146
„DOM IN SVET'i 1889, štev. 7.
»
Slava Vodniku!"
i.
Vodniku.
Razkrit je kip. — Na onem mesti, .sKjer delal si za narod svoj, Živeč le zanj v ljubezni zvesti, Postavljen spomenik je tvoj; Mi vijemo ob njem spomine Iz tvoje, naše zgodovine . . . Grenko-sladak je pač spomin: V minule dni oko nam gleda, Kar gleda, to je dedov beda. A ti, Slovenov prvi sin, Glasnik si prvi njih vrlin! Glasnik, vodnik ! — Navdušen glas Poslal si v mesto, trg in vas. Da oživela bi beseda, Očetov glas na rodnih tleh ... Ostrmel ded je v glasih teh: Kar čul je v teku davnih časov, To slišal je iz tvojih glasov! In zbistril se je vid mračan In z novo silo se pričelo Pokojno je. duševno delo, Slovenstvu vstal je lepši dan!
Izgubil je s tabo Vodnika naš ded: Kot prvega pevca Slavi te naš svet.
Globoko nam v duši Klic žije glasan, Navdušena pesem: »Ilirija, vstan'!«
»Slovenija, vstani!« Prepevamo mi; Ne peli bi tega, Da nisi žil — ti!
Tod zreš na nas! ... Na onem mesti, Kjer delal si za narod svoj, Živeč le zanj v ljubezni zvesti, Razkrili spomenik smo tvoj. Iz pesmij ti pletemo lovor,
V  slovesni spev se zlija govor:
»Po tebi ni sina, Ne hčere bilo : Dovolj je spomina, Te pesmi pojo!«
V  blagosti dneh in dneh nezgode Slavil te rod hvaležni bode — Naš prvi pevec Valentin,
Da večno žil bi tvoj spomin! —
A. Funtek.
fj
:JSt-
II.
Ob   slovesnem   razkritju
Vodnikovega spomenika.
faj li pač pražnje tako naodeta je danes Ljubljana,
Zorni nevesti nalik sredi slovenske zemlje? Bo-li visoki jo gost počastil se svojim pohodom,
Morda obišče jo car, morda kraljica krasna? Praznik praznuje Sloven, sijajni svoj narodni praznik,
Njemu v hvaležni spomin, ki mu buditelj je bil. Žarno zaznal se je dan — prisvetil je v mili nam zori —
Lep kot nijeden pred njim : naše zavednosti dan. Vzbudil je narod iz sna, in narod goreč je prihitel,
Kazat hvaležnost in čast njemu, ki bil mu  vodnik. Bronast na marmorju kip postavil je možu Vodniku
V trajne zahvale dokaz, v večne ljubezni pomnik.