ZNAUVIČ SMO SE SREČALI str. 7 STÜDENEC str. 10 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 11. julija 2002 Leto XII, št. 14 Števanovci, 29.juniuš Pavarske igre - ženske so pokazale, ka tü znajo kositi V nedelo, 29. juniuša 2002, so Števanovčari znauvič pokazali, ka se leko godi, če vküp primlejo, če se trüdijo, če lüdi pozovejo, če se njim zavüpajo. Predsednik Drüštva za lepšo ves Laci Kovač je na začetki programa tak napovedo, ka prej do držali vaške igre. Leko bi pa batrivno imenüvo te igre za pavarske igre zatok, ka so Števanovčari igre vküppostavili iz pavarskoga živlenja. Vse, ka so meli, bi sami Števanovčari nej mogli postaviti, kakoli je nji bilo več. Pozvali so ekipo z Verice-Ritkarovec, stera žau nej mogla pridti, prišla pa je iz Andovec. Sami so pa vöpostavili edno ekipo iz Otkauvec, dvej pa iz Števanovec. Zvün toga je bila edna ekipa samo iz žensk, stere so pa ja vöstanile na tej igraj. Zakoj so tau bole pavarske igre bile kak vaške igre? Tak se je začnilo, ka so ženske šle travo kosit. Sedem ji je bilau, stere so kak moški v roke vzele vösklepane kose pa so nared nut stanile kosit. Kosile so kak moški. Na rekord leko povejmo, zatok ka so tak rezale, ka so napona edna drügoj za ritjov bile. Depa sonžet je čisti postano. Ta najstarejša je 70 lejt stara, depa ona je vodila ekipo. Ona je najlepše kosila tü. Vertinja Marija Zankoč, gda sam jo pitala, od steroga mau zna kositi, mi je etak prajla: »Tau je tak, ka gda sam ge za snejau prišla, so mi kosau pa plüg dali v roke, nej pa žamatni stolec pod rit. Tak ka je tau bio moj Žitek, etak smo leko živeli, držino gor držali. Pa delam eškegnes tü. « V ekipi so bile ešče k njej valaun, depa mlajše ženske tü. Za velko poštenje so vrejdne. Bi leko bile simbol Porabski žensk, stere so vsigdar trdo mogle delati. Nadaljevale so vse ekipe. Na sonžetaj so bile edne kaule razmetane. Tiste kaule so te ekipe, poseba Vsakša, mogle vküp postaviti pa raznok pobrali. Kaule so bile pripravlane za senau vozit. V ekipaj so nej samo moški, liki ženske pa mlade dekle tü bile. Gvüšna sam, ka nigdar ne pozabijo, kak so edne pavarske kaule vküp postavlene. Tau so mogli delati na čas. Te je žirija, prva liki bi saudila, poglednila, če so po pravom vküp sklajene kaule. Jožef Merkli je bio »birauf«, steri jevsakmau vsakši löč, vsakši lanc pa šrajf pogledno. Te kaule so sledkar ešče dosta trpele, zatok ka so se ekipe tak tü vösprobale, ka so na kaule naprej pa ozajek gor zvezali štrik pa so te štrik vlekli. Stera ekipa je kaule tapotegnila, tista je bila krepša. Igre so od tretje vöre do pau sedme neprestanoma držale. Moški so se tü vösprobali, steri baukše palepše pabola brž vej kositi, te pa hajde, ekipe so tau travo mogle vküp pograblati, v prt sprajti pa na kaule sipati. Po travo je prišo gazda Imre Dončec (Bružin Imre) s svojim lejpim konjom. Pa te so eške doste fele igre meli. Tej najmenkši so tü do »rejči« Prišli, oni so se tü meli priliko špilati. Moram znauvič pa znauvič priznati, ka so tej lüdje vküp prinesli, kelko so delali, kak so vödržati, tau je samo za(h)valiti vrejdno. Njij je gledat prišlo sploj dosta lüdi. Pa nej samo domanji. Bili so iz Varaša pa iz drugi Porabski vasnic tü. Večer pa se je vsakši leko z dobrim gulašom nadjo, če je že zadvečerka nej puni grato z fajnimi pereci, stere je nam Anuš Ropoš pelda, pa s tistimi dobrimi pokaraji pa pogače ka so nam cejli zadve-čerek ponüjali. Človek še je tak čüto, kak če bi doma bio. Tak sam mislila, ki so se cejli zadvečerek mantrale do večer že na bali trüdni. Ali pa Sto vej? Ge sam nej vidla tam trüdnoga človeka. Glavnom! organizatori Laciri Kovači pa vsejm drugim samo leko Čestitamo pa se zavalimo za te lejpi den. I. Barber 2 Nekak se je zmejšo Gda pride človek z naši krajov v Strasbourg, ne more kaj, ka se nej bi pito, če se je tü slučajno nej što zmejšo, gda je vküper dejvo tou našo okroglo Zemlou. Ka Porabje pa Prekmurje pašeta vküper nam je vsem jasno, samo Zakoj je te djau Alzacijo pa njeni Strasbourg na vzhod Francije, pa nikdar nemo znali. Seveda se zdaj pa vi pitate, zakoj tou pišemo. Zatou, ka je v Alzaciji skoron tak kak med Müro pa Rabo. Francuzi majo tam malo brejgov, gde rastejo gorice kak na Goričkom, pa malo dol, gde je tak ravno kak v Porabji pa gde raste kukarca. Namesto Rabe tam teče reka Ren, štera tala Francijo pa Nemajo na pou. Poleg toga pa skoron nete vörvala Štrkov majo telko, ka se njim znankar vsakši den kakšno dejte narodi. Na oknaj pa je telko muškatlinov, ka vse doj visijo. Sicer pa tisti, ka pride prvič v Alzacijo pa v Strasbourg, nema občutka, ka je prišo v Francijo. Kamakoli človek pogledne, vse ga spominja na Nemčijo. Tou pa zatou, ka je bila ta pokrajina pred davnimi lejti nemška, k Franciji jo je priključo komaj Ludvik XIV. Po tistom so lidge pa zemla še eno parkrat spadnoli pod Nemce, nazadnje med drugo svetovne vojno, Zdaj pa tak ali tak živejo v Evropskoj Uniji, gde sploj nega granice, tak ka je Včasik čista vseeno, če si Francuz ali Nemec. Zdaj, kda pišemo o Evropski Uniji, te naj napišemo, ka je Alza- cija nej samo pavarska pokrajina, gde pauvajo najboukša francuska vina pa najvekšo francusko kukarco pa gde ma kapüsta najvekšo glavé, liki je v Strasbourgi postavlen tüdi evropski parlament, kama odijo vsi predstavniki Evropske unije zdigavat roke, gda se ide za kakšno pomembno odločitev. Poleg toga je tam tüdi Svejt Evrope (Európa Tanács), v šterom so nej samo članke Evropske unije, liki skoron vse evropske države. Evropski uradniki delajo v lejpih modernih glažojna-stih pisarnaj, štere se tak razlikujejo od tradicionalnih alzaških kuč, kak se razlikujeta noč pa den. Poleg evropski inštitucij stoji tüdi Sodišče za človekove pravice v šterom so že razpravlali tüdi o par primeraj iz Madžarske pa iz Slovenije. Na sredi Strasbourga stoji stara katedrala, okoli nje pa je telko gostiln, ka se jih ne more prešteti na prste ene roke. V gostilnaj ponüjajo tradicionalno alzaško gesti, štero je pa skoron takšno kak pri nas. Na jedilniki je največkrat kisla kapüsta, okajeno mesou ali pa kakšna svinjska vüja pa tace, pripavlene na njuv ekstranski način. Če znate francuski, nede problema naročiti. Če ne gučite francuski, do vas bolele roke. Francuzi namreč majo tak radi sami sebe, ka sploj nega šans, ka bi z vami gučali kakšen drugi jezik, kak svojoga. Nega niti šans, ka bi Francuzi pokazali kakšno prijaznost tüdi do turistov. In v tom se razlikujejo od Porabcov pa od Prekmurcov. Čiglij majo štrke pa čiglij majo gorice pa kukarco kak mi, so tisti lidge nej takši kak mi. In mogouče so zatou tak daleč vkraj od nas. Dejan Fujs Sodišče za človekove pravice. Značilno alzaške hiše z nemško gradbeno zgodovino. Iža terora V Budimpešti - v iži, štera stogi pod numaro 60. na cesti Andrássy - so letos goroprli muzej, šteri se imenüje Iža terora. V taujoj iži so se 1944. leta zdržavali prejdnji njilašov, od 1945. do 1956. leta pa je tü mantrau lüdi ÁVO. Muzej má dva štauka pa zamanico. Najprve moremo gor po stubaj na drügi štauk, pa od tistec trbej začüti muzej gledati. Par stubaj kaulivrat so rdeče stene pa kipi (szobrok) o Stalini, Rakošini, sodakaj, delavcaj iz petdeseti lejt. Na drügom štauki sta dvej iži o njilašaj. Vse drüge iže v muzeji tau nutkažejo, ka so ÁVOške delali. V vsikšoj iži so mala aukna, v šteraj videofilme vrtijo. Na filmaj lidgé pripovejdajo, kak so je odpelali, kak so je mantrale V prvom štauki je eden veuki črn auto v kmici, šteri se gnauk samo vöposvetne. S takšimi so lidi vnoči vküppobrali. V vsikšoj iži se čüje nikša muzika ali nika šumače. V prvom štauki je spominska soba za dühovnike, redovnike in redovnice, pa za gospauda Mindszentyja. S prvoga štauka pridemo v zamanico z liftom, šteri trnok pomalek dé. V lifti na video filmi eden moški pripovejda o tome, kak so lidi obešavali. V zamanici so edne prave gauge. V mejs čüjemo mlašeče glasi, šteri gorštejo imena tisti lidaj, štere so na smrt osaudili. 1956. leta je 200 gezero lüdi odišlo z Madžarskoga. V ednoj sobi cejlo steno majo punozakeldjeno s kartami, štere so poslali domau z Merke pa z drügi tihinski rosagaj. Gda vönadvoriške pridemo, eden veuki tank zaglednemo, šteri v olini stogi. Če pa gorpoglednemo, za dva štuka visko na štem puno kejpov vidimo. Tau so kejpi tisti lidaj, šteri so mrli. Muzej je odprejti vsikši den od desete do osemnajste vöre, zvün pondejlka. Vözraščeni morajo plačati gezero forintov, penzionisti, dijaki in sodacke petstau. Če pa skupina dé, v šteroj je najmenje 10 lüdi, té samo 300 forintov plačajo za ednoga. Marija Kozar Porabje, 11. julija 2002 3 Papiri pripovejdajo Misijonar Jožef Kerec (1892-1974) Pred 110 lejtami se je v Pro-sečki vesi v Prekmurji naraudo Jožef Kerec. Biu je salezijanski redovnik, arhitekt (építészmémök) in eden naj-pomembnejši slovenski misi-jonarjev. Kak misijonar je duga lejta delo in živo na Kitaj-skom. Nej biu samo misijonar, liki iže je tö zido v Kini. Kak je živo in delo na Kitajs-kom, o tome je piso svojoj materi v ednom pismi. Tau pismo so pa leta 1938 drügi lidgé tö leko šteli v Mariji-notri listi. »Mislim, ka med šestnajstlet-nim delüvanjom v poganski misijonaj ešče edno leto nej bilau tak žmetno, kak ravno letošnje. Kelko dugi i nevarni potüvanj sam jez tau leto pre-hodo, kakše gore i grabe sam prekoračo i sé tüdi dvakrat vozo po zburkanom maurdji i tau med bojnimi hajovi i nevarnom bombami. Ali boža previdnost me je dozdaj vsigdar zdravoga povmola na mojo osrednje postajo Junna-nfu-ji. Zadnjikrat, kda sam bio v Ghopa (Šapa) na 1500 metrov visiki goraj, sam meo lepo priliko obiskali s patrom Ly dosta drüžin ešče divji ple-men Meocev i Manov... Dvakrat v tom leti sam prehodo tüdi Tonkin i lejko pravim pri tom mojem velkom düšev-nom veselji, ka mi je Bog dao srečo oznanüvati njegov Evangelium vnogim različnim narodom i prehoditi vnogo zemle, pri tom pa mi je dao tüdi znati dvanajst je-zikov, ka ešče ležej opravlam tö svoje apoštolsko delo med narodi. Za te siromake sam že dosta žrtvüvao i njim zidam velko hišo - zavod, kama jih na stotine lejko vzememo notri i dobro odgojimo. Pri velkoj zgradbi nemam nikše po-moči, vse si morem z velkimi trüdi priboriti. Betonska dela so dokončana i s tem sam prišeo v velke duge, skoro do eden milijon dinarov. Pomislite, kakše interese morem plačüvati, velko drüžino hra-niti i plačüvati mesečno plačo vučitelom šestrazredne lüds-ke šole itd... Vso tö mi je ešče ne pobelilo moje duge brade i moj düh je vsigdar veseli v Gospodi, ar Znam, da samo za Njegai njegovo časi delam...,, Marija Kozar Posvečali so ga v župnika V Somboteli v stolnici (szé-kesegyházban) je 26. junija 2002 Sombotelski püšpek za popa posvečo Roberta Kümjeka. Robert Kürnj ek je 30. junija Popodneva v 4. vöri emo nauvo mešo v varaškoj cerkvi. Robert je sin slovenski starišov, njegvi Oča je iz Andovce, mati pa iz Števanovec. Stariške so sé pred lejtami v Varaš preselila etak je Robert že varaški pojep. Naraudo sé je 1977. leta. Svoje šole je v Varaši pa v Somboteli končo. Za popa sé je včijo od 1996. do 1998. leta v Győri v seminariumi, po tistim je pa odišo v Rim, tam je nadaljevau svoje šaule. Po tejm toga de ešče za dvej leti tanazaj üšo v Rim sé tadala včit. Med tejm sé pa že pripravla na tau, ka če domau pride, de doma slüžo, kamagapüšpekpošlejo. Robert Körnjek (na sredini), gda so ga v Rimi posvečali v diakona. Varaš, ves pa lüdje Tau je vsigdar tak bilau, ka so lüdi tak tü talali, ka prej te je varašanec, te pa z vesi. Pa če je stoj z vesi, največkrat pravijo, ka je pavar (kmet), če je tau na gnes že davnik nej istina. Samo ka tau so tü naši starci gučali, ka prej če pavar nede delo, gospaud nede sr..! Tau so si pa pavri gvüšno zatok vönajšli, ka so zatok varašanci vsigdar nikak doj gledali pavre. Stoj bi leko pravo, ka je na gnes tau že vseedno, ka si, pa gde živeš, ka delaš. Važno je tau, naj ne ostaneš eden velki butaš, naj pošteno delaš pa z delom kaj stvauriš. Večkrat sam čüla od Porabski lüdi tü, steri so sé v varaše znosili, ka bi prej več nigdar nej nazaj šli na Vasnice, ka je prej po varašaj ležejše živeti. Nej sé trbej telko mantrati. Tau je etak istina. Za našo Porabje bi pa tau lepau bilau, če bi tej »naši varašanci« vse več nazaj ojdli, svoje zanjane hiše obnovili pa tü pa tam es ojdli na Vikend. Baugi vala, na rejdki, dapa že takšo sé tü najde. Samo ka sam ge Zdaj nej od toga stejla pisati. Etognauk sam bila v Varaši pa sam tam nika takšoga doživejla, ka mi je nej vseedno bilau. Nut sam üšla v edno bauto zelenjavo küpüvat, ka je Zdaj ranč nej tak fal delo. Meni sé je vidlo blago, ka so ponüjali, vej pa povejmo papriko, paradajs, nauve krumpline ešče doma nejmamo. Velka čüda, ka v Varaši po bautaj je ponudba zelenjave ranč nej tak slaba. Kak etak Odim med škatülami, gde je vönaklajeno vse, Vidim, ka majo nauve krumpline na odajo pa so cejno fejst znižali. Namesto 96 forintov po kilaj so za te krumpline samo 50 forintov prosili. Krumplinge so nej bili nej mali, nej velki, tak srednji, depa friški, nauvi. Včasin vzemam vrečko pa si naklajam te krumpline. Te je staupila k meni edna Vogrinka, stero dobro poznam, iz Varaša je, pa mi etak pravi: »No, tej krumplinge so tü eden velki dr..!« Meni je vse sapa stanila pa bi volau mejla ednoga ji v tau čedno glavau zagnali, ka pa ka bi te nika ovak mislila. Pa je ešče itak nej tak njala, muvüa, šinfala je vse. Dja sam pa azertiš samo klala, klala te dr.. v štanicli. Sam ešče več nabrala, kak sam stejla. Med tejm mi je pa najoprvin tau napamet prišlo, ka so me stariške včili. Tau so me včili, ka na gesti nigdar grdo ne povej, tau je prej vse Baug dau. Pa človek, ki ga je pripravo. Najgera sam, če je ta ženska gdasvejta kaj pripauvali za tisto delala. Ne vejm, ka bi ona prajla na tau, če bi na tisto, ka ona dela, stoj pravo, ka je tau eden velki dr... Ge sam žmano zejla te krumpline, depa nikak mi je nej iz glave odišlo, ka je ta ženska prajla. Ne vejm, ka je takši lüdam. Ali so sploj zvišani ali pa sploj butasti. Ali pa tak brez odgovomosti samo lobočejo, lobočejo. Ge bi takše tak vöstrejznila, ka bi jim eden keden nej gesti dala. Bi sé navčili, ka buma Vsakša hrana je velka vrejdnost. I. Barber RADIO MONOŠTER UKV(FM) 106,6 MHz Od pondejlka do Sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre. Porabje, 1 1. julija 2002 4 Nazaj v rojstni kraj Slovensko drüštvo v Somboteli je 22. juniuša organizirale izlet v Porabje. Predpodnevom smo gorpoiskali cerkev v Monoštri, kapejlo v Slovenskoj vesi in Sakalauvci, pa cerkev na Dolenjom in Gorenjom Siniki. V vsikšoj cerkvi smo molili pa spejvali. Na Gorenjom Siniki smo sé spomnili 135-lejtnice smrti Jožefa Košiča in 15. oblejtnice smrti Jánoša Kühara. Gor smo poiskali njini grob, pa smo si poglednili razstavo v starom farofi. Po obödi v Lipi smo sé stavili v števanovskoj cerkvi. V Andovci nas je Čako župan Karel Holec z domanjo palinko. Šteri smo pa fejst žedni bili, smo leko pili friško vodau, ka nam je ponüjo iz domanjoga stü-denca Rudi Čer. Pri zvouni smo vidli spomenik z imeni tisti Andovčanov, šteri so leta 2000 živeli v vesi. Té den je v Andovci krčma oprejta bila. | Takši dober žiroškrü smo žitka svejta nej geli” - so pravli ništerni Sombotelčani. Tak dobra smo sé počütili v Andovci, ka smo na Verici skor zamüdli gledališko predstavo. V kulturnom domi je nam Števanovska dramska skupina nutpokazala igro „Tau je nej istina!”. Po tistom smo sé ladili pod brezami pa pogučavali z domanjimi. Li-bercina Irenka so nam pá trnok dober kuglof spekli! Tak dobra smo sé meli, ka smo skor nej steli domau titi. Za pomauč sé zavalimo Javnom! skladi za narodne in etnične manjšine na Madžarskem, Zvezi Slovencev, Drüštvi Porabski penzionistov. Za pomauč pri organizaciji pa Klari Fodor, Ireni Barber, Ka-reli Holeci in Vsejm drügim! 18. augustuša čakamo vas v Somboteli! Marija Kozar V vsikšoj cerkvi smo molili pa spejvali Tau je nej istina! Rejsan samo telko lidi živi v Andovci? Andovska stüdenčnica 22. junija je Slovensko drüštvo iz Sombotela na izlet prišlo v Porabje. Mi, Andovčani, smo sploj radi bili, gda smo čüli, ka našo ves tö poglednejo. V programi je tak bilau, ka poglednejo zvonik in spominsko tablo, potistim pa demo pa poglednemo Črno mlako. Ranč te den je tak vrauče bilau, ka gda so sé Sombotelčani v Andovce pripelali, so že volaü zgibili, ka bi sé tri kilomejtra šetali. Istino, zato časa trno tü nej bilau. Kauli tretje vöre so sé pripelali. Mi, Andovčani, smo je s palinkov čakali. Najprvin smo samo pau litra vönesli, mislili smo si, ka v tau vročini tau tak dojda. Dapa za pet minutov že nej bilau palinke. Te smo zvedli, ka zato trbej v vročini palinko piti, naj človek ne švica. Zato smo pa te brž še eden liter palinke prinesli, naj Srmačke ne švicajo. Če človek švica, te je žejen tö. Djaustji Rudi, steri je član društva, rojstno hišo pa blüzi zvonika ma, je s tauga brž hasak napravo. Drugim članom je tak pravo, nišo piti ne dobijo v Andovci, dapa on ma na ödajo mrzlo vodau. Brž notraüšo v künjo pa eden kreglin prineso. Petdeset forintov je proso za kreglin mrzle vode. Člani so žedni bili, zato so pa v žepko mogli segniti. Naslejdnje jim je Rudi zato vöovado, ka tiste pejneze, ka je vküppaubro, vesi dá. Nejnadudja buča baude pa za té pejnaze vsakšomi Andovčani edno füčkanco küpi. K.H. Pismo iz Sobote Vroči dnevi, lagvo vola, posenjeno voda pa ške kaj... Ja, najbole vroče dneve v tom leti smo nekak tö preživeli. Zavolo preminouči vroči dnevov smo lidge že vidli nad nami božjo kaštigo, vidli smo kaštigo zavolo našoga ravnanja z našo Zemlo, vidli smo že skur konec sveta in vidli smo vse tisto, ka ranč ne moremo videti. Gda Zdaj gledam nazaj na tiste vroče dneve, si leko že malo bole brodim, ka vse sé je godilo v naši glavaj. Tak si brodim, ka sam nej samo ge v svojoj glavej vido vse naopak. Spoumnim sé, ka sam te grato čemeren na cejli svejt, gda sé je kukarca že začnila sükati. Spoumnim sé, ka sam vido pšenico pa žito že čistak vužgano. Vido sam v toj svojoj lagvi voli zavolo vročo-ga vremena brezi deža pose-njene potoke pa reke tö. Rejsan, vido sam tisto najbole lagvo, ka si človek leko zbrodi. Dapa, nej sé vse godilo samo v mojoj glavej pa še v kakši drugi glavi. Godilo sé je za istino tö. Vroči dnevi so naredili vroče glave. Vej je pa nej tou nikšo čüdo. Vej sé pa vej, ka so naše glave nikše fajte velki piskri, v steri sé vsigdar nika tak pomalek küja. Če pa kcuj k tomi deje-mo ške najbole nejnormalne vroče dneve, te v tej naši glavaj vse vküper leko zavre. Brezi brige bojte, ka je v tisti vroči dnevaj nej bilo malo takši, ka njim je redno zavrelo. Mojomi padaši Galziji je zavrelo že prvi najbole vroči den. Sto vej, leko ka nej samo zavolo vročine, leko ka zavolo ednoga špricera preveč v njegvom tejli. Isko je kouli svojga rama nikšo bole kusto senco. Po dugom iskanji jo je najšo. Lego sé je v tisto kusto senco in bi v njoj zaspo tö, če bi njegvimlajši nej postavili radio najbole na glas, kak so ga leko. V glavej njemi je že skur do kraja zavrelo. Dapa eške sé je vedo držati pod kon-trolo. Malo dale, pri potoki je najšo nouvo, kusto senco. Na, si je brodo, Zdaj pa de tak, kak mora biti. Ladna senca ga je že začala boužati po vroučom tejli, gda je čistak mimo njegve glave na motori pribmo njegvi srejdnji sin. Zdaj pa si je več nej mogo pomagati. V glavej njemi je zavrelo ta gor do 250 "C, iz nousa sé njemi je skadilo, vö iz lamp pa je bufno ogenj. Nišče sé ne spoumni, kelko cajta je ponüco, ka je malomi vküper potro motor in ka je čerki na makfalate razmeto radio. Lidge pravijo, ka sé je vse vküper Zgodilo v ednoj ali mogouče dvej sekundaj. Kakoli je že bilou, moj padaš sé je ške dugo po tistom nej olado. Tak pomalek njemi ške Zdaj vré v glavej. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je tiste preminouče vroče dni živela čistak nači. Na pou naga je odla gor pa doj po dvouri. - Tejlo trbej pistili, ka ga boužata sunce pafriški luft, -je kokodakala in tak je delala tö. Sunce je peldo in peldo in žga-lo, moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa je odla pa li odla takša na pou naga po dvouri. Tak si brodim, ka bi ške li odla, če bi nej sunce melo z njouv nikše druge plane kak pa una z njim. Nagnouk je sunce več nej bilou zdravo in njena kouža tö nej. Nagnouk je gratala cejla rdeča in repeča in kouža sé je začala vlečti doj z nje. Zdaj je pri nas doma tak: venej je že več nej tak fejst vroče, dapa v našom rami je vroče kak v sa-hari. Vroče pa je od gore vuž-ganoga tejla moje tašče Regine, trno čedne ženske. Polejv-lemo jo z najbole ladno vodou pa nega nikše pomouči. V našom rami je tak vroče, ka sé podne Odimo ladit vö na sunce. Tak je moja tašča Regina, trao čedna ženska, vönajšla, kak trbej od sunca toploučo držati ške dugo po tistom, gda sé skri-ješ pred njim. Tisti Newton pa Einstein pa Edison so nej nika prouti mojoj tašči Regini, trao čednoj ženski. Vse, ka so tej modri možakari vönajšli, je nej nika vrejdno proti tomi, ka je! vönajšla naša Regina. Samo naj tou njeno vroče tejlo osta-i ne takšo prejk zimé. Vejte, kel-l ko mo prišparali? MIKI Porabje, 1 1. julija 2002 5 "Slovenska rejč ne smej vömrejti v Porabji" Slovenska samouprava pa Kulturno društvo Avgust Pavel v Somboteli sta trno do-bro včinila svojim Slovencom s tejm, ka sta ji pripelala na izlet v Porabje. Bili so vsi zadovolni, ka so vküper leko Prišli v svojo rojstno krajino, gde so je domanji lidge lepau gor prijala Kar koli, ka sé že dobro poznamo, sam sé ške itak naletejla na tašo žensko, s sterov sam sé ške nikdar nejpogučava-la. Oni so Šabdjanina (Šu-lič) Mariška, ki so že zavole žmetni križov nosili v svojom življenji. »Moj prvi mauž je v Meriko odskočo pa so te name odpelali v Kistarcsa. Gda sam sé tam gor oslaubodila za 39 mejsecov, sam več nej smejla domau titi v Andovce, ka so nas vzeli za taše, sterim ne zavüpajo. Tak sam prišla 1953- leta delat na gazdašag na Vép. 1962. leta sam üšla v Sombotel, tam sam küpila mesto za raum. Moj prvi mauž je v Meriki mrau. Te sam sé ge od drügim oženila 1971. leta, moj drügi mauž je pa s Senika biu, on je tü vdovec biu. Že šest lejt je minaulo, ka je un tü mrau. Tam na Oladi, na brgej sva en menši ram zozidala. Gda sva že Obadva v penziji bila, sva sé tavö spa-kivala, no pa sam te ge tadale tü tam ostala. V prejšnjom rami pa moj sin žive s svojo držinov.” - Zdaj, gda ste že v penziji, kak kaj živete? »Težko mi je bilau, gda je moj mauž mrau. Moj sin meni sir pravo, mama poj domau. Depa Zdaj sé je že kaulik mena telko ramov zozidalo pa sam tam ostala. Moj doktor je tü skrak doma, on me doma zvižgaliva, krv doj vzeme, vse mi napravi doma. Tak ka mi ške k doktori nej trbej odti. Nej daleč od mene je en hotel. Ge ta Odim pospravlat, ovak sam pa cejli den fraj. Vi’š, Zdaj pa mam velko žalost, ka jé moji čeri mauž mrau. Moj zet je deset lejt biu betežen.” - Kak ste vi zvedli, ka v Somboteli Slovenci majo svoje programe, srečanja? »Name je Marika Mukič gora zvala, ka naj pridem, ka vkü- per pridejo Slovenci. No, pa sam te nej mogla titi, ka sam betežna bila pa me te Potistem pá pozvala. Ge sam tau ranč nej vedla, ka telko Slovencov geste v Somboteli. .Zdaj pa vsigdar ta Odim, dobro sé čütimo, popejvali, kaj sé včimo, sé pogučavla-mo.” - Ka vam je bilau najlepše gnesprinas? »Lejpe kapejle smo vidli, v cerkve smo odli, tam smo malo boga molili, popejvali. Bili smo na cintoraj tü. Mojga drügoga moža stariške pa prva žena so pokopani na Gorenjom Seniki, mojga prvoga moža oče je pa pokopan v Šte- vanovci. Tak, ka sam na vse grobe iz židani rauž püšeu nesla pa boga zmolila. Grobe tü mojs gora poiskati pa sé na enoga mrtvoga človeka nazaj trbej spominjau.” -AnčkaBraunštein z Gorenjoga Senika, s teov sé /uri leko Srečamo. Ti maš velko energijo v sebi, si kak en motor, nej Zaman, ka si ške tak mlada. Gdakoli smo mi v Somboteli, ti vse pomoreš pripraviti pri samoupravi, naj sé vse baugšepočütimo, mamo, steri vas gor zišče-mo. Ti tau mujs moraš, tebe žene tau delo? »Za tau si ges čas moram vzeti. Tau ges morem delati, sé morem srečate moram slovenski gučati, ne smejm tau pozabiti. Tau sam ges doma dobila, s tem sam sé narodila.” - Gda sé srečate Slovenci vanej v Varaši v Somboteli, vüpate slovenski gučati med seov? »Zakoj bi sé pa nej vüpali! Ges če iz fabrike z našo mamov škem gučati, ges z njauv slovenski gučim po mobiteli. Vsi znajo, ka sam Slovenka, ka tak Znam gučati. Te eške sé čüdivajo, jaj, ti kak fajn znaš gučati! Tau meni dobro, ges sé te fajn čütim, gda name tak valijo. Vejpa če človek več ge-zikov guči, več je vrejden.” - Tebe zatau ške bola poštöjvajo tvoji kolejgarge, ka zvöjn vogrske rejči ovak tü gočiš? »Buma, tau je tak ge. Eške me v fabriki prejdnji pitajo, če mo tadale delala pri samoupravi, ka nam Zdaj štiri lejta dojpritečejo. Tau poštüjejo Vaugri, pravijo, kak fajn programe mamo mi, Slovenci. Včera mi pa prejdnja pravla, ka moram gnes delat titi. Ges sam pravla, ka ne morem delat titi, ka na izlet dem, ges ne maram, ges nedam delat. Pa tau uni vse porazmejo.” - Zatok te spitavam tau, ka dostakrat čüjem, ka prej zato negonči stoj slovenski, ka sé prej tau ne šika, ka pred drügimi v drügom geziki gučimo? »Zaka bi nas tau brigalo, naj drugi nas razmejo? Pa če dvej sé pogučavle, te sé müve dvej morave porazmeti. Če stoj pride s tujine pa de po angleškom gučo, njega tü ne briga, ka ga ges ne razmejm. Zakamo sé te ges s tem sprav- la? Ges sé naj porazmejm pa leko rejč nücam.” - Tvoja mama, Bidema Pouka, so dostakrat pri tebi, gnes so tü s teov. Tau zatok tebi pri geziki gvüšno dosta pomaga, kasevüvazmater-djov slovenski pogučavate, nej? »Dja müve samo slovenski gučive, samo gda nama né pride napametkaj, te Vogrski vcuj povejve. Müve ranč Vogrski sé ne moreve pogučavali, tau tak špajsno ge. Človek, kak sé je naraudo, kak je gor raso, je sir slovenski gučo. Vendrik bi me sram tö bilau, ka bi Zdaj ge Vogrski z našo mamov gučala. S teov bi leko pa z vsikšim, depa z našo mamov pa s teticov ne morem pa stero žlatov nej, ka smo mi vsigdar slovenski gučali. Ges sam dugo ranč nej znala Vogrski gučati. Sam vendrik petlejtstarabila, gda je Agica, moja sestra, name tadoj odpelala na Vogrsko, ka prej naj nedem tak v šaulo, ka ne vejm Vogrski. Te sam eno pau leta tam bila pa me je una navčila Vogrski. Naša mama pa oče sta ške nemški tö gučala, ka sta njiva prvin v Avstriji slüžili Tau mi zat žau, ka sta name nej navčila. Depa vejš, ka je bilau? Gda sta meni ali mojim sestram nej stela kaj povedati, te sta njiva dva nemški gučala. Tisto smo te mi nej razmeti, kak tau fajn bilau njima, nej?” -Ančka, ti že 15 lejt živeš v Somboteli. Dostakrat si doma, kak vidiš, kak stogimo gnesden s slovenskigučom v Porabji? »Ges mislim, ka slovenski gezik skur bola nücamo, kak gda sam ške doma bila. Ka te človek ranč tak nej mogo gučati, ka so nas doj gledali. Niške nej vedo, ka smo mi Slovenci, samo so pravli, ka so tau tašni tijinci, nej? Nej vseeno bilau, ka so nas doj gledali, gda smo nej Vogrski gučali. Gnes že vsi bola poštüjejo, ka mi znamo ovak tö gučati, nej samo Vogrski. Depa mlajše trnok ne čüjem slovensko gučati, ka ji je vendrik sram ge. Tau je velka Škoda, tau Zdaj uni ne vidijo, kaši kvar napravijo sami sebi, vid- li do pa, gda do bole starejši. Depa te de že kesnau.” -Dja vöjpam, ka en tau mladine ti gora pride na tau pri cajti. Nej istina, ka slovenska rejč vömerge v Porabji. »Slovenska rejč ne smej vömrejti, nej, ne smej! Tau sé mora tak tadale delati, ka mora rejč gor ostati. Tau je vseeno, če domanja ali knjižna rejč, vej sé pa v šauli knjižno včiu, samo naj rejč gor ostane.” - Kak sé ti vidi gnesden Porabje? »Tau je Zdaj vsebola moderno, kak gda sam ges vkraj odišla. Te smo zaprejti bili. Tau sam trno rada, ka smo gnes cejle cerkve pa kapejle leko poglednili. Če daš valati ali nej, ges sam ške nikdar nej odla v kapejli v Slovenski vesi. Pa ranč tak nej v vesi Andovci. Tam vmau taši lidge živejo kak na Gorenjom Seniki. Gda pride eden, steri nej tam doma, ka ga tak sprimlau, ka sé človek samo čüdiva. Tau vseposedik nega, tam tadoj, kak smo mi, na Vogrskom, taše ne poznau. Tam probaj nin nüt titi, ka te ponidijo, taše tam nega. Tü pa prideš pa Včasik te ponidijo, ka človek ranč ne vej, ka bi vzejo.” - Vi stepa preveč dobro volo prinesli, Vej ste pa tak popejvali domanje pesmi, ka je vse štrmelo. Kak ti leko vejš te lejpepesmi tak dobro? »Mi smo tak gor rasli, ka je naš ata emo ene fude, ka un igro, mi smo pa spejvali. Naša mama vsigdar na tenki, ges pana stari. Mi smo tašne programe meli. Obed smo zeli, te smo po tistom popejvali, gda ške Agica doma bila, te pa ške bole. Zdaj sam že malo reči pozabila, melodijo vardjam. Tašoga ipa človek mora tistoga lampe gledati, šteri zna. Vejš, mi tam v Somboteli dostakrat vküp pridemo pa spejvati. Zdaj si zbrodi, naj bi tau nej bilau! Zdaj bi že vse pozabili. Ka zat človek tak nagausti ne more domau titi. Tü pa sé vsakši dva kedna Srečamo pa te Francek vsigdar igra s harmonike v, mi pa fajn spejvati. Človek tak ne more gezik pozabiti.” Klara Fodor Šabdjanina Mariška in Ančka Braunštein na Verici. Porabje, 11. julija 2002 6 Veški den na Gorenjom Seniki Španski kralj s soprogo obiskal Slovenijo Na povabilo slovenskega predsednika Milana Kučana se je na uradnem obisku v Sloveniji mudil španski kralj Juan Carlos s soprogo kraljico Sofio. Kraljevi par, ki ju je spremljal španski zunanji minister Josep Pique, se je med tridnevnim obiskom razen z gostiteljem Kučanom srečal tudi s premieram Janezom Drnovškom, zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem. Šlo je za prvi obisk kralja Juana Carlosa v Sloveniji, kraljevi par pa je na obisku spremljalo približno 70-člansko uradno spremstvo, okoli 15 španskih novinarjev in 25 španskih gospodarstvenikov. Prišel tudi dalajlama Slovenijo je pred dnevi prvič obiskal tibetanski duhovni voditelj dalajlama. Dobitnik Nobelove nagrade za mir se je odzval povabilu Univerze v Ljubljani, ki mu je ob tej priložnosti podelila naziv častnega senatorja. V okviru tridnevnega obiska je imel dalajlama dve predavanji: na ljubljanski Pravni fakulteti o etiki za novo tisočletje in za širšo javnost v parku Tivoli o moči sočutja. Tibetanski duhovni voditelj se je med obiskom na zasebnih srečanjih srečal tudi z najvišjimi slovenskimi političnimi predstavniki. Novo državno letalo za sedem milijonov dolarjev "lažje" Vlada se je po seriji javnih kritik odločila za nakup manjšega državnega letala, to pa bo fal-con 2000 EX, ki stane 28 milijonov ameriških dolarjev, dobavljeno pa bo 23. decembra 2003. S proizvajalcem Dassa-ult Falcon Jet (DFJ) je namreč prišlo do dogovora o spremembi pogodbe, in sicer o zamenjavi falcona 900 EX za manjše in za 20 odstotkov oziroma sedem milijonov ameriških dolarjev cenejše letalo, je pojasnil vodja delovne skupine za nakup državnega letala Matjaž Nahtigal. Leko povejmo, ka je že lra-dicija, ka voške dneve drži-jopoPorabski vasnicaj. 23. juniuša so vaški den meli na Gorenjom Seniki. • Martin Ropoš, gorenjesenički župan, ljelkolej'tježe tau, ka te dneve organizi-rate?Kak je najoporvin do toga prišlo, ka cejla ves vküppride pa sé lidge vküper Veselijo? »Tau smo vidli prejk meje v Sloveniji, kak sé tau dogaja. 1992. leta smo odprli mejni prehod pri nas, po tistom smo meli posvetitev vaško-ga grba pa zastave in po tistom smo sé tak odlaučili. Od toga časa naprej, že približno deset lejt, vsakšo leto mamo vaški ali občinski den. Na začetki smo meli tau dva dni, na žalost Zdaj že samo eden den mamo. Te eden den že tö težko leko organiziramo. Ge mislim, ka vaščani pa drügi lüdi različne mislijo od toga. Dosti pravijo, ka je tau važno, ka sé vsakšo leto enkrat malo vaščani dobijo pa cejli den sé dobra počütijo. Nekateri pravijo, ka bi te pejneze mogli ponücali za drugo. Morem povedati, ka te denar, iz šteroga organiziramo vaški den, smo vsakšo leto dobili iz natečaja. Ne moremo iz te pejnez cesto graditi pa ne vem kaj napravili. Iz te pejnez sé samo vaški den da organizirati. Od začetka sé je samouprava tak Odlaučila, ka je potrejbno te den organizirati in pripraviti. Oprvin zato, ka sé vaščani srečajo in sé dobra počütijo. Drügo je pa tau, da prejk-mejno sodelovanje tüdi sko-zi tega leko gordržimo. Gasilci, samouprave pa drüga drüštva majo dobre stike prejk meje in povabijo te organizacije.” • Kašiprogrami so bili? »Najvekše težave mamo vsigdar s pejnazami. Če že tau spravimo, te sé že leko kaj organizira. Hvala Baugi, od začetka smo sé tak zme-nili, ka je gnauk športno drüštvo, drugič pa gasilske drüštvo glavni organizator. Oni poskrbijo za gesti pa za piti. Tau je te že velka pomauč, manjšinska samouprava pa za vse drugo. Tau leto je malo bole skromen vaški den, zato ka eške nemamo do konca obnovleno nogometno igrišče, gde smo vsako leto meli te den? Zdaj smo malo »stisnjeni” tü na šaulskom dvorišči pa na asfaltnom igrišči. Težko je te programe tak vküper postaviti, da bi vsakši zadovolen bijo. Mi Zdaj že par lejt mamo skorok gnaki program. Začne sé z dvojezično ali slovensko mešov, Gnes smo sé spominjali 15. obletnice smrti gospauda Janoša Kühara pa 135-lejt-nice smrti gospauda plebanoša Jožefa Košiča. Tau je bijo glavni program. Za kulturni program je šolska deca poskrbelo Rejsan je bijo kratek program, mlajši so bili pridni in učiteljice tö, štere so te program pripra-vile. Popodne je pa športni program. Ženski, moški no-gomet pa tüdi igre, na štere so sé leko glasüi tisti, šteri mislijo, ka so flajsni. Na igre smo povabili s sosednje vesi tö, ekipo iz Kuzme pa iz Gornji SÍaveč. Morem še eno prajti. Želo veseli sam, da že od začetka mau vsako leto so med nami člani Moto-kluba iz Murske Sobote. Rejsan so taši, šteri so pripravleni, ka vsako leto pridejo in te stare motore pa kaše drüge vozila tü pokažejo. Oni so radi med nami in mislim, da smo tüdi mi veseli z njimi vküper.” • VladimirJelen iz Martinja so tö član Motokluba veteranov z Murske Sobote. Kak dugo ste že član kluba pa Zaka ste si tak zbrodili, ka škete s tašimi motorami voziti? »Motoklub veteranov je star dvanajset lejt in jaz sem bil eden izmed ustanoviteljev in še Zdaj delam v tomi klubi. Vsikdar sem rad, gda pridemo es k vam, jaz sem z Martinja in želo rad pridem na Gornji Senik.” • S kašim motorom ste gnesPrišli? Jaz mam motor ruski Ural 750 kubikov, ka ma prikau-lico vcuj.” • Mislim, ka zato je tomi klubi tau ime, ka so tau Že bola stari motorge. Kak je že stari te motor, ka ga vi mate? »V našom klubi so samo stari motorge, moj je pa star petdesetšest lejt Na te stare motore trbej ponücali dosta časa, ka je trbej popravlati, ka sé te merno leko pela.” • Trnje vam samo en hobi ali delo tö? »Meni je tau hobi pa delo vcuj. Jaz sem že v penziji pa v našom klubi našim deč-kom motore tö popravlam. Jaz sem mehanik pa sé te stvari malo bola vörazmim pa te jim pomorem. Tau vse doma v Martinji delam.” • Gde ste vse ojdli Že s tem motorom? Jaz sem sé že dosta vozo po cejli Sloveniji, po Avstriji, v Italije Bili smo že na Hrvaš-kem, tak ka vsakšo leto napravim okoli 3000-5000 kilometrov.” • Te motor, ka ga Zdaj mate, je prvi ali ste že meli kašoga drügoga tö? »Nej, jaz mam več motorov doma. Zdaj mo pa pomali računo na en stari avto, ka sem že malo v lejtaj pa me nede fudalo tak fejs kak Zdaj na motori.” • Vi taši motor mate Zdaj, šteri prikolico ma vcuj. Zaka ste sé tak zbrodili, ka te sé s tašim motorom vozili? Jaz sem pettresti lejt nazaj dirkal s takšim motorom s prikolicov po cejli Jugoslavija Nemčiji, Avstriji, Italiji. Te motor jaz mam rad in najrajši sé vozim s tau prikolicov.” • Ka domapravijo, gda Vi z motorom furt odidete kama? »Malo so radi. Zdaj sem že ženo natau navado, ka ona tü z menov gre pa te je vse vredi. Ona je tüdi v klubi dosta delala pa pomagala, ka smo te klub spraviti na takši nivo,kakje Zdaj ge.” • Zaka ste sé pred dvanaj-stimi lejti tak zbrodili, ka ustanovité te motoklub? »V Soboti nas je bilo dosta, ka smo nekdaj dirke vozili. Te smo sé mi, starejši, šteri smo več na dirke nej sposobni, zgučali, ka mo napravili klub stari motorov.” • Gda dete na kašo dukšo paut, te vsakši de, Sto je član toga motokluba ali samo tisti, šteri ške? »Tisti dé, šteri ške. Tau zato malo več košta, če na kašo dukšo paut demo. Treba za avto cestnino plačati, goriva je več, treba nekje prespati, nekaj pojesti pa te so stroški velki.” • S tejmi motorami, ka vse leko nutpokažete? »Mi s tejmi motorami skače-mo, vozimo razne ovinke, levo, desno, v enoj mesti sé kauliobračamo. Samo je tau Žalostno, ka gnes tü na Gorenjom Seniki ne moremo pokazati, ka je vašo igrišče še nej vret vzeto. Depa kleti bomo pokazali, ka znamo.”. M. Dravec Porabje, 1 1. julija 2002 7 Znauvič smo sé srečali, Zdaj nikak ovak Drüštvo porabskih upoko- navdušene ženske na po-jencev že več kak dvej leta maučskočileVeričanom. dela na nauvi način. Letos 3- Naš autobus sé je dvakrat mo- februara sta varaška pa slo-venskoveška sekcija organizirali velko prireditev. Baur so vozili v Slovenskoj vesi. V nedelo, 23. juniuša, smo pa s pomočjov števanovske pa veričke sekcije naprajli srečanje na Verici. Tau srečanje vendar tü dugo ne pozabijo naši člani pa Veričani tü nej. Več lejt je v našom plani tak bilau, ka smo pauleg vüzma meli srečanje v Lipi, v Slovenskom daumi. Letos smo pa tak mislili, da sé vzemamo pa mo šli na Vasnice. Takšo srečanje je zatok nej tak leko naprajti zatok, ka vse kaj dosta trbej pa več stroškov tü mamo. Depa če mamo takše upokojehce, steri ne poznajo trüda, steri vsakšo prošnjo iz srca spunijo, te je ležejše, te sé vse leko napravi. Iz Števanovske sekcije so nistarne go obemauü, tačas je vküp zvozo kauli 100 lüdi. Nam so sé pa pridrüžili Veričani pa Ritkarovčani, stere smo pozvali na našo srečanje. Etak smo sé mladi pa starejši vsi vküp veselili. Že na autobusi sam čüla, ka so nistarni naši povedli, ka so ešče na Verici nej ojdli. Pa gda smo Prišli k kulturnom! daumi, te so sé čüdivala kakšo lejpo mesto je tau. Najoprvin smo sé sprajli v dvorano, tam so nas že čakali člani števanovske gledališke skupine. Gledališka skupina je zošpilala igro z naslovom Tau je nej istina. Strašno velki ušpeh je bio. Gvüšna sami ka je verička kulturna dvorana etak ešče nej bila naklačena kak Zdaj. Igralcom je nej leko bilau. Vanej je vremen takšo bilau, ka je tak sijalo sunce pa peldo, ka si sé skurok raztaupo. Nisterni igralci so pa - kak povejmo Berta - takšo obleko mogli meti, ka je Vzimi topla, nej pri 38 stopinjaj. Po igri pa tavö. Friško pivo pa špricer pa voda je Zdaj tak slü- Te sé je pa večina dala pelati na nauvi verički mejni prehod zatok, ka ga je ešče nej vidla. Na žalost smo Prišli do konca. Nut smo sé skvatejrali v bus pa domau. Domau z lejpimi žila kak nigdar nej. Pod lejpimi brezami sé je pa začnilo našo drüženje. Dobro je bilau videti, ka sé najdejo sploj »stari« padaši pa padaškinja. Slovenska pesem je tü nej falila, naša gorenjosenička pa Števanovska ekipa je vse vödala iz sebe. No, pa te po kratkom cajti nauvi program. Nistarni so šli v nauvi pen-zion sé ladit ali pogledat Verico pa Ritkarovec, nistarni so pa šli grbanje iskat ali pa lejpe »gnejzde« iskat, gde so sé gda-svejtasrečali, malo »skrivali«. Cajt je brž odleto. Po večerji smo sé malo ešče pogučavali pa je že sunce začnilo dojtiti. spomini. Hvala vam Veričan-ci, ka ste nam mesto dali. Ka je pa tau vse tak lepau leko vküp prišlo, sé eške gnauk zavalim vsem števanovskim pa veričkim upokojencem, ki so dosti pomagali. Zavalim Slovenski zvezi tü, najbole Klari Fodor, ki je sploj na velko pomauč bila našomi vodstvi. Hvala Veričanom pa Rit-karovčanom ka so Prišli, žü-pani Karolyi Dončeci, ki nam je prostore dau pa nam je poštenje dau, prišo je na našo srečanje z ženauv vred. Zbaugom, drgauč. Irena Barber predsednica drüštva Srečale slovenski!! športnikov iz obmejnih dežel 21. in 22. junija so sé že šestindvajsetič srečali mladi slovenski športniki iz Avstrije, Italije in z Madžarske, da bi v športnom vzdušju krepili odnose med Slovenci iz zamejstvu Letošnji organizator je bila Športna zveza občine Slovenska Bistrica. Kot že vrsto let, tudi takrat so porabske Slovence predstavljali mladi nogometaši iz Slovenske vesi. Po lanskoletni zmagi so fan-tje iz Slovenske vesi letos osvojili tretje mesto, kar je tudi pomemben rezultat. Ne glede na rezultat, so spet spoznali del Slovenije ter prijazno mesto, Slovensko Bistri«). V imenu Zveze Slovencev na Madžarskem sé zahvalju-jemo Olimpijskemu komi-teju Slovenije ter Športni zvezi občine Slovenska Bistrica za dobra organizacijo in za lepe trenutke v Sloveniji. J.H. Odstopil predsednik Fidesz-a 3. julija je odstopil predsednik Stranke mladih demokratov, odpovedal se je tudi vodenju poslanskega kluba v parlamentu. Zoltan Pokorni je to storil potem, ko je po objavi članka v časopisu Nepszabadsag izvedel, da je bil v prejšnjem režimu tudi njegov oče dan obveščevalne službe. Njegovega očeta so na začetku petdesetih let obsodili na dvanajst let zapora zaradi protidržavne dejavnosti. Po treh letih zapora so ga z izsiljevanjem prisilili, da je postal agent oddelka in/3. Zoltan Pokorni je na tiskovni konferenci izjavil, da zaradi čustvene prizadetosti ne more nepristransko voditi stranke ter poslanskega kluba. Medtem ko se predstavniki opozicijskih strank strinjajo s Pokor-nijevo potezo, so predstavniki vladnih strank izjavili, da sinovi niso odgovorni za početje očetov. Programi, prireditve • 5. julija so v Budimpešti v Etnografskem muzeju odprli razstavo z naslovom »Ljubezenska darila v tradicionalni slovenski kulturi«, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej. Razstava se je uresničila na podlagi Sporazuma o madžarsko-slovenski kulturni izmenjavi. Obiskovalci si jo lahko ogledajo do 12. oktobra, vsak dan od 10. do 18. ure. • 6. julija je Slovenska samouprava v Mosonmagyarovaru organizirala slovenski dan. V okviru tega so odprli dve razstavi, eno iz del porabskih ljudskih obrtnikov, drugo pa z naslovom »Prišli smo iz Porabja«. Popoldne ob dveh so imeli v tamkajšnji cerkvi dvojezično mašo, ki jo je daroval seniški župnik Ferenc Merkli. V kulturnem programu so sodelovali folkloristi iz Sakalovcev in ljudske pevke iz Števanov-cev. • 7. julija so v Sotini priredili folklomo-glasbeni festival, na katerem so iz Porabja sodelovale ljudske pevke iz Monoštra, Lad Korpič in ženski kvartet ter folklorna skupina z Gornjega Senika. Porabje, 11. julija 2002 8 Brezi odra si ne more zamisliti živlenja Klara Fodor že več kak šest lejt dela na Slovenski zvezi kak Sekretarka. Slovenska zveza vsakšo leto voda dvej priznanji (kitüntetés) »Za PorabjeÉ!UÉ podpis Ob dnevu slovenske državnosti Ob dnevu slovenske državnosti je generalni konzul R Slovenije na Madžarskem, dr. Zlatko Muršec 21. junija priredil sprejem za politične in verske predstavnike, kulturne delavce in župane obmejnih pokrajin ter za predstavnike porabskih Slovencev. V ;svoji zdravici je generalni konzul poudaril, da je sodelovanje med Madžarsko in Slovenijo vzorno, vse tesnejši so stiki obmejnihregij. Zadnje leto je tudi za porabske Slovence prispevalo nekaj pomembnih rezultatov, kot je recimo novi mejni prehod Verica-Čepinci, posodablja se tudi cesta do seniškega prehoda, katera bo omogočila, da bo prehod prekvalificiran v mednarodnega. Delajo se tudi načrti za cesto med Gornjim Senikom in Verico, ]ki bo povezala dva dela Porabja. Gospod Zlatko Muršec je posebej pozdravil gospoda župnika Ivana Camplina, ki je praznoval 90. rojstni dan. Goste je zabavala mala Bel-tinška banda. Monošter končno dobil slovenski napis Mesto ob Rabi, ki uradno sicer ni dvojezični kraj, je pa kulturno in gospodarsko središče porabskih Slovencev, je konec junija dobil dvojezične krajevne napise. V samem mestu, ki ima kakih devet tisoč ljudi, živi približno petsto Slovencev, če pa štejemo tudi prebivalce Slovenske vesi, ki je upravno od 1.1983 del Monoštra, je približno 10 odstotkov prebivalstva slovenskega porekla. Pobudo za slovenski krajevni napis je dal generalni konzul R Slovenije v Monoštru, dr. Zlatko Muršec. Njegova pobuda je pri skupščini mestne občine naletela na ugoden sprejem in mesto ob Rabi ima od konca junija madžarsko-slovenske in tudi madžarsko-nemške napise. Hejc Etognauk sé je edna kompanija srečala pa je sploj Vesela bila. Med tejm so sé pa hejcali, šale, vice gučali. Pištak gnauk samo etak pito Irenko: »Irenka, ka ti misliš, ka mo ge večer v svojoj pižami delo?« Irenka premišlava, go je malo sram tü, ka je na takšo mislila, ka bi sé nej šikalo, pa pravi, ka ona tau ja ne vej. Zdaj pa Pištak etak pravi: »Ka pa misliš, ka bi pa delo v pižami? Spau mo.« ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77, tel.: 94/380-767 e-rnail: porabje@maii.datanet.hu ISSN 1218-7062. Tisk SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in pi> svetu ter -Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem