vlado. A zdaj si se postaral, svojo službo si zvesto dovršil, pojdi v zasluženi pokoj, in prepusti mlajšim močem, da dovršijo, česar ti več ne moreš." Staro leto: Tako se govori! Stare ljudi moraš spoštovati^ tako te uči 4. božja zapoved. Podajva si torej roke v mir in spravo, pozdravljam še z a d-n j o k r a t vse Slovence, tebi "novo leto", pa želim mnogo sreče in uspeha, vodi po potu blagostanja jolietske Slovence, so to dobri ljudje, vredni srečnih dni. Bog blagoslovi Tebe, novo leto in vse Slovence!- Z Bogom! (Počasi zgine iz odra). Novo leto (gleda za njim): "Sladko počivaj, staro leto, Bog s Teboj! (K občinstvu): Predstavljam se Vam dragi mi jolietski Slovenci, kot novo leto 1913. Prihajam k vam z najboljšim namenom, s sladkimi upi v mladem srcu, z veselim pogledom v lepo bodočnost. . Prej, ko sem nastopilo svojo vlado, prosilo sem nebeškega Vladarja, ki vodi usodo vseh narodov, naj se milostno ozre na mili slovenski narod, naj ga obvaruje nesreč, naj ga brani zmot; naj bo čas moje vlade blagoslova poln, naj bi jolietski Slovenci napredovali v duhu pravega napredka povsod. Vas pa, dragi jolietski Slovenci, prosim, sodelujte z menoj, ostanite zvesti svojemu Bogu in slovenski narodnosti, pojdite veselih lic na vsakdanje delo in nebo bo svoj blagoslov rosilo na vaše družine, na vaše hiše Nikdar ne bo potem temnih oblakov nesreče na obzorje slovenskega Jolieta ampak mir in zadovoljnost, napredek in sreča se bo naselila v vsaktero hišo Vsedobri Bog usliši mojo in vašo prošnjo! Prisrčno pozdravljeni v letu 1913! (Se prikloni in odide, zastor pa de.) _ Kaj poreče Bolgarija? Velevlasti odločijo o Albaniji in Kreti. Kako zdraviti glavobol. Kaj storite, kadar Vas glava boli? Ljudje, ki uživajo Severove Praške zoper glavobol (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia) ravnajoči se po navodilu, pravijo, da hitro olajšba sledi rabljenju. Imejte te praške pri roki; te hitro olajšajo -glavobol. Kupite jih od Vašega lekarnarja. 25 cen tov škatljica. Ako jih nima Vaš le karnar v zalogi, pišite na W. F. Se vera Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Svarilo. "The Daily Calumet" z dne 19. dec 1912 poroča: "Občinski sodnik Sullivan v sodišču v South Chicagi je v torek odpustil Antona Buschio, 9534 Avenue L, ki je bil obtožen, da je pretil usmrtiti go Margareto Medosh, 9485 Ewing avenue, vdovo po Frank Medosh, ki je imel salun in privatno banko. Buschio je bil posvarjen, da preneha groziti gej. Medosh. Buschio je rekel, da je dal Franku Medoshu v hrambo kacih $1,000 in da ni mogel dobiti svojega denarja nazaj. Odvetnik Foster, ki je zastopal go. Medosh, je pojasnil, da je bila zapuščina majhna in da je tudi možnost majhna, da bi se Buschiu iz plačala njegova hranila. Zatrjuje se da je kacih 150 hraniteljev, od katerih so mnogi v istem položaju kakor Bus chio." — Rojaki, čuvajte se raznih privatnih ali zasebnih bank in bankirjev, pri ka terih je vaš denar vedno v nevarnosti, kakor kažejo stoteri zgledi. Bodite previdni, da se ne boste kesali! London, 1. jan. — Po svojih dolgotrajnih diplomatičnih praskah so se Turki končno vdali zahtevam balkanskih zaveznikov v današnji seji mirovne konference v St. James-palači. Po Rechadu paši, predsedniku turške mirovne delegacije, je Turčija privolila v to, da odstopi dejansko vsa evropska ozemlja otomanske države, izvzemši Odrin (Adrianople) ter o-zemlje med istim in Carigradom, svojim zmagovitim sosedom. Pogoji, ki jih so turški delegati pred ložili konferenci kot protipredlog na zahteve zaveznikov so bili: | Prvič — Uravnava turško-bolgarske meje tako, da se napravi meja zapadno od črte, ki jo sedaj zavzemajo čete zaveznikov v vilajetu Odrinu. Drugič — Vprašanje glede Odrina imata rešiti Turčija in Bolgarija neposredno. Tretjič — Odstop ostanka evropske Turčije vštevši Janino in Skader (Scut tari), zaveznikom. Četrtič — Albansko in kretsko vprašanje imajo rešiti velevlasti. Petič —- Egejski otoki ostanejo turški. Naznanilo teh pogojev je bilo izvito iz turških delegatov z največjo težavo. Današnja seja je bila najvažnejša in najburnejša izza pričetka konference. Grški prvi minister, g. Venizelos, je predsedoval in povabil Rechad pašo, naj predloži turške protipredloge, kakor so Turki obljubili v ponedeljek. Rechad paša je rekel, da njegova vlaida predlaga podvreči vsa vprašaju^, yirscmni -odrinefap^ffotJftuia1« pp v'»$2E šfflah. v Ta izjava je razburila vse balkans';e delegate, ki So zaporedoma izjavili, ':> ne sprejmejo predlaganega posredovanja po velevlastih, in zahtevali, da turški delegati predlože resničen in sklepčen predlog. Potem se je vršilo nadaljnje pogajanje, dokler niso bili končno naznanjeni gori omenjeni turški pogoji. Konferenca se je potem odgodila, da se obvestijo balkanske vlade o turških pogojih. Upati je, da bo mir sklenjen do pravoslavnega Božiča dne 7. jan. ali vsaj do pravoslavnega Novega leta, ki bo dne 14. jan, "Najhujše minulo". Dunaj, 29. dec. — Državna poslaH-ska zbornica je po 17urni seji konečno sprejela začasni proračun. Skupni finančni minister dr. pl. Bilinski se je poslužil dnevnega reda za podrobno razprovo o škodljivem vplivu balkanske vojne na gospodarski položaj avstrijski. Vitez BilinSki je izvajal, da so vsi obrtnijski krogi težko prizadeti, posebno pa tekstilna industrija. Najhujša nevarnost tiči v močno pretirani odpovedi zaupov (kreditov) in viharnem odvzetju hranilnih vložkov iz hranilnic in bank. Vendar je minister omilil temačno sliko nadaljujoč: "Sedaj so na srečo tolažeči svetli pogledi. Najhujše je na videz minulo. Mnogoštevilna u-godna znamenja nudijo zagotovilo za izginjanje neprijetnih pojavov. V bodočnost smemo gledati zaupno." Vkljub tej trdni nad^, ki jo izraža finančni minister, vznemirjajo prebivav-stvo novejše odredbe vojnega vodstva. Za zimske mesece se naznanjajo večje vojne vaje. Te vaje se imajo, v kolikor je to sploh mogoče, vršiti na popolnoma vojskni način. Čete se imajo pripraviti na to, da ne bodo nastanjene v staniščih, nego v taboriščih na prostem polju. V zaščito proti zimskemu mrazu dobe odhajajoči polki kožuhe. Na višku časa. Madison, Wis., 26. dec. — Državnemu zakonodajstvu je predložen zakon, ki ima namen "oddajanje glasov po pošti" pri vseh državnih, okrajnih in mestnih volitvah. Zastopnik A. S., g. Josip Klepec, potuje sedaj po se-verozapadu. Priporočamo ga najto-pleje vsem naročnikom in prijateljem Am. Slovenca. Upravništvo A. S. Zahvala. Vsem mnogoštevilnim prijateljem od blizu in daleč, ki so me razveselili z novoletnim voščilom, izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo ter jim obratno želim zdravje in mnogo sreče v novem -letu. Joliet, lil, 2. jan. 1913. Anton Nemanich. 02335684 AMERIKAMSKI SLOVENEC, 3. JANUARJA 1913. Joliet, 111., 31. dec. — Na Sveto noč je bila prvokrat slovesna polnočnica v slovenski cerkvi Sv. Jožefa. Bilo je to nekaj krasnega. Cerkev čarobno razsvetljena in okinčana je bila natlačeno polna, kakor še menda nikoli poprej. Cerkveni pevci so prav ubrano peli s spremljanjem orkestra, prav milo so donele ljubke slovenske božične pesmi, čutil si se kakor doma, daleč tam v slovenski domovini. Božična kolekta se je obnesla kakor še nikdar poprej; posebno pri polnočnici so darovali pobožni verniki Božjemu Detetu "zlata" kakor nekdaj Trije modri. — Krožek Ameriška "Slavija" bo imel volitev novega odbora za leto 1913. prihodnjo nedeljo, dne 5. jan., zvečer v svojem novem zbirališču (Orpheum Hali). Pričakovati je, da se te velevažne seje udeleže vsi cenj. člani in članice, in da pridejo z imeni novih kandidatov za pristop v "Slavijo". — Rev. Anselm Mueller, O. F. M., frančiškan, prideljen tukajšnji nemški katoliški cerkvi sv. Janeza Krst., je obhajal zadnji četrtek svoj »zlati jubilej posvečenja v mašnika, ob veliki udeležbi č. duhovščine od blizu in daleč. — Rev. Fortunatus Hausser, O. F. M., Quincy, 111., ki se je udeležil zlatega jubileja v nemški cerkvi, je v petek dopoludne obiskal g. John Stukla, znanega mesarja pod h. št. 207 Indiana St., in potem g. Josipa Stukla, mestnega policijskega oskrbnika, oba svoja dobra znanca po njunih sinovih (Clarence ter Rev. Jos. F. in Eddy), ki so študirali v Quincy. Gospod je bil silno prijazen in je pohvalil svoje bivše učence Stukle. — Prošnja, da naj prefcivavci joliet-ski odločijo, ali se ima takozvana "commission form of government", to je mestna uprava po komisarjih, sprejeti ali ne, je bila ondan predložena okrajnemu sodišču in sodnik Cowing je takoj določil torek, dan 28. januarja 1913, kot datum za odločitev (election). — 143 prošenj za krčmarsko pravico je bilo predloženih snoči mestnemu .odbom, ki pa sme po. sedanji odredbi dovoliti samo 137 krčmarfkih licenc. plačali lic •"*>'\ccL"3: .'kov leta-j v Franklin lokešni. Pot na ta hrib iz mesta je precej zavita, zato ljudje navadno rabijo stezo, ki je precej ozka, strma in neokretna. Po zmrzli stezi nad sila globokim odprtim rudnikom, sem se s pomočjo žične ograje koneč-no vendar splazil do vrha. Zdelo se mi je kakor, da bi bil lazil na Triglav. Ko sem pa prišel na vrhunec, sem pozabil na ves trud, ker pred menoj sem v dolini videl celo mesto in vso okolico daleč na vse strani. Resnica: "Lepšega nikjer ni kraja, kakor kraj vrh planin." Prijatelj Krašovec je bil mojega obiska jako vesel. Prinesel je na mizo rujnega vina, koje sva hvalila po pravici. Rekel je, da je najbrž še boljše kot ga je imel moj' oče v svojem hisu, kar mu sem nerad pritrdil. Mož je prav po dobravško zgovoren in gostoljuben. Ži\%l! Posetil sem .tudi svojo nekdanjo sosedo, go. Barb. Žu-pec, roj. Judnič, ki me je s g. soprogom, mestnim trgovcem, prijazno spre jela za kar jima hvala. Obiskal sem tudi salunarje, onjenim gg. Trampush in Spreitzer. Virginia je krasno mesto. Sicer malo, a zelo mično. Tu ni veliko Slovencev, a več je bratov Ličanov. Njihove "junaške pjesme" se čujejo daleč po mestu. Slovenci hodijo v poljsko cerkev sv. Jan. Krst., kjer župnikuje Rev. Sengir, kogar sem tudi želel obiskati, a ga isto časno ni bilo pri domu. Pravili so mi mnogi, da je naš "A-merikanski Slovenec", g. F. Trampilsh, najbrž najpremožnejši Slovenec v Min uesoti. Saj je pa on tudi pravi mož od nog do glave. — Slovenec z dušo i telom. Vsem svojim anancem, prijateljem in sorodnikom želeč srečno, zdravo in veselo Novo leto, 1913, beležim s pozdravom J. Klepec. Bradley, 111., 27. dec. — Cenjeni g. urednik! Ker že precej časa ni bilo' nobenega dopisa iz Bradl*y, prosim Vas za par vrstic prostora v priljubljenem nam listu. V nedeljo zvečer, dne 22. dec., nas je obiskal Rev. Anton Berk iz Jolieta in nam pridigal v našem milem domačem jeziku. Večina tukajšnjih rojakov se je udeležila pridige, katere tako redko slišimo v tej deželi. Prijazni gospod je opominjal in nam razjasnil, kako se naj pripravimo za sv. spoved, da vredno prejmemo sv. Reš-nje telo in tako v pravem miru in veselju obhajamo rojstvo našega Izveli-čarja. Tukajšnji g. župnik se je res potrudil, da je cerkev dqj vso nanovo prebarvati in postavil dva nova stranska oltarja, tako da sta pravi kras. C. g. Antonu Berk se prav iskreno zahvaljujemo za trud in upamo, da nas o velikonočnem času zopet obiščt. Ro- smrti, pa se ne bo človek, tako piše jari socijalizem. Da so tudi duhovniki postali socijalisti ene in druge cerkve, oziroma se mnogo naslanjajo na župnika Jakopa Kalana. Septenv; bra meseca se mu je bilo v glavi zmešalo, ko je pisal v Glas Svobode, da je vsaki lažnik, tudi če je prav v škofovi obleki. Gospod Kalan je prišel k pameti, ki piše v Glasu Naroda št. 270, 15. novembra nekako takole: Prevzvi-šeni gospod škof, slab sad ne more biti, katerega ose jedo. Gotovo ne, Kalan je bil prej huji kakor osa, mu n,so pustili dobrega sadu jesti, ker je v dobrem sadu pustil strup jako nevaren za ljudi. Čudne razmere. Septembra meseca so bili vsi škofje lažniki. Tako so prifrknjeni tudi nekateri jari socijalisti. Vse duhovnike preštejejo; kadar pridejo pa do papeža, so siti do grla. Vsaka prižnica je na razpolago za pobivanje socijalizma in njegovega jaki pa, kateri so sedaj zamudili,.da se 1 gibanja. Jari socijalizem ima samo »o».c talrn rpHk, nri^no.,,, hude naskoke na cerkev m vero in rach tačas udeležijo tako redke pridnosti. Vsem cenjenim čitalceir. in Vam, g urednik, veselo, zdravo in sn čno novo leto. M. Štefani?. 1913. nego leta ii.12. — Čuvajte ?e tatov in vlomilcev, ki gc v zadnjem času spet pogosteje pojavljajo tupatam po mestu. Piko imajo zlasti na razne prodajalnice in sa-lune. — V Jolietu lahko kupite 21 raznih vrst kruha. Pečejo ga Angleži, Grki, Irci, Italijani, Judje, Nemqi, Srbi, Švedi itd., vsak po svoje. — The Gerlach-Barklow Co., jo-lietska tvrdka za izdelavo stenskih koledarjev, je zvišala svojo glavnico na $2,500,000, kar kaže dober uspeh podjetja. — G. Josip Stariha, krojač, se je preselil v bližnji Coal City, kjer je dobil delo v tamošnji veliki izdelovalnici oblek. — Zadnji dan zadnjega meseca v letu je danes, pa v Jolietu smo še vedno brez snega, hvala Bogu. Že mnogo let je preteklo, da nismo imeli tako lepega decembra. Kacih 30 milj jugo-zapadno od Jolieta rastlinstvo poganja in brsti in skoro cvete kakor spomladi, tako nam poroča g. Anton Nema-nich, ki je bil s svojim avtomobilom tamkaj zadnjo -oboto. In dan se že steguje, in do resničnega začetka spomladi je samo' še par mesecev, potemtakem bo zima kratka, dasi je bila pro-rokovana dolga in- huda. — Neki požigalec ali^ požigalci so bili na delu v Rockdalu zadnji teden. Prvi požar je nastal'predzadnjo nedeljo zjutraj Jn uničil med drugim Rud-nianov hlev. V naslednjih dn,ch je bilo še pet požarov, in ves Rockdale se je razburil. Posebne ponočne straže so bile uvedene, in požigalcu je pretilo linčanje, ko bi bil zasačen na samem dejanju Nekaj sumljivih klativitezov je v zaporu, in pridejo baje pred veli- , ko poroto. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bačnik Jakob, Bogdan Jožef, Boldan Mike, Gomazen Alojzij, Urban Karol. Virginia, Minn., 21. dec. — (S pota:) Iz Cliftholma sem se podal na Buhl, a mesto tam, se sem pripeljal po Mes-saba železnici na Sharon odkoder se mora iti peš ali z vozom v Buhl. Vedel sem, da ta proga ne pripelje naravnost v Buhl, kot Great Northern, a sem si mislil, da za nekaj korakov se ne gleda, ker je itak na Chisholmu G. N. postaja precej daleč iz mesta./ Ako ti paše v enem kraju, pa drugje ne prideš prav, pa se že potrpi. Sem se vsaj lepo sprehodil iz Sherona v Buhl, kjer sem našel malo število rojakov. Obiskal sem salunarja Arkota in Per-haja, ter mesarja Kaifeša. Od tu sem se odpeljal na Virginijo, kjer sem posetil med drugimi tudi svojega najbližnejega starokrajskega soseda, g. Johna Kraševea, ki je do 25 let v Ameriki in ima svoj dom na vrhu Eveleth, Minn., 25. dec. — Na Eve-leth sem dospel iz Virginije. Bil sem tu pred 10. leti, ko je bila blagoslovljena slov. cerkev na Sparti, a zdaj je tu vse drugače. Hiš je mnogo več na glavni ulici — Grant Ave., ki pa sicer niso ilikak ponos mesta, kakor na Vir-giniji in Chisholmu. Redkokatera hiša je zidana. Bil sem tudi po okolici, pa tod se mi ceste in hiše bolj dopa-d.ejo.. Rezidenc j t mnogo ' pili;" ti»<*i kjer uasinc: stanujejo. Si' C r- "'"V !!-••«•-. ! užbic je p. ;>ic, ki kr» V i< vr: -m r> 1> ,:i ; H>yšo olovico v j>redi mesto na Adams Ave. Cerkev je jako lepa', zidana iz rudeče opeke, a zvonik je visok in krasen, da ga je videti po vsej okolici. Dopadejo se mi tudi mili glasovi lepoubranih zvonov. Znotraj je cerkev pravi hram božji. Krasni veliki, dva stranska altarja in sploh vse, je jako okusno opremljeito. Odzunaj izgleda cerkev sila tiolj velika kot znotraj, najbrž zato, ker stoji na hribcu, a hiše okoli nje niso pošebno visoke. Vsekako pa je v čast in ponos dobrega slov. kat. naroda na Eveiethu. Staro slov. cerkev sem takoj že po barvi odprej poznal. Na Eveiethu bi morali imeti /slovensko farno šolo. Tu je na stotine slovenske, mladine, ki bo inače izgubljena za slovensko besedo, če se v tem oziru kaj kmalu ne ukrene. Poglejmo malo: Ameriške javne šole so v vsakem me-stli največja in najdragocenejša poslopja. šolski odbori vsacega mesta potrošijo toliko denarja pa leto, kot ostala mestna uprava, če ne še mnogo več, ker Amerikanec predobro ve, da so šole najvažnejši narodni zavodi. Kakšne šole tak narod! Narod brez šol — liarod brez bodočnosti! Da se ohrani naš narod v Ameriki, zielajmo slov. farne šole, ker inače smo in bomo izgubljeni, kakor pravijo na Slovenskem.) Obiskal sem tuk. slov. župnika, Rev. M. Bilban, ki je jako prijazen gospod, potem sem obiskal še druge rojake, m ,anapce, a vseli mi je nemogoče o-meniti. Omenili pa moram tukajšnjega sloven, črevljarskega mojstra, g. Mart. Paniau, ki je res mojster v svoji, obrti. Njegov prostor in delavnica se nahajata na glavni cesti in tudi v onem bloku, kjer je najboljši promet. Tako je prav, da vsakdo koj na prvi pogled vidi, da je tu črevljar. Trgovec in o-brtnik najprej pride do uspeha, če se nastani na glavni ulici, kjer ga vsakdo lahko najde, makari je samo eno uro V mestu. Polegtega pa ima g. Panian svojo delavnico mojsterski urejeno. Ima tri najmoderneje str6je: za šivanje usnja, za šivanje podplatov in za rašpanje in glajenje. Prvič sem videl kako hitro je prišit podplat na čevelj; v eni sami minuti ga ima prišitega. Tako gre delo hitro od rok. Če bi naroke šival bi imel pet parov podplatov dovolj za en dan dela, a zdaj jih prišije na svoj moderni stroj do petdeset parov lahko na dan, kakor se je izjavil. Sicer ga stroji stanejo večsto dolarjev, a pravi, da se hitro izplačajo, če je dovolj dela, 'kojega ima g. Panian vedno pre-obilo, zato ker dobro in hitro dela, kar odjemalci upoštevajo. G. Adamič! V New York želim priti svoječasno. Do tedaj Vam kličem— zdravstvuj I Konečno se vsem najiskrenejše zahvaljujem za izkazano mi prijaznost in naklonjenost. Želeč vsem Širečno Novo leto, beležim spoštovanjem , J. Klepec. Brockway, Minn., 26. dec. — Cenjeni list: — Minuli so božični prazniki. Vreme na Sveti dan je bilo tako lepo in toplo, da že dolgo ne. Kp sem pisal zadnjič, je šel - dež, ali is. njim je prišel sneg, katerega je roliko, da sani ravno tečejo; v kakem kraju že bolj slabo. — Na Sveti večer soio imeli peto sv. mašo o polnoči, drugo ob o-smi in tretjo ob polenajsti uri. O polnoči so zapeli pevci tudi tno slovensko, pri drugi maši peli so vse slovensko. Popoldne^bile so pelje litani-je. — Danes, na praznik s.v. Štefana, farnega patrona, "bila je ena sv. maša ob polosmi uri, druga sloves'na maša z leviti, 2 pridigar?!; in M^troslovom ob polenajsti uri. — Nevarno bolna je gospa Gregor Peternela. — Božične počitnice bo prebil pri svojHMf i ihaei Oman. — Veselo novo leto-i^*, z,drav čitateljein John Poglajen. '•, tega misli, da je, najbolj izurjen soci-ilis.. Hodi, hodi spat, takšen socialist, pa spi, da se nikdar ne zbudiš, st gospodu župniku Antonu Sojarju je pa tu pri nas. Tu ima naša fara "lokešnov" 5 in mesto, pa ne vidiš iz vsakega "lokešna" ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri sv. maši kacih 15. To je žalostno. Mislijo, da je zadosti čnkrat ali dvakrat v letu iti k sv. maši. Kam smo prišli Slovenci! V starem kraju ima marsikateri eno uro hoda, pa gre v cerkev; tukaj pa drugi narodi hodijo, naš veren narod se pa odteguje. To je pa zato, ker ima naš narod slabe časopise, ker je slab časopis slab tovariš. Eni imajo naročen Glas Svobode, pa ga od hiše do hiše nosijo. Zakaj bi se pa list Ave Maria ali Amerikanski Slovenec ne nosil od hiše do hiše, pa ne ta kačja šleva. H koncu mojega dopisa pa vse brav-, ce A. S. pozdravljam po širni Ameriki in vam želim veselo in srečno novo leto 1913., kakor tudi rojakom in rojakinjam v stari domovini. Naročnik A. S. in Ave Maria M» V. Kansas City, Kans., 15. dec. — Presneta para! Pa se res postavljajo kan-saški Slovenci. Čeravno bolj maloštevilni, a za napredek svoje naselbine iz Chicage. Kot general verske ar- skoz in skoz vneti, porabili so prav made hodi kot prvi v boju s sovražnikom med našimi armadami v Ameriki. Zatorej čast takemu duhovniku! Nadalje, jaz imam v rokah od kom-panije zaostali denar Markota Pluta. Rad bi ga poslal, a ne vem, kje da je. Še nekaj. Kar je vredno hvale, je vse vredno pohvaliti. V naši slovenski cerkvi ob nedeljah je tako petje kot nikjer v Ameriki. Pevci Slovenci, čast vam! Pri koncu dopisa želim mnogo uspeha našemu g. zastopniku Josipu Klep-cu po Združenih: Državah,'če pridemo v dotiko v ChishOlmul še večje veselje Mnogo pozdravov katoličanom in bralcem tega lista. Poseben pozdrav Markotu Plutu. John Vesel. Chisholm, Minn., 24. dec. — Slavno vladajoči' gospod ur. A. S.! Prosim Vas, pritisnite ta moj dopis v pVedale nam priljubljenega lista. Namenil sem se malo objaviti iz naselbine Chishof-ma. V nedeljo, dne 15. decembra, smo Gilbert, Minn., 16. dec. — G. urednik Araer. Slovenca! Vas prosim za malo prostora v tem listu, ker bi rad malo sporočil iz tukajšnje slovenske i naselbine. Novega nimam kaj pisati, kor to, da zimo imamo prav lepo. In z delom gre po navadi. In naša farna cerkev bo pa kmalu odzunaj obdelana, zdaj pa bojo z delom še zno- pošteno predadventni čas ter so prirejali veselico za veselico, katerih čisti dobiček je razveseljeval blagajnike raznih društev. Nad vse pričakovanje dobro se je obnesla Veselica, katero je priredilo tukajšnje, za olepšavo slovenske cerkve neumorno delujoče materinsko društvo dne 13. okt. t. 1. Kakor vsikdar v tej naselbini, imele so tudi topot slov. gospe posebno srečo, katera se je pokazala v tudi ta čas mnogobrojnej udeležbi tukajšnjega slovenskega občinstva, kateremu se je pridružilo tudi dokaj bratov Hrvatov in njihovih žena. Veselica sama na sebi je imela nekako podobo majhnega starokrajske- je kdo hotel. Vrhunec zabave pa je tvorila seveda razprodaja raznih društvu podarjenih rečij, pri katerem poslu so se izkazali tukajšnji cerkveni možje Špe-har Peter, Šterk Peter in Veselič Jurij kot res prav mojstersko v starokrajski. šoli izvežbane tolmače oziroma prodajalce. Res prav po mesarsko ojstro so vneli svoje sicer majhne a močne jezičke, nabrušene tako, da se človek ni mogel ustavljati njihovemu vabilu in je zopet in zopet vrgel nikel v ne-nasitljivo mavho nikdar dosti zadovoljne blagajničarke. Polno smeha in zabave je povzročila tudi vinska trgatev, v katerej se J' med drugimi v tatvini posebno odlikoval tukajšnji dobri faran g. F -k Jakob, ki je poleg gg. Šterka, C,vitko»'i-ča in drugih moral, končno po dobro izurjenem redarju Martinčiču Antonu ulovljen, dosti nikelnov kot kazen pre' peljati ,iz svojega v tuji žep. No, P3 kakor smo slišali, ni bilo ne njemu, ne drugim nič žal, saj so se odškodova z dobro in okusno pijačo, katero je tudi ta čas brezplačno podaril blagi dobri naš faran g. Vidmar Anton. V5l> katerih grla so bila namočena ž nj mu prav glasno kričijo tja na njegovo gostoljubno farmo: Bog plačaj! Nu, pa kratko: Bilo je prav veseta ker je viselo in šumelo. Najbolj ve* selo pa je bilo v blagajničarkinem ze' pu, ker je dobila o tej priliki mnogo sicer malko umazanih novih prebiva'1' cev znanega imena — dolarjev. Bilo jih jc okroglo 140 prav ljubkih. privoščimo ji vsi, saj je bila, pa tudi hvaležna Majerle Marija in je takoj * imenu društva nabavila v tukajšnje! cerkvi vse polno novih električnih :u' čic, ki gorijo sedaj v cerkvi društvu zadoščenji in radost, vsem tukajšnji® faranom pa v ponos, da imajo t0®' pridno in vrlo delavno materinsko društvo v svojej sredini. Nabavila je ga sejma, zabeljenega z raznovrstnimi ^^^^ šalami, katere so uganjali razni tukaj-j di blagajničarka lep nov karpet v cer-z;s cerkev in nje olepšavo vneti,! kvi. Pa pika in konec — o ne. g- snji, pri obeli Derčarjih stanujoči fantje. Razne reči za semenj sta nabirali vrli tulAsnji ženi gg. Janžekovič in Buko-vac, ki sta z dobro nabrušenim"! jezikom omehčali razne osebe, da so podarile reči brezplačno. Na veselici samej je bilo kajpada vrlo postreženo lačnim želodcem in žej- traj začeli. Bog daj, da bi kaj kmalu i n'im grlom. Saj so se prav po staro- ,. , , . delo dovršeno bilo Nikoli se človek imeli v cerkvi po drugi sveti masi no- .... , , . • „„ k Bogu ne more potožiti in moliti, ko vo zborovanje, katero se je vršilo za-1 . & ' . „ .' ,. ,■ ■ , , -i ^ i nimamo svoje lnse božje. Zdai sv. radi ustanovi ienja katoliškega poko- ; ... 1 ... .... , ',, ■ ■ „,• „ i. i... zakramente hranijo v zupmscu, in ob palisca. In odbor je izvoljen, kakor y sledi: Tajnik, g. Pavel Oman; blagajnik, g. Timothey Sullivan; oskrbnik. - J. G. Heupo _ icg.i se vidi. i .. je , m, .. .ill . :•„ Se v v vi,. '; "^HdlBiKtiM ' : ' - ' bil v' CM«hn dosega. Zatorej \»i za enefra eiUn j za vse, in potem se pride do cilja, | katerega se trudapolno namerava u-stanoviti. Ko hitro spomladansko I solnčece zašije, takoj se prične katoliško pokopališče vrejevati, in ko bode vse dovršeno, se bode pokopališče blagoslovilo, In ravno ob tistem času bode pretekala električna kara iz raz-ličnih mest. Vs^ tisti, kateri se zanimajo za sveto stvar, se lahko udeležijo tudi iz oddaljenih mest, kot pri blagoslovu katoliškega pokopališča bode več slovenskih duhovnikov. Pokopališče bode zares kras katoličanom V sredi bode stal velik sveti kip. z j imenom Kalvarija., Z vso hinbrostjo se trudi naš častiti g. župnik Schiffrer i glede cerkvenega napredka. Krasna obhajilna miza, ki je stula 300 dolar-1 jev, in na vsakem koncu svete obha- ■ jilne mize krasni angelji, držeč v ro-j kali električne luči; in lepi svečnik, ki stal 100 dolarjev; in povrh tega so. delavnikih je sv. maša v župnišču ob sedmih zjutraj. To pa veste, gospod urednik, da to je mal prostor. '! h žalostno, ko naš narod tako m-. '7ostaja od sv. maše ob nede-ramota za nas. Jaz sem l;:l v Chisholmu ti)i leta, pa sem vide}, vsako nedeljo, da je bila polna cerkev, ki je bila še enkrat tako velika, kakor krajsko prav čilo sukale okoli gostov za natakarsko službo kakor vstvarjene ga. Medved Marija in nič. bolj počasna, prav nad vse zgovorno postrežljiva Majerle Katarina. Bile so res prave usmiljene Safriarijanke, ki so prav iz srca rade postregle, seveda za gotovi denar. Njima je prav marljivo pomagala ga. Ritmanič. Sladoleda poželjivim želodcem pa ni nikakor odrekla mile prošnje ga. Drganc, ki je v kotu v hali prav rada podelila za bele ni-kelne mrzle in sladke tvarine, kolikor rednik, počakajte, torba še ni prazf13* imam še več. Že pač dolgo n;ief!j prišel, le kar z lepega mir in posluj če ne bo grmelo. Dne 27. okt. je imelo tukajšno najmlajše, a po udih največje drtJw^°| Srca Jezusovega svojo veselico, ki n nudila še precej mnogobrojnim udel6"! žencem razne zabave pri dobrem 'e\ tošnem vinskem moštu, rudečem belem, pri vinski trgatvi, posebno pri reflanju lepe, seveda zopet z'a'e ure, katero je, kakor se sliši, naklon' samosvoja tetka sreča tajniku drust1^ Torej zopet par veselih uric v slov«n . skej naselbini. Pa to še ni dosti za predadvent ^ čas, si je mislilo tukajšnje dr jJ "Triglav", zato pa hajd na igro- S res nam jjf Tlpnzorilo Tnrcirovapo štvo dve jako šaljivi igri: "Trije P11 (Nadaljevanje na 7. strani.) je lz j? odplačalo dolgov 2,600 dolarjev tega se vidi, da je nepravična pritožba -onih, ki pravijo, da ljudje vedno darujejo, vkljub temu pa je znu rom veo i i mi vidi ■dolgov, pa tole Čez vse "špasno" sfe mi vi nikdar ne da niti nikelna za cerkev, in ravno tisti ima največ govoriti. In če kdo da za cerkev z desnico, nikar ne lovi nazaj z levico. l'n koncu dopisa želim vsem srečno m veselo novo leto, in tebi, mili mi list. mnogo uspeha. John Vesel. Chisholm, Minn., 9. dec: — Cenjeni g. ur. A. Š.l Prosim/uvrstite ta moj skromni dopis v predale nam priljubljenega .lista. Ne morem si fta.i, da razpolagam nekoliko pojasnila iz nase naselbine oziroma iz Chisholma. Z delom še ni tako slabo tuKnj: vm ki so pridni, zanesljivi delavci, imajo delo iii še precej dobro zaslužijo. Seveda vse je drago, in če kdo redno ne dela, Si ne more nič prihraniti; ampak kdor stalno dela in s svojim zaslužkom pametno in varčno ravna, si lahko lepo svoto prihrani vsako leto. Seveda razuzdanim ljudem ni nikjer po volji. Nekateri plesnjivi socijalisti se spotikujejo, in naravnost sami sebi v obraz pljujejo, ker doprinašajo drug druzemu naskoke na sv. vero. Večina socijalistov ne razumi sv. vere. Tako piše dopisovalec Proletarcu št. 273, da verski fanatizem velikansko škodi človeški družbi. Pomilovanja vreden dopisovalec Proletarcu! Gotovo je spal pa šnops pil, da je v pijanosti tako ro-govilil. Pač ne ve, kaj pravi sv. pismo. Sveto pismo naravnost govori: naraščajte in množite se.in polnite zemljo. Peta zapoved se glasi: Ne ubijaj. Ne delaj krivice tjližnjeni«'-Dopisovalec Proletarcu triJs, kolibo vonj, ropov, napadov, ubijavsiev in kfiJ vem kaj še se je storilo po versko zagrizenih ljudeh, še rečem: pomilovanja vredna taka pamet. Zakaj se socijalizem tako širi? Povedal t!. bodeni: 1. Čakanje "talenge", da bi vsi enako imeli; 2. treba ni, zaporov, policma-nov, vojakov i. t. d. še živali se bojijo Ali že imate Severov Almanah in zdravoslovje za slovence za 1913? Ako ne, dobite ga od vašega lekarnarja zastonj" Varujte se vnetje sapnika, oslovski kašelj, davica, in razne pljučne bodo sledile ako ne ozdravite k^šlja takoj Nabolj uspešni način preprečiti takih neprilik obstoji, da ozdralteprri znak prehlalm in tako okrepite ustroj. Ako ozdravite prvi prihlada s (Severa's Cold and Gnp Tablets) Severovimi Tabletimi zoper prehlad in hripo t"? .;■■■---in kailja s—----i Severov Balzam za pljuča (Severa's Balzam for Lungs) 25 in 5°c se Vam ne bo treba bati vnetja sapnika, liripavosti, davice in tem podobnih nepri'1 dihalnega ustroja. Zgorajna dva zdravili sta najboljša za zdravljenje navadnih bolezni grlu in pljuč, ki so učinek razpostavljenju mrazu in mokroti. Na probaj so ▼ vseh lekanah. Zantevajte Severova Ako jih vaš lekarnar nima v zalog, pišite nam. Čitajte najo knjižico ''Pljučne Bolezi" ki je ovita okoli vsake steklenice Severov lianama za I lJMča in katero pošljemo zastonj tistemu ki piše zanjo. Ako hočete vedeti, kako zdraviti razne druge boleni, pišite tt» W. F. Severa Co. CEDAR RftPlOS iowa;