L t rr>.%;n. ji ev> i Z C ON DViN 5 KI 5 K L &PI Tj ali 29-november IS43 bo ostal pomemben me j-.-. nik v zgodovini vseh jugoslovanskih na redov* Ta da n je v drugi 6 s a se d al AVNOJ" /Protifašistični s vei: ni rodno .osvobodi tve Jugoslavije/ in naredil zgodovinske sklope, A VITO J se je predvsem pregla- sil za najvišjo oblast nove Jugoslavije, določil osnove nove Jugoslavije kot zvezne države in iz- bral začasno vlado s tov, Titom na Čelu« I.li vsi smo zavri skali 9 svet pa je s zanimanjem in odob- ravanjem sprejel na znanje ta razvoj narodno-osv obodilne borbe v Juguslaviji» .Preči nami vstaja nova Jugoslavija? kakršno smo si I-rimdrbi'vedno predstavljali in! Želeli,.To je ze člane s prava domovina vseh jugoslovanskih narodov, Slovencevs Srbov* Hrvatov* Črnogorcev in Ilacedancev« To je država vseh južnih Slovanov, h kateri se >.od j prej ali slej pridružili tod i 3 olgari-ena država od Mri je do Ornega morja« Pot, po kateri so jugoslovanski narodi pri-- sli do uresničenja svojih stoletnih- teženj, jim • jo pokazala M ornimi stična Pari ja Jugoslavije« Ona je po zlomu ver s-a j s3ce Jugoslavija pozvala vse nj ene narode v oboroženo borbo proti okupatorju. V oboroženi borbi je skrivnost naše sedanje enotno ■-.-h v.; uJ. u V vsakem,. jugoslovanskem narodu je nastalo - partizansko gibanjes so se priSoli oblikovati sa mo s to j ni -partizanski oddelki * V svojem boju pa so partizani vseh jugoslovanskih narodov imeli iste ga sovražnika-okupator ja» ."Bili so tako naravni - zavezniki? ki so vodili on boj« Sama po sebi je zrasla enotna narodno—osvobodilna vojska z enot- nim vodstvom* Vedno širše množice so podpirale oboroženo "borbo. Nastajala so osvobojena ozemlja? ki jih. j c "bilo treba, organi žira ti <. Za politično vo.1s1.vo' množic, katerih "borbeno enotnost jo bilo treba 'braniti proti notranjemu scvrašniku-boli gardi - in drugim • dornaSim izdajalcem* ter za reševanje n alog na osvobojeno m ozemlju? so povsod vznikli a arodno—osvobodlini odborih Eakor so se prej par- tizanski odredi spri5o skupnega sovražnika zlili v enotno jugoslovansko vojsko, tako so se politi one. organizacije posameznih jugoslovanskih naro- dov spričo skupnih političnih nalog zblizale :ui postavile novembra 1942 skupno politi5.no pred sta vniHvo A V NO Jo Jugoslovanskih nsjrodi so ta&o dobili onotno vojsko" in"'apno' pbTI\?".Tjno ^r^*d¥ta\aii7jtvo"T Dva stvari sta poten v teku leta 1943 posta vile jugoslovanske narode pred nalogo v da razvlj p jo ta zarodek svoje državne skupno s ti.«. Prvič; so slavne jsmago naOe vojske prisililo 'anglo-ameriš- ke zaveznike, da računajo z jugoslovanskimi par- tizani- kot močnim vojaškim 'diniteljen in to edi- nim na tleh. Balkana«. Totem pa je bila dokončno -- razkrinkana. goljufija begunske jugoslovanske'vla de" s kralje i-: Petrom na eelu.-. Ta vlada se je pre dtavljala za zastopnika narodov Jugoslavije* in je bila oolo tako drzna,, da je uspehe nase vojs- ke pripi s o vala • svo jem a^mi ni s.tru" D razi 1' liha jlovi ciu Bor bo j, katere je v lotu 1943 vodila rasa roj skay so pa pred vsem Lom dokazala da se je - begunska '-vlada" zvezala preko Draše LlihajloviSa za okupatorji in da so se povsod proti partizanom ob strani okupatorsko vojske borili Z lihajlovice- vi Oetniki, bela garda in drugi agenti Petrove - vlade,. Postalo je torej nujno? da jugoslovanski na rodi formalno sami vzamejo svoj 3 usodo v roke. Ho rali so si postaviti vlado? ki jih "bo predstavlja la pred svetem* Do tega je ravne prišlo na zase- danju avT-OJ-a z izvolitvijo nove vide* Istočasno je bilo določeno, da mora Jugoslavija. usHati taka kakršna se je r-idila v "borbi 5 "bratska skupnost v~ seh njenih, narocjov-zves.na država,, 'Sedaj Jugos.Irva ni uprava. Še nr; pričakujemo, da 'bo svet priznal no samo našega del»^s v skupnem boju za svobodo, am- !3?ak tudi naš-., voljo? ki jo .izraza naša nova vlada. Jugoslovani pa smo v teku oborožene borbe da bili tudi. svojega skupnega voditelja« Tovariš Ti- to je bil ves ca s dalekovidni organizator narod 11- 0- osvobodilne borbe in'prvi liovaS nase jeklene - larodno-osvobcdilne vojske* Po svoji politični no orosti j organi z-aci jskineunornosti in osebnem jun- aštvu je po stol tisti vodja nase borbe, na katere ga vsi jugoslovanski narodi gledamo z enako ljube z ni j o in neizmernim spoštovanjem In Slovenci smo ponosni, da je* prav na predlog slovenske delegaoi je v AVITOJ-u bil podeljen tovarišu Titu naslov ma r s ala Jug o slavi j e, TovariI Tito je vedro posebno pozorno sprem- ljal borbo nas primorskih Slovencev in istrskih - Hrvatov« Tudi sedaj je govoril o nas. Y svojem z~ name ni te m govoru ? ki ga je imel za uvod k zgodov- inskim sklepom AVHOJ~a? je tako podčrtal našo bo- rb:, v preteklih letih in našo združi te v s "Eden naj lepših uspehov nase narodne vsia jo ki ima zgodovi nski pomen ? je osvobojen je Istre in slovenskega •■•• Primor j a pc; kapi tula tre ke * 2 dobro voljo se bo dalo nabrali to - lik o drv, dao vroči ne bodo zmrz ovali ••••• ftolieZen ske organizacije naj prepričajo ljudi o ■/elrkem pomenu te akcije tako v kulturnem kot v social- nem pogledu. ITaša nova šolska organizacija pa našemu* žs nstvu ne prinaša samo nalog, ampak tudi pravice, V Vaseh, kjer že obstojajo šole:. snujejo redite! 1j ske svete«Y vsak tak svet pošlje svbjb.zasto- pnico tudi vaška organizacija SPZZ- Hsd:? tel jski svet imajo nalogo., da redni sklicujejo zbore - staršev šolo obiskujoGih otrok« Na teh zborih se bodo obravnavale važne zadeve domaČe šole. Matere bodo smele izraziti svoje pritožbe in dajati nasvete, ki se bode upoštevali• To; da - bo v bodoče v pogledu šolstva soodioSevalo tadi ženstvo,.posebno materes je v duhu naše nove de mokraci je» Želimo le., da bi naše žene in dekleta v polni meri., Zavejmo se, da gre za bodočnost naših otrok« Kakršni bodo naši otroci, taka bo prihodnjost celega naroda* France 3evk» - 10 - " 1'vATkPtE , UOI'TE SVOJE OTROKE SLOVENSKEGA J3ZI5Al' • i'/ tfe/r r?a k $ rl m o r/ & z e r?e 1 , 7 J. /;A / i Vj (J(r,klZl a ; Vedeli smo Že davno,.da so primorsko ?;ono in deklo ta na j trdnejša opora Osvobodilne fronte sle . venskega naroda na teh tleli, ki jih naša narod- na vojska po petindvajsetih najhujšega zatira- nja osvobaja za Združeno Slovenijo ir. novo s d ono krationo in federativno Jugoslavijo* Ih vendar ne s je paketna akcij a .^ki so j- - za božic izvedlo na poziv EPŽZ primorske zono in dekleta skupaj s vso primorske mladino ?prep- ričala, da se davno nismo, poznali vse njihove - ljubezni do slovenskega naroda in naše junaške " vojsko, njihove požrtvovalnosti in njihovo orga ni zaei j ske i zna jdIj ivo s ti, Ni bilo niti onega partizana, ki se bori Primorski' Sloveniji, ko bi bil ostal brez bo- gatega bozicneg: pozdrava« In tudi edinioam,. ki pobijajo Nemcein domaoe izdajalce po drugih de- lih siove nske zemlj e s s o p o siale svo j e d arove - naše primorske z ene in dekleta-. Prisrčna jim hvala i Smrt fašizmu - svobodo narodu! Pokrajinski odbor OP za 6 Primorsko SIovc ni j o» VSPM CPU 0 Ž NI M 7 EA JON SKIM IN .VASSITJ Qn30303£ oP Ž S i Prage tovarišice Naša Narodno-osvolsodilna vojske prehaja iz ofenzive v ofenzivo in zadaja hitlerjevskim - 11 - banditom ter njihovim hlapcem krvave . udarce*Veno tudi, da stoje pred na so vojsko še velike in te- žke naloge* S tem v zvezi je nujno, da v Čin ve— S ji meri preskrbimo nase "bolnice z vsem potrebn- im^ bolniškim mater jalom* Zato pozivamo vse odbere SPZZ oziroma vse tovarišice organizirane v naši organizaciji«, hitite takoj na delo in nabavljaj- te ve6 bolniškega materjala!Zavedati se mora :.:os da našim ranjeni: in bolnim tovarišem niso - na raspolago moderna in dobro opremljene bolnice? zato pa moramo skrbeti_.ne?da ne bodo v pomankanju vsaj. najpotrebnejsega bolniškega materjala* Iva j in kako bomo delale? Iz platnenih rjuh režite zavoje 6-8-10 en. široke in o madolge® Izdelujte majhne krpe 10x10, 20x20 cm,ki naj bodo lepo rezano, da se ne trgajo ob robu. trikotne rute z daljšo stranico 1m 30cm, krajši stranici pa 90cm» Nad vse važno je zbiranje zganja in od laj- aj ne žganja našim vaškim sani te tkam, ki bodo žga nje oddale naprej v naše bolnice * Zno najvažnejših poglavij apotekarskega de- la je zbiranje sanitetnega materjala, ki ga jo - zapustila italijanska vojska in ki so ga mnogi - Ione t je raznesli in ga nekoristno uničuje jo. Vaško sani. te tke naj zberejo ta mater jal v svoji vasi. Nadalje koristno delo lahkoopravija naša organi- zacija v mestih in drugih krajih zasedinih od o- kupatorja s tem, da organizira kupovanje sanite- tnega materjala v apotekah in sicer s jod, obvoze, -Jato, sterilno gazo9razno vrste injekcij, vsako- vrstne tableto za želodec, aspirin itd. Za nabrani bolniški materjal napravite suha skladišča 5 da so mater jal ne bo pokvaril- IColici no nabranega bolniškega materjala oddajte našim - 12 bolnicam, katere vam morajo dati potrdila za pre jeto blago« Odbori tekmujte med seboj! Smrt fašizmu - svobodo narodu! Ta j nis tvo pokraj inskega inio„ odbora SPI Z za Primorsko Slovenijo,, r'J fh '1 ' J J ' / A ' '' ITfj&jjAU 1 j u, t/,. ^ :./ •: - >/.< /j;, /" ? -.-i; O' 7 / . 7 / h • •'Tovariš! ITaj to ta maliaar spominja tvoje- ga doma! Naj -ti bo v zagotovilo v da smo vsi s te boj« vodno- V tvojem vesolju, v tvojem trpljenju* p rise bno ta no c o j 2n j i sve -ta ve e o r D a 11 se s'jr. >r o vrnil v svojo domačo vas zmagoslavni junak!u Taka in podobna pisma in t:.:;; je in '.isoče - paketov so sprejemali nasi tovariši za božič* od vseh strani slovenske Primorske i kdo more se trdi ti? da slovensko l:udstvo ne spremlja svoje vojs ke • z vso ljubežiSjo in požrtvovalnostjo<,5a m .n so vse nasprotne trditve belogardi stičnega časopis- ja«. Pr imo r sk o 1 j ud s tvo je * o toli kr a t :l n s ed a j ponovno izpričaloje pripravljeno žrtvovati - vse za svojo vojsko, vse za končno zmago nad oku- patorji in cd njega plačano belogardisti.cno zale go6 Vsi vrli•dorovalci naj sprejmejo naso najto- plejšo zahvalo in plamte$ borbeni pozdravi / Vojaški vestni!: štaba ^.korpusa NOV in POJ od 28,dec.i94-3c-tevc, 11 / no o C! trnT- />>' / r>>/ V svoji slabosti in nemogoči se Kiv;ler pos- lužuje različnih načlinov vladcunja*■ rvid ST^vtriiurU Postaviti nam hoče slovenske županev slovenske - šole obljublja nam aprovizaoijo„ ITemci in njjiho vi agenti nam. ponujajo posebno v okolici mest in. lira jih..ki j in oni kontrolirajo makarone ,riž9 sla ikor > iot.-.dc za nekaj' glav živine ali nekaj mle ka na mesecs-2£i pa #vs trajamo na popolnem "bojkota mest kontroliranih po okupatorju-tudi Se izgubi- mo dosedanja apr-ovi zaoi j o* Za nas ni in ne more biti odstopanja od po- polnega bo jko -ša okupatorja * Ha 3 ti ? 1«, Sovražnik hocte s sv orjo aprovizacijo in s tem r da ponekod nudi j trdi ved^ kot od nas trenu. tno'zahteve, razbiti nas o borbeno enotna s t in r:/; m škodovati 3 pomočjo aprovizacijo ho'de vspo stat- vi ti po na00h krajih svoj«-; upravo svoje žu- panstvo in or d šolstvo« Aprovizacijo bi potem upo- rabljal tudi kot orožje7s katerim bi pritiskal - na ras Se s... Če ne boste mirni*- vam j C? bomo pa odVzSli o v S popolnimi bojkotom preprecuje&:. y da bi prihajali na nase ozemlje sovražnikovi agenti,ki bi volraaiii in prinašali razdor med nas, 3» Popolon bojkot je .zapovcdala nasa narod- na oblast, katere povelja smo dolžni prez.pogc j no izvrševati* 4I:.i bojkotiramo sovražni - o-^o aprovizacijo, kor s tem otezujemo prehrano sovražnih o'et> k.i so na našem ozemlju* . . 9., kemika aprovizao:i. ja je od danes do jutri * a/ ko bi scvra&nik razbil našo enotnost bi prav gotovo spremenil vednje proti nam. Saj so ITemci še povsod? kamor so prišli«, oropali ci- vilno prebivalstvo in izvozili v Nemčijo vse kar so mogli ^ b/ ITemcem se ze sedaj s težavo posredi - - 14 - organizirati aprovizacijo z ropanjem po ozemljih, ki jih se obvladuje jo* To naropano hrano potem - pora zde kuje jo.«. To pa je vsak dan težje radi od po ra, ki po vzgledu jugoslovanskih narodov raste - po vsej Evropi 6 Ob prvem ve o jem sunku/druga fron ta/ se bo zrušila vsa nemška organizacija«, 6«. Z bojkotom nemške aprovizaoije rušimo ne nško prehrani tvono organizacijo kot tako o Organi zaeija nemške aprovizacije temelji na zamenjavi, in zbiranju hrane iz ve6 ozemelj, ki se potem po razdeljuje^,' Go mi v tej zamenjavi in zbiranju hr an-3 ne sodeljujemo, Škodujemo nemški aprovizaciji tudi drugod in pomagamo tako rušiti nemški stroj nasilja7 ki je zasnužjil Evropo* S tem podpiramo fronto vseh evropskih zasužnjenih narodov, ki s svoje strani s sabotažo in odkritim odporom ruši jo nemško organizacijo« Vzgled pri tem so nam maši brat jo v Bosni, Hercegovini, Orni gori, Dalmaciji in Liki, ter v okupiranih predeli* Sovjetske Zvezo. Že ve8 kot dve leti se vršijo tam hudi j5 radi česar so te dežele do kraja opus to še ne .Kljub vsemu poma- njkanju in žrtvam niso nikoli niti za trenutek o mahovale v d o slednji borbi proti okupatorju in narodnim izdajalcem« Naše južne pokrajine ©o sto svojo doslednjo borbo izbojevale veliko politiS- no zmago -čudi za nas. V zadnjem d asu so pa tudi dobile obilo zavezniško pomod v živilih« Po zadn jih vesteh obstoja že redni promet po morju med Dalmacijo in Italijo9 ki je zasedena po zavezni- kih« Na prvi gospodarski konferenci je bilo skle njeno, da ustvarimo našo aprovizacijOc. Zato teva rišice izvedite kampanjo, da se organizira medse "bojna p o mož o Pomagajte družinam s ki so brez ziv— Ijenskih sredstev n*pr« družinam- ki imajo moze in sinove v partizanih9 ki so bile internirane - in nšso mogle obdelati zemlje, ki so jim fašisti Čni banditi aropali pridelek! Ne dopustite , da bi nekateri morali trpati pomanjkanje, drugi pa, živeli v izobilju! Ravno v teh časih se bomo po kasali3 ali smo kc s ljudje! Smrt fašzmu — svobodo narodu! Pokrajinski inic^odbor SPZZ za Primorsko* veliko priz v o niz i j ^ v Veliki naperi organizacije SPZZ pri nabira- nju za našo s slavo ovenčano Narod no-osvobodilno vo j sko januarja 194-4 x Vojni referent pri IOOP in Slan predse s tva AVNOJ-as lesko Šok Prane/Luka/ — 16 - V imenu vseli svojih soborcov se van toplo— zahvaljujem za vsa božična darila, ki ste nam jih tako skrbno pripravile«. Ponosni smo na svoje ma- tere in sestre 9 ki nam stoje tako zvesto ob stran w ni a v Se z večjo vstrajnostjo gremo v borbo do koncnc zmage v zavesti« da jo ves narod z nami«. Smrt fašzmu - svobodo narodu! Partizan — borec« xT0WAlR«5iilEiE iNAM IRiSOG u r o c z. w o <, o d a// a i n / t . . • '. •;* V zadnjem ca.su se opaža po naših vaseh, po- sebno mod našimi ženami nekaka pobiuost, utruje- nost in splošno malodušje« Zakaj? TaS gotovo za to, ker tu in tam gore naši domovi, ker po naših hribih in okrog naših vasi pokajo puške, mitral- jezi, topovi, ker smo v borbi in te borbo šo ni konec.. Ros drage tovarišicc, živimo v dobi, ki ne prcstano od nas terja?" Daj dom, sina, moža,bra- te »o»®woZe dve leti in pol se naš narod žrtvuje in krvavi } a klonil ne bo in kloniti ne sme ni k-.. / dar3 nikoli! Saj nas partizan čvrsto stiska puš- , o v roki9 se borida z občudovanjem gleda ves sve t« Se vi maledušni ga poglejte, kako se "bori na našo pravdo, za srečno bodočnost našega naroda - in vidili boste, da nI škoda žrtev, da naša bor- ba ni zaman„ Koliko je onih, ki so že dve leti in pol br - 17 - ez strehe in čeprav preganjani od okupatorja na zverinski načins pa niso malodušni . Poznala sem v taborišču malega PalmatiSka, Ive mu je "bilo imea Pet let je "bil star 3 imel je suho r, sestradano telesce? rastrgan o obleko P razkuštrans lase in vedno je bil lačen«, vse sme ti taborišča je prebrskal., da bi v njifa dobil ce w bule in zeljmate štorže« Peko6 sem g-a vprašala" tJ Mali Ive? zakfa j pa si ti. zaprt?" ,'fI za naše p • ravo!" me je začudeno pogledalo ..'.ali "Tve pafi ni sam znal tega edgoTora,, naučila ga je njegova -- mati«. Pila je to mati "Dalmatihka,ki so ji fašis ti požgali dom in jo z otrooici vred pognali v tujino,, In takih mater in otroci cev j a veliko t In veliko je med nami tudi mater, žana,. sos>- er« ki nam je sovražnik vzel neprimerno več kot som, živino, "blago.. Njegova zločinska roka. je — kriva, da naš dragi po Siva pod Srno rušo, nekje sredi naših gora, • Ne objokujmo teh naših junakov, saj oni mi. rno spe v donaSi zemlji7 za katero so prelil! - kri o iz njih grobom se ne &uje glas to že .5 s st- rašno obtožujoč® Zakaj se nas ubili?" kakor -- piše Bora Grudnova v pesmi iz prve svetovne vo- jne n Padlim vojakom pri P olserd obu" * Takrat so pač bile njihove Žrtve brez plodu,. Pano s pa bodite ponosne na svoje junake > ki so nesebidno dali življenje za svobodo in bo Ijšo "bodočnost nas vseh«, Ml vsi toSno verno, zakaj se žrtvajemo?za- kaj se borimo * Borimo se za svetlejšo bodočnost lastnega naroda in za boljše življenje, naših.' o troko In ker vemo pro& z malodušjem! Podimo vr: edne dobe, v kateri živimo, d obe., v kateri ustva r jamo sebi in potomcem človeku vredno življenje., Zakaj naj bi sedaj klonile? ko pa nismo klonili - T8 - niti takrat«, ko so nas,preganjali po zaporih in aboriŠŽih in smo delale tudi takrat, čeprav je bila naša dežela prepljavijena z italijanskimi Vohuni o Klonile nismo in klonile ne "bomo tudi danes, ko je svoboda pred vrati in to "tista svobodama katero ni nobena žrtev prevelikao Zena padlega borca o Tolminskega meja 'mata j Ve Škrat, ko hodim po samotnih stezah naših gora, ko gleda na tiste majhne koče v dolini,se spomnim na svoje mater« Vedno vidim pred seboj njen zagorel, droben obraz, z veliko svetlo ru- to in njene žuljave roke, Taka je pa6? kot vse naše kmečke matere« Vedno riha.y vedno je skriva e svoja Čustva, po drugi strani pa na vse naei ne delala in mislila,, kako bi nam zboljšala ži- vljenje o Lahko reOem, da sem jo docela spoznala še- le poslednjouro pred odhodom v partizanesem ji povedala svoj namen9 da hočem odi ti s se ni jokala«. Tega od nje nisem nikoli pričakovala,-. Ostala je mirna, bleda in z mehkim, ljube Sim«, materinskim naglasom mi je dejala besede,ki so mL svete in se jih neštetokrat spominjam?"Slo- venska mati Mirna pravice braniti svejemu otro ku? £e se odloči na kakršenkoli nači3?. žrtvova- ti se za svobodo, za našo svobodo.n Odšla sem od doma. z lahkim srcem.-. Spozna- la semg da je tudi moja mati pripravljena na vsako žrtev j ki služi naši stvari^čeprav je ob slovesu imela solzne oči in ji: ja- bilo tesno pri - 19 - srcu c $ataša - partizauke« ITAROi; KI II,1A TAKS HAOn^ .IIK HOia 7/'-' d o oocie k - / • Čama sva sedela ob napol zakurjeni peciioKar so sacuje pokajne pusk> mitraljezov in brzostr - elk- r2o so hrabri partizani, ki napadajo, bližnje mesto o Vsa srečna sva strmela v temno no6 in ugota vi j al a, da vsaka krogla mora zadeti smrtnega sov raznika, kateri mora zaspati za vedno* Po oesti se je bližal nemški kamijotu lasi tovariši so držali zasedo iz katero s-? bruhali rafali za rafali na lasi stično oandite-Pobili so veu sovražnih vojakov, zaplenili ranogo orožja in muniaije«. Vse to se je z golilo tik pod vasjo • Drugo jutro9 na vse zgodaj sem videla vaš&a ne veselih in vedrih obrazov,ki so se veselili - uspehov v pretekli no Si.® Časti tali smo našim hra brim borcem in obljubili jim polagati na vsakem koraku® Zorka — Tolminka«. / i/t/lično delo. / Meseca februarja so pridrli fašisti na Otlico in tam v pijanosti pobili družino in požgali hi so o '■"Polici j ska ura. je, pojdi no tri l * pokliče - mati svojega 22 letnega -sina,ki se z namij.Tiim. ko rakom pred stopa pred M so« Njegovo oko zre nekam - 20 - delec:s njegovo misli so temne in meglene o Kaj misli? kaj tako otožno gleda to očarujoco nara- ve? Prav tako gla?da, kakor ptiček svoje gnezdo, predno ga zapusti in odleti daleč v tujino„ .Počasi .stopi v hi so in prisede v krog svo- jo družino c vse je tiho* vsak je vtopljon v svo je misli? samo glas malega otroka cdmeva po hi- ši;" Mama Q kje je a ta? Kdaj se spet vrne k nam? Kdaj me zppet po juga na svojih kolenih?37 ?1 Bodi priden sinko i On ni dale&f "bori so za tvo j s le- pšo in "boljšo 'bodočnost*? odgovori mlada mati s solzama v oooh- "Tiho! K zakli6o stari ode iz kota« Kaj &o no sli si n&kak ropot? Vsi prisluhnejo in ugo io~ vijOj da jo hoja vocih ljudi« Morda so nasi g morda Italijani« Toda. su j ? kaj ni pcail strel? Kaj sc ne p la zrno kaj okrog raso hi se? Sunkoma so vrata oapro in na njih se 9 pokaže vitka* visoka postava oficirskega psa z dvema vojakoma? ki v pozdrav zanicljivo zatuliš "Kje Je vaS partizan? Kdaj mu zopet nesete jes- ti ?u Zavlad ala jo ti sina« Samo otrok "bojazljivo zaklioeseyMamay mamica37«, in se tesneje privijo k nje jo. Psi poskočijo in za eno jo divjati po hišic, Ko ni6 no najdejo začnejo kričati, in pretepati nase ljudi o Toda oni so vse udarce molcc prenos- II« .samo otrok se je od udarcev zgradil na tla« Pumi Poči prvi strel in zadene nedolžnega trile tnega otroka« Obrtem prizoru za6ne mati glasno v pitij dokler jo strel ne podre in so napol mrtva tudi ona zgrudi na tla« Pum* pum! Odmevajo stre li po hiši« Starec, ki se je mirno vdlal krutim barbarom j, pade tudi on kot žrtev f asi stičnega - nasilja« - 21 - Hlad o ga 22 letno ga rnladenloa, ki je hotel ~ ■skozi okno sosedne šote zbezati, zadene strel,ne ■ zavesten pade na tla njim v roko o Primejo ga in kakor mačka vlačijo okroghiso& Sprašujejo ga? a on jih no sli si r zato ga tepejo in mučijo na naj "bolj barbarske naoi-±Qc Ali glej! Ko pivi6 odpre oci, zagleda hi so v plamoim., Prva misel mu je ma ti, ki je napolmrtva ostala v hi si* Kaj je z nje? Kaj je z osi-'alimi? ki so še vsi napol živi? Iz teh težkih skrbi ga predrami hud udarec z kopita po glavi, da mu orrepin j o odnese in vse je za -ve- dno pozabljeno o Junaška stara mati pa«, ko ;je že vse okrog - nje v plamenih in vse kakor na trarmUra pok-.-senc, s prekletstvom v srcu mirne čaka« kaj bc z njc> Toda kaj hoče biti? Oficirski pes se ji približa, jo sprašuje? a ona molči? saj ga niti. ne razume« Začne so mučenje. Lomljenje prstov, sekanje -roke., na kateri je imela poročni prstan; ta roka se j-e našla po dveh mesecih med ra-zsaUnami«> In nazad nje se en strel in tudi ena se zgrudi na tla«. A glej čude Dvigne se z groznim o širnim pogledom in pade za vedno« Ta pogled je na oficir. rja tako vplival, da je začel se huje divjati7 streljati in vpiti na vojake, Vse ljudstvo na okrog je zbegano-* Sliši pokanje in vidi ogenj Kaj bc z nari..l?Da "bi se vsaj kmalu jutranja zarja pokazala! Ubogi lju d je? kje so? Kaj je z nimi? Oropani so življenja i n svetle svobode! ^ Dunja«, pri d a Ah junakih Na/ trnjevi poti življenja, naj te sreča sp- - 22 - remija I Tako j-s marsikatera slovenska mati voš- čila svojemu sinu, ko se je odpravljal v parti- zane « Zares težka je pot, katero so morali preho d i ti naši partizani v dve in polletni težki bor "bij a vse te napore so prenašali v zavesti, da so bore za svobodo svojega narod a o Po dveh mesecih svobode so pridrveli v nase kraje največji sovražniki - nemški fašisti. Ko so par dni pred njihovim prihodom prišli bombni ki nad nase nezavarovane vasice, smo vsi pobe on ili v gorez vročo zeljo, da bi le ostali živi in pričakali toliko časa zaželjeno zlato svobo- do. Ko sva nekega-dne tako hodili po gozdu s sv ojosorodnico, sva obe želeli obiskati partizan5 ko bolnico, ki je bila med robovi .in je tako sl- užila kot varen kotidek našim bolnim in ranjenim junakom. Pot je bila zelo naporna, pri več kraj ih sva morali nadaljevati po vseh štirih in še danes mi je groza, ko pomislim, da so morali ta m gori prebila, naši ranjenci ves 6as njihove bo lezni.Sroe mi je v prsih kar zastalo, ko sem do spedala na vrh in sem pod visokim robom zapazi- la okorno palico, katero je gotovo rabil mlad partizan, ki je bil ranjen v nogo? kakor so mi pozne j povedali. Z nepopisano žalostjo in velikim ponosom sem opazovala ležišča, na katerih so le žali junaki slovenskega nareda? kakršnih ne pom ni zgod o vina * Nekaj kolov zvezanih s trto k dre ve som, na drugem kraju pa v tla zabiti, ker bilo je prav v strmini, povrhu nekaj vej in mahu, ta ko izgledale postelje naših borcev« Na tali"snih ležiščih so nekateri prebili tudi mesece.. Tam se kcvali nove črte ? se veselili dneva ozdravljenja Komaj so čakali dni3 da se zopet vrnejc v svoje - 2i - ©dinicse ±n .^kupno. s tovariši mascujo jo trplenje si o ve n sire ga nar uda« Z le d našimi, ranjenimi junaki je "bil tudi tovar ris Llars, katerega, so domačini po razpadu Italije prenesli v bližino vasi, pod streho in na b^lj u— ' * iobno le£iš