= €I®KIW Kepa, prav lepa je zgornja slika! Prikazuj nam mlade Bengalčke pri Mariji. Slovenski mi¬ sijonarji so jih k Njej pripeljali.. Slika da misliti. Slovenci tako cenimo Marijo, jo tako sadi imamo, toliko opor.' in pomoči ob Njej najdemo! Tako jo ljubimo, rta bi jo kar samo aase radi imeli. A to ne bi bilo Njej in Nje¬ nemu Sinu v veselje. Jezus je Marijo, na križu Umirajoč, dal za mater vsem ljudem. In zato je Jezusova in Marijina želja in volja, da bi 'dla Ona kot Mati od vsega človeštva, od vsa¬ dka naroda, od vsakega posameznika spo¬ znana, priznana, ljubljena, čegčena. A večina ljudi Marije še ne pozna in ne časti. Ogromni narodi, kot na primer indijski narod, ki ima okrog 300,000.000 ljudi, Marije kot Matere se ne poznajo. Večina duš pod trm božjim son- eetn je blodi okoli po solzni dolini kot sirote — brez Matere. Sreča, ki je z Marijo nam dana, njim še ni zasijala. Marijina prerokba, “odslej me bodo blagrovali vsi rodovi”, po 2000 letib še daleč ni izpolnjena. To pač zato ne, ker do večine ljudi Cerkev še ni prišla in jim tako Marije dati še ni mogla. Kjer Cerkve ni, tam Marije ni. Misijoni, misijonarji pri¬ našajo narodom Cerkev in z njo — Marijo. Indiji, Bengaliji, prinašajo Cerkev in Marijo slovenski jezuitski misijonarji. Med njimi tudi p. Poderžaj, ki prav sedaj zida. v svojem misi¬ jonu Khariju novo cerkev. V njej bo imela tudi Marija svoj prestol, še posebno zato bomo liri *ej zidavi tudi mi, katoliški Slovenci v svobodi pomagali. Z novim letom začnemo ak¬ cijo “za Podržajevo cerkev”. Tudi pri njej ho¬ čemo doseči lep uspeh kot pri akciji za rent¬ gen. Kako — misliva že zdaj jaz in ti na to! NAŠA POSEBNA NALOGA Leta 1951 bomo Slovenci obhajali stoletni jubilej Bratovščine svetega Cirila in Metoda (BCM) oziroma Apostolstva svetega Cirila in Metoda (ACM). To je zelo važen dogodek v zgodovini našega naroda, pa tudi v zgodovini svete KATOLIŠKE CERKVE, škof Anton Martin Slomšek je bil med prvimi, ki je usta¬ novil organizacijo za preprosto ljudstvo z na¬ menom, da ta moli za zedinjenje ločenih bratov Slovanov s katoliško Cerkvijo, in sicer naj bi molili vsak dan en očenaš in Zdravo Marijo z vzklikom: “Sveta Devica Marija, prosi za nas, sveta Ciril in Metod, prosita za nas!” Razen tega naj bi vsak ud daroval vsako leto mal znesek za pospeševanje dela za cer¬ kveno edinost. To je bil velik dogodek v katoliški Cerkvi, katerega pomen in dalekosežnost šele sedaj spoznavamo, ko se zavedamo, kako žalostno posledico je rodila ločitev Rusije in več drugih slovanskih narodov od katoliške Cerkve — vdor in nadvlado komunizma prav med temi narodi, ki jiii nismo pritegnili nazaj v naročje Cerkve, ko je bil še čas. . . Sveta Cerkev zelo toplo priporoča BCM (ACM). Tako je papež Benedikt XV. v svojem pismu čehoslovaškim škofom z dne 30. no¬ vembra 1931 želel, "DA SE APOSTOLSTVO UVEDE IX RAZŠIRI V VSEH ŽUPNIJAH". Prav tako so jugoslovanski škofje v svojem skupnem pismu z dne 1. novembra 1935 ob priliki 1050 letnice smrti svetega Metoda pi¬ sali: “Katoliški škofje so v svoji poslanici 1. 1919 pozvali svoje vernike, NAJ SE VPI¬ ŠEJO V APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN ME¬ TODA. NAMEN TEGA APOSTOLSTVA JE, DA SE Z ZDRUŽENIMI MOLITVAMI IN DE¬ JANSKO LJUBEZNIJO NADALJUJE APO¬ STOLSKO DELO SVETIH BRATOV." ACM je pa tudi v resnici tako potrebno v sedanjih časih, da ga smatrajo sveti Oče in škofje vredno vsega priporočila. Mi vemo, da je za cerkveno edinost možno delati na razne načine z naravnimi sredstvi, n. pr. s kongresi, knjigami itd. Toda pomnimo, da so to NA¬ RAVNA SREDSTVA, a cerkvena edinost je DEJANJE BOŽJE MILOSTI, KI JO MORE¬ MO IZPROSITI Z MOLITTVIJO. ACM nalaga svojim članom v prvi vrsti molitev, a šele v drugi vrsti gmotno podporo. Poglejmo, iz kakih vzrokov je ACM tako zelo važno: 1. Ker je to PRVA VERSKA ORGANIZA¬ CIJA A’ KATOLIŠKI CERKVI, ki z molitvijo Jn z gmotno podporo pripravlja med narodi razpoloženje za zedinjenje ločenih bratov s katoliško Cerkvijo. Vsi krščanski narodi naj bi molili za versko in cerkveno zedinjenje, da bj bila le "ENA ČREDA IN EN PASTIR”. 3. ACM se ozira na vse ločene vzhodne kri¬ stjane, PREDVSEM NA SLOVANSKE. Zdi se, da se je v prejšnjem stoletju posvečevalo mno¬ go skrbi in dela, kako pripeljati v Kristusov ovčjak ločene kristjane v prednjj Aziji, tlasi jr teh sorazmerno malo, dočim je slovanskih nezedin jenih kristjanov do 150 milijonov. ACM posvečuje svojo skrb in pozornost pred¬ vsem tem. A’ Rusiji je sedaj središče komuniz¬ ma, ki je največja zmota vseh časov. Zato moramo ravno Rusjji posvečati največ naših molitev in prošenj in dela za zedinjenje. Ako bo Rusija katoliška, se bo od tam sveta vera širila tudi na Kitajsko in Japonsko. J. Calvet pravi: “Kitajska se ne bo nikdar spreobrnila, — 53S — a ko ne privedemo Rusije k prestola edinosti... Ko bo nekoč Rusija postala katoliška, ji bosta Kitajska in Japonska hitro sledili.” (Ivan Ma¬ rianov "Aby všiolini jedno byli” str. 87). 3. Zdi se, da ja SEDAJ NASTOPIL ČAS, I>A SE PRIPRAVIMO VSESTRANSKO NA VELIKO APOSTOLSKO DELO ZA CERKVE NO EDINOST. Zadnji pap;ži: Leon XIII., •‘ij N., Benddikt XV., Pij XI., Pij XII. po¬ šljejo vse katoliške narode na sveto delo za eerkvsno unijo. Ogromno lnučeniške krvi ji’ 1'rplite. O. Gleb Verehovsky piše: “Cerkveno zedjnji nje se ne dovrši brez prelitja mučeniške krvi. To je tajnostni pogoj vsake katoliške mi- s Ue, in ta pogoj našega apostolstva na Vzhodu thora biti izpolnjen, sicer se rešilna milost na ‘•'ut polju m> razcvete. Z naše strani je tedaj za zedinjenje potrebna resnica, spravljivost, 'era, ljubezen, požrtvovalnost.” (Kraljestvo ‘•ožje 1929, str. 325). J. Več zadnjih papežev je odločne povda- •'ilo, 1)A SMO RAVNO KATOLIŠKI SLOVANI •‘OKLICANI, DA PRIVEDEMO LOČENE SLOVANSKE BRATE V KATOLIŠKO EDI¬ NOST. že za časa Slomška se je bratovščina Po njegovem delovanju razširila zlasti po če¬ ških in slovaških škofijah. Slomšek je imel ZVf ze s Čehi in trdj se (dr. Kovačič), da se je ravno po njegovem vplivu bratovščina presa¬ dila med češke brate, kjer se je zelo lepo raz¬ dala po čeških in slovaških škofijah. ACM 'L ZAČELO PRIREJATI MEDNARODNE kongrese za zedinjenje vzhodne * LUK VE Z ZAIM DNO. Sveti oče je pošiljal ,la te kongrese svojega delegata, je kongrese blagoslavljal in jjm želel obilo uspilia, ter 'zpodbujal: Slovani, zavedajte se tega velikega hašega poslanstva, ki ga imate izvršiti v ka¬ toliški Cerkvi. *». ACM JE ZA NAS VRLO POMENLJIVO, KRU J p; v SVOJEM ZAČETKE SLOVENSKO ••ELO, saj se je razvilo iz bratovščine istega »hena. z BOM — ACM smo se Slovenci odlič- 1,0 l VELJA \ ILI V ORGANIZME KATOLI¬ ŠKE CERKVE. Naša sveta skrb bodi, da bomo cirilmetodijsko idejo širjli doma in tudi v 'Sej Cerkvi, na Vzhodu in Zapadli. K- RAVNO OB TEJ JUBILEJNI STOLET- N|< I SE ZAVEDAJMO SLOVENCI SVOJEGA s V UTRGA IN VISOKEGA POSLANSTVA, KI (;a 'ma naš mali narod v katoliški * ‘ E K VI, saj sta sv. brata ravno v nekdanji Slf>w hsko Kocljevi kneževini kar najlepše raz- 'ila delo za zveličanje naših prednjkov. Doma na Vzhodu oh Fotijevcin času sta bila zvesto Veliki povratek k Bogu in njegovi Cerkvi je geslo svetega leta. Z delom za zedinjenje sle¬ dimo temu geslu. vdana sveti apostolski Stolici. BILA STA APOSTOLA CERKVENE EDINOSTI. V Bla- togradu v Panonski Sloveniji sta sveta brata razvijala svojo apostolsko delavnost. Tu sta oznanjevala verske resnice jn uredila bogo¬ služje v slovenskem jeziku. Tu sta zbirala slo¬ venske mladeniče, jih učila branja in pisanja ter verskih resnic in jih pripravila za mašnj- ški stan. V Panonski Sloveniji sta vršila tudi veliko kulturno delo in povzdignila slovenski jezik k časti oltarja. Ona dva sta začetnika GLAGOLSKEGA BOGOSLEŽJA, ki se je raz¬ širilo po vseli slovenskih in hrvaških deželah. Tedanji kruti navali Madžarov so pozneje uničili to veliko krščansko in kulturno delo svetili bratov. Nekateri učenci svetih bratov so se rešili v Bolgarijo in so tamkaj v Ohridu po¬ stavki novo kulturno središče, odkoder se je slovansko bogoslužje po bizantinskem obredu razširilo med Srbe, Bolgare, Beloruse in Ukra¬ jince, delj časa tudi med Rumnne. V jubilejnem letu naj bi vsi Slovenci izven železnega zastora pristopili v ACM. Delajmo in vplivajmo na to, da pojde študirat vzhodno bogoslovje na Vzhodni institut v Rim čim več slovenskih mladeničev, da postanejo unio- nistj-mašiiiki, ki bodo po vzgledu sv. bratov širili unionistično idejo. Pa tudi vse naše ljud¬ stvo naj bi se dobro poučilo o cirilmetodijskj ideji, vse naše družine naj bi bile polne ciril- metodijskega dulia in že v nežna srca otrok naj bj se vsadila ta sveta ideja. ANTON MERKtTN, USA 589 — EŠ&T@ILOŠI&& € (Nadaljevanje) (' rkvena organizacija lada Cerkev na Koreji, ki je v stoletjih preganjanj izpričala božjo moč krščanskega nauka in se- v viharjih še bolj utrdila in izči¬ stila, je v svobodi, ki jo je prinesla japonska zasedba dežele, še bolj krepko rasla. Nemalo je pripomoglo k hitrejšemu napredku tudi po¬ večano število misijonarjev in misijonark in s tem v zvezi izpopolnitev cerkvene organiza¬ cije. Prvi misijon r.a Koreji je bil uradno usta¬ novljen leta r794, kakor omenjeno, ko je pe¬ kinški apostolski vikar poslal na Korejo prvega duhovnika Jožefa Tsuja. Leta 1831 je korejski misijon postal vika- rijat, kar odgovarja nekaao našim škofijam. Seveda je manjkalo skoraj vsega, kar si mi predstavljamo pod pojmom škofija. Vernikov je bilo še ze-lo malo in še tl raztreseni med po¬ gani. Ni bilo še cerkva, zato so se zbirali li krščanskemu nauku in slušni božji po zasebnih stanovanjih. O kaki stolnici ni bilo govora, škof in peščica misijonarjev sploh niso imeli stalnega mesta. Gibali so se sem in tja, kakor so pač zahtevale trenutne potrebe vernikov oziroma ugodne piilike za apostolat med po¬ gani zdaj v lem, »daj v drugem koncu dežele; še posebej so na to premikanje sem in tja vpli¬ vala trdi preganjanja, ki so v različnih, delili dežele z različno silo pritiskala. Večkrat so morali misijonarji deželo zapustiti, mnogi so umrli. To je bila epopeja “izgubljenega apo¬ stolskega bataljona” in Cerkve na Koreji do leta 1882. Od tega leta dalje pa so vsaj v mestih, kjer so trgovali Evropci in Amerikanci, misijonarji ž.e mogli postaviti cerkvice, urediti službo božjo na stalnih misijonskih postojan¬ kah, in leta 1898 so celo blagoslovili prvo stolnico v Seulu. V svobodi japonskega sonca pa so začele rasti stalne misijonske postaje tudi po deželi. Tedaj se je pokazalo, da je vikarijat Koreja prevelik za uspešno delovanje; treba je bilo sile deliti in jih razpršiti, po velikanskem ozfemlju. Zato je Sveta stolica leta 1911 vika¬ rijat razdelila v dva: v vikariat Seul. ki je obsegal srednji in severni del dežele z 8 mili¬ joni prebivalcev in 52.000 katoličani, in v vikariat Taiku s 7 milijoni prebivalcev in 25 tisoč katoličani. Oba vikariata je prevzela v oskrbovanje Pariška misijonska družba za zu¬ nanje misijone, lu je- že od leta 1831 pridno zbirala ojačenja ter jih pošiljala na Korejo. Na božo njivo pa so začeli prihajati novi de¬ lavci. misijonarji drugih misijonskih redovnih družb. Leta 1909 so si v Seulu uredili opa¬ tijo ne-mški benediktinci sv. Odile in odprli tehnično šolo, a so se čez deset let premaknili na severovzhodni konec Koreje- in skupno z novodošlimi sobrati sprejeli lastno misijonsko pokrajino, vikariat Gensah (Wonsan), ki ga je Sveta stolica ustanovila z odcepitvijo od setil- ske-ga vikariata. K posvetitvi predstojnika no- W IM v ega vikariata je prišel tudi japonski guverner Koreje, general baron Sabo, ki se je zelo po¬ hvalno izrazil o delu misijonarjev. Imenovani je bil resnični prijatelj korejskega ljudstva in misijonarjev. Očistil je deželo raznih japonskih koristolovcev in skušal čim bolj omiliti voja¬ ško uprav o ter jo postopi ma zamenjati s ci¬ vilno. Na njegovo posredovanje so se ugodno rešile težave tako katoliških kot protestant¬ skih misijonarjev glede lastninske pravice cer¬ kvenega premoženja. S posebnim statutom so zadevo uredili tako, da je bil vsak misijon smatran kot civilna korporacija, ki ji je na¬ čeloval kot predsednik škof, apostolski vikar, kot podpredsednik pa generalni vikar oziroma provikar. Ostali trije člani korporacije pa so bili domači duhovniki. Po tem sporazumu so misijonarji brez težav glede isstninske pravice lahko kupovali zemljo in gradili misijonska poslopja; cerkve, šole, sirotišnice, dispanzerje, in drugo, kar je nemalo pripomoglo k napred¬ ku misijonov. Ko so leta 1937 japonski mili¬ taristi v Tokiu umorili barona Saito. so z njim misijonarji izgubili velikega dobrotnika. Kadar povprašujemo po sadovih misijonar¬ jev, navadno dobimo odgovor v številkah. Se¬ veda pa vsega s številkami ni mogoče izraziti, kajti že samo prevažnega vpliva na vse po¬ gansko okolje ni mogoče- beležiti s števili. Isto velja tudi glede verskega nivoja katoličanov samih, številke nam povedo, koliko je kato¬ ličanov. ne pa, kakšni so, kol : ko veljajo. Ven¬ dar vsaj približno sliko si s pomočjo številk že ustvarimo. Leta 1890 je bilo v deželi le 17 do 18.000 katoličanov in 17 duhovnikov, število verni¬ kov se je počasi dvigalo in leta 1900 dosegi 0 — 540 lepo število 24.000 duš. V naslednjih desetih letih pa se je njih število več kot podvojilo: 77.000 katoličanov je- tega leta že štela Cerkev na Koreji. Uradno poročilo treh omenjenih vikariatov za leta 1921 ve povedati, da je bilo tedaj že 83.000 katoličanov s 59 tujimi in 30 doma¬ čimi duhovniki. V treh malih semeniščih je bilo 151 gojencev, v velikem semenišču pa 23 bogoslovcev, študij v malem semenišču traja "a Koreji 6 let, v velikem pa 8 let, 2 leti filo¬ zofije in 6 teologije. Glavnih misijonskih po- s 'aj je bilo 58, pomožnih, to je takih, ki jih obišče misijonar le nekajkrat na leto, pa 1049. Cerkva je bilo 31, kapel pa 200. Misijonarjem je pomagalo 2 5 potujočih katehistov in 403 aatehisti-pomočniki, ki so oskrbovali cerkve¬ ne občine v vaseh. Delovale so 4 lekarne, dve bolnišnici in tri sirotišča s 25 G sirotami. V ve¬ liko pomoč misijonarjem so bile sestre sv. 1‘avla iz Chartresa, ki so delovale v dispan¬ zerjih, sirotišnicah in šolah. Leta 1921 je bilo med njimi samo 12 Francozinj, pa 89 doma¬ čink. Pričakovali pa so tudi nemške benedik- tinkfe, ki naj bi prevzele srednjo šolo v Gen- s anskem vikariatu. Med domačini so poleg Bratovščine krščanskega nauka delovale še bratovščina Presvetega Srca Jezusovega, Rož¬ nega venca in škapulirja Karmelske Matere božje ter dve mladinski organizaciji. Evhari¬ stično življenje je bilo precej močno. Štiri leta nato je bilo že 9G.000 katoličanov ‘n 4 2 domačih duhovnikov, v velikem seme¬ nišču pa že 5G domačih bogoslovcev. Misijon- s ba tiskarna v Seulu je istega leta izdala 4 0 tisoč knjig, brošur in zvezkov verske vsebine. Katoliški nabožni mesečnik Tjap-Tip je izhaial v G.000 izvodih. Odprli so tudi več ljudskih knjižnic, ki so bile dostopne katoličanom in nognnom. V deški srednji šoli je bilo 200 di¬ jakov. V osnovnih šolah je hilo 9.000 otrok. Brav tako so sestre sv. Pavla vodile dve sro.l- r ii šoli za dekleta. Vedno več delavcev je bilo treba za nadalj- ni razvoj tako cvetočega misijonskega življe¬ nja. Zato so le-ta 1923 prispeli na Korejo prvi ° ameriški Maryknoll-misijonavji, in čez 5 let, ko so jim prijšli pomagat novi sobratje iz USA. so prevzeli v severozapadnem delu scalskega 'bkariata lastno misijonsko pokrajino — apo¬ stolsko prefekturo Pengy-ang (Heijo). Ue-ta 1931 je prvič zasedal narodni ce-kvcni zbor (sinoda), ki mu je predsedoval takratni apostolski delegat Japonske mgr. Mooney. se¬ danji kardinal v Detroitu. Eden poglavitnih namenov sinode je bilo poenotenie metod misi¬ jonskega dela. V ta namen je potrdila na i>o- '"agi stoletnih izkušenj ter novih Predlogov 'zdelani Directovium Commune Missionom c ore-ae (Splošno navodilo za korejske misi- jpnel, lia j hi ge ga držali misijonarji raz¬ bitih družb in različnih narodnosti, ki so dc- 'ovali v deželi. .Beta 1933 je prišla na Ko-eio skuni-n tn misijonarjev s'-. Kolumbana, došlih z Irske. , Vs tralije in Nove Zelandije, ki so čez 4 leta ze prevzeli de-1 vikariata Taiku kot novo apo¬ stolsko prefekturo Kwosy,u (Koan ju). Isto¬ časno so tudi domači •duhovniki pod vodstvom msgr. Kima prevzeli apostolsko prefekturo Zenshu (Chonju). Ko so misijonarji sv. Ko¬ lumbana dobili še nova ojačanja, so leta 1939 jirevzeli še en delokrog, prefekturo Shunsan, ki jo je Sveta stolica odcepila od Seulskega vi¬ kariata. Število katoličanov se je od 9(1.000 leta 1924 dvignilo na 140.000 leta 1939. Misijon¬ sko polje je obdelovalo 98 tujih in 95 doma¬ čih duhovnikov, 8 higtov benediktincev, 60 tujih in 136 domačih sester. Zelo razveseljiv je bil napredek v vzgoji domače duhovščine. !Dv leti nato je bilo namreč že kar 121 doma¬ čih duhovnikov na Koreji, teko da so po šte¬ vilu že prekosili tuje misijonarje. Velika se¬ menišča so bila tedaj že tri. v Seulu, Taiku in Tokugenu: vzgajala so 76 bogoslovcev. V treh malih semeniščih pa se je pripravljalo na du¬ hovništvo 208 mladih fantov. Tudi so nada¬ ljevali z delitvijo cerkvenih pokrajin, tako da je hilo pred spopadom med Japonci in Ameri- kanci v zadnji svetovni vojni na Koreji S mi¬ sijonskih okrožij, 4 vikariati, 3 prefekture in 1 opatija “nullius”. Kako se je misijonom na Koreji godilo v zadnjih letih svetovne vojne in po njej in kakšni so izgledi za Cerkev in kraljestvo božje v tej, že tako preganjani deželi pod novimi gospodavji-komunisti, o tem v eni prihodnjih številk. JANEZ ARH C. M. iVa levi strani vidimo sliko mlade korejske mamice, ki ima pri delu otročka kar na hrbtu. Tu spotlaj pa je predstavljen tip korejskega kmetovalca. 541 TO IN ONO IZ PAKISTANA častiti g. Lenček! — Pred par dnevi mi ie brat Janez Udovč iz Ilarjeelinga poslal nekaj številk “Duhovnega žvljcnja”, v katerega so vključeni tudi “Katoliški misijoni”. Vi ne veste, kako sem bil vesel, ko sem čital, kako naši slovenski misijonarji širijo Cerkev. Meni se zdi, da nič manj kot misijonarji tudi slovenski begunci delajo za razširjenje svete vere. Vojna Vihra jih je raznesla na vse vetrove, po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Astraliji. Odnesli so s seboj Marijo z Brezij, ki jih je tolažila v pregnanstvu in ki so ji sedaj v svojem novem domu dali častno mesto v hiši. Slovenci v sedanjem času so kot Irci v preteklem. Da nista lakota in nasilje pregnala Ircev čez morje v Ameriko, nikdar ne bi bilo cvetoče verske skupnosti v Združenih državah. Pregnani verni Slovenci so kvas brezbožnega sveta. Bog jih blagoslovi In jim daj vztrajno¬ sti v izseljenstvu, da nikdar ne pozabijo Njega in Marije. Jaz vsak dan molim zanje pri sv. maši v naši mali cerkvici sv. Andreja Bobole pod palmami v šatkhiri. V PAKISTANU Ko čitate moj dolgi naslov, se boste čudil 5 , ko ne najdete v njem imena Indija. Sem v Indiji v starem pomenu, in ne v Indiji v no- , P. Lojze Demšar D, J., pisec tega članka vem pomenu! Kot veste, se je Indija pred 5 leti razdelila v dve veliki državi: Indija, kjer muslimani nimajo večine, in Pakistan (Paki¬ stan pomeni “Sveta zemlja”), kjer so musli¬ mani v večini in zato tudi na vladi. Indija ima 32«,000.000 ljudi, a Pakistan 65,000.000, med katerimi (v Pakistanu) je 46,000.000 muslimanov. Kot vidite na zemljevidu, je geo¬ grafska razdelitev prav čudna: Pakistan se deli na Vzhodni in Zapadni. Med obema ni nobene zveze razen po morju okrog Indije. Zapadni Pakistan ima sicer manj ljudi, 25,000.000, kot Vzhodni, a so ljudje bolj izobraženi, in tako je tudi vlada v Karačiju, prestolnici Zapad- nega Pakistana. Ko so se razdelili, so hindi začeli bežati iz Pakistana, boječ se musliman¬ ske nadoblasti, na drugi strani so tudi musli¬ mani zapuščali Indijo in se selili v Pakistan. Seveda ni šlo brez prelivanja krvi, vendar v par mesecih se je okrog 10,000.000 beguncev umirilo vsak v deželi svojo vere. Bila je tako silna propaganda proti Angležem pred delit¬ vijo — Angleži so bili dotedaj vladarji v de¬ želi — da so ti odšli, priden so se mogli do¬ mačini dobro uvesti v vlado. Zato je bilo v začetku dosti liomatij, a so se sedaj pomirili in začeli resno delati. Sicer smo pa na vzhodu ali, kot smo doma rekli, "čez Savo” ali “na drugi strani Drine” z vsemi balkanskimi na¬ vadami in razmerami. Obe deželi sta se v začetku gledali kot pes in mačka, ena je sumničila drugo pri vsakem pokretu. Ko je skoraj cel svet znižal vrednost denarja, ga je tudi Indija, a ne Pakistan, ki je zahteval za svojih 100 rupij (eno rupija je bila pred vojsko 20 din) 150 indijskih rupij. Indija se je temu uprla, in vsa trgovina je ob¬ stala. Lahko si mislite zmešnjavo: Pakistiin rima nobenega premoga ne olja ne nafte ne tekstilnih tvornic, sploh industrija je na nizki stopnji, ker vse tvornic e so bile v velikih mestih, ki so pripadla Indiji. Pakistan (Vz¬ hodni) ima le konopljo (“juto”) in (o H*>°/o vsega svetovnega pridelka. Toda vse tvornice za predelavo konoplje so v Indiji. Kot bi stari Slovenci rekli: Ima goro lanenega prediva, a nima kolovrata ne statev. Nobeden ni hotel popustiti, in tako je Pakistan začel uvažati premog iz Poljske, Južne Afrike, ko bi ga bil lahko kupil le par kilometrov daleč v In¬ diji. Edino uporabno pristanišče je v Karačiju — v Zapadnem Pakistanu, dočim ima Vzhodni — 542 del eno srednje pristanišče čittagong, kjer pa velike ladje ne morejo pristajati! Sedaj ga širijo na vse strani, pa bo treba še nekaj časa, da bo uporaben za večje ladje. In to pri¬ stanišče je na skrajnem jugovzhodnem delu, od koder pelje le ena ozkotirna železnica v ostalo deželo. Lahko si predstavljate težave, ki jih imajo pri prevozu. Država ima dobro vo¬ ljo in odločnost, ki zmore premostiti nemo¬ goče stvari. KAJ PA JAZ? Jaz sem že 5 let v šatkhiri, ki je na zapadni meji Vzhodnega Pakistana, Meja je le 15 km daleč, a Kalkutta, že v Indiji, pa 75 km. Naj Vam na kratko opišem svojo karijero, odkar sem Vani zadnjič pisal pred 10 leti. 10-10 sem bil posvečen v duhovnika, 1942 kaplan v >lo- rapaju, kjer sem že prej bil 2 leti kot prefekt, 194:5—5 župnik istotam v času glasovite in obenem žalostne “Bengal faminr” (lakote). Tu sem lahko v delu pokazal, kako me je po¬ kojna mati ueiTli ljubiti reveže. Ko so se raz¬ mere uredile, sem bil poslan v gatkhiro, kakih 75 km od Kalkutte, da pomagam osamljenemu misijonarju Holandcu P. Kosterju na njego¬ vem težkem delu med n-učiji, kjer je prvi začel organizirano misijonsko delo naš P. Me¬ sarič. Ljudje so čisto drugačni kot v mojem sta¬ rem morapajskem misijonu. Tam se večinoma pečajo s poljedeljstvom, dočim so tukaj neka¬ teri zaposleni s prekupčevanjem kož in celo sami znajo kože strojiti. Z velikimi čolni kri¬ žarijo po deželi in zbirajo kože in kosti, ki jih Potem vozijo prodajat v Kalkutto. Sicer se to ne smatra za časten posel, a prinese še pre¬ cej dobička, če je cena visoka. Drugi zopt Pletejo preproge iz razcepljenih bambusov in si tako služijo dnevni riž. Značaja so silno nestalnega, in ker misijonar živi med njimi komaj 12 let, ne moremo še reči, da je misijon še utrjen, že več let imamo na misijonski po¬ staji deško šolo, kjer dobivajo učenci trdno Podlago v veri in vednosti. Zgradili smo (udi l>išo za sestre in dekliško šolo, kar stoji praz¬ no, ker sestre ne morejo priti jz Indije sem v Pakistan. A dokler nimamo dobre dekliške šole, misijonsko delo nima trdnega temelja, ker na materah sloni moralni in socialni do¬ brobit ljudi. Hude težave imamo s potovanjem v Indijo. 'rel>a je raznih dovoljenj in potrdil od vlade ib od policije, tudi to, da smo plačali vse dav¬ ke, preden gremo čez mejo. Lani celo leto ni¬ sem mogel čez mejo, ker nisem mogel dobiti vseli potrebnih dokumentov. Zdrav sem sedaj kar precej. Imel sem hu¬ do malarijo pred 4 leti, ki me .je tresla 3 me¬ sece, a od takrat pa še prehlajen nisem bil! In če hi bil bolan, bi pač prej umrl kot pa dobil dovoljenje za čez nu jo v bolnišnico v Kal kuto. Moj župnik je razdelil faro: južni del je njegov, a severni moj. In vsak mesec grem obiskat vse svoje farane v vasi kakih 20 km daleč. V suhem času bicikelj dobro služi, v sedanjem deževnem je treba pa peg cmokati po globokem blatu. — Na misijonski postaji sem zasadil velik vrt, da imamo vsak dan sveže ( vetje na oltarju. Zasadili smo banane in drugo sadno drevje, ki rodi celo leto. In ko je priložnost, pograbim tudi za puško in “pih¬ nem” divjega prašička, ki uničuje rižna polja. Tri sem že “fental” in imeli smo mastno pe¬ čenko! še Vam bi bil posl?] nekaj “jetrc”, čc bi ne bili tako daleč. S. TEKEZi.iA IN NJENO POSLANSTVO Eno Vas bo gotovo zanimalo. Med našimi misijonarkami tukaj v lSengaliji je tudi sestra Terezija, po rodu Albanka, ki je prišla v In¬ dijo pred 2:5 leti in vsto.ula \ red Loretink. Videla je v Kalkutti bedo velemesta in posebno zapuščenost ljudi v predmestjih, takoimeno- vanili “slums”. “Nekaj moram storiti zanje”, ta glas se ji je dan za dnem oglašal v srcu. Molila je in delala načrte 20 let, in končno razodela svojo zamisel k.vikinškemu nadškofu in generalni prednici na Irskem. Oba sta njen načrt odobrila. S. Terezija je odšla v Patno, — 543 — P. Podcržaj, za katerega cerkev v Kliariju začnemo zbirati prisicvke v januaiiu kjer s;' je izvežbala z,a bolničarko, in prišla nazaj v Kalkutto, kjer je začela- delovati med reve!ži. Ni bilo tako zapuščene družine ali podrte koče, da je hrabra m požrtvovalna mi¬ sijonarka ne bi obiskala. Odprla je štiri dis¬ panzerje, kjer je delila zdravila, poučevala in svetovala. Med tem pa je goreče molila, da bi se ji pridružile še druge goreče duše. Ni tra¬ jalo dolgo in njena družina je štela 12 deklet, izobraženih in apostolsko vnetih od njenega ognja. Dispanzerji so se množili, š«le v •'slums” so rastle. S. Terezija je uvidela, da mora postaviti na trden temelj, če hoče, ds- njena ideja preživi. Sestavila je pravila za svojo družbo, ki jo je imenovala Misijonarke Ljubezni “Missionaries of Oharity”. NASI EN ji je izrazila takole: l)a potolažijo neizmerno žejo križanega Jezusa po dušah, se obvežejo sestre s 4 zaobljubami popolnega CBOSTVA, ČISTOSTI in POKORŠČINE ter SLUŽBE 1 HODIM; delajo za spreobrnjenje in posvečenje revežev v slums, jih obiskujejo in negujejo v V sredini slike vidimo sestro Terezi o njih kolibah, poučujejo njih otroke in vzdržu¬ jejo liom zavrženih (za neozdravljive, slepe in hrome in radi revščine zavedena dekleta). PATRONA Družbe je Prečisto Srce Marijino, začetek našega Veselja in Kraljica misijonov. Novieijat traja dve leti, nato delajo štiri re¬ dovne obljube, šest let vsako leto obnovljeno in potem večne. PODOJI za sprejem: Stopnja izobrazbe ni predpisana, toda morajo imeti zmožnost za višje študije po položenih oblju¬ bah. Dekleta morajo biti veselega značaja in razgibana za delo. ORLEČENE so po bengalsko v sarij (kos blaga, okrog 1 m ii<) cm giro v in 4 m dclg, ki se večkrat ovije okrog telesa), ki je na levi rami spet z malim križcem. Na prsih jim visi križ; na golih nogah nosijo sandale. Mala Družba, ki šteje 14 članic, je nedavno prejela cerkveno odobrenje iz Rima. Tako bodo sedaj začele svoje redovno življenje. Jaz sem s. Terezijo večkrat obiskal, ko sem bil v Kalkutti pred :i meseci. Pravila mi je, kako so njena dekleta vese’a in srečna, da bolj biti ne morejo. Toda nimajo lahkega življenja. Vstajajo ob petih zjutraj, nato pol ure pre¬ mišljevanja, sv. maša in sv. obhajilo, skromen zajutrek, cb pa sc/ že na poti v slums, kjer učijo, delajo, zdravijo do opoldne. Po kosilu malo počitka do 2, nato študirajo do (>, ker vsa dekleta še obiskujejo višje šole. Nato rožni venec, križev pot, večerja in kramljanje, ki mu sledi molitev in počitek, da si zberejo sil za naporno delo drugega dne. Sedaj vodijo kakili 8 šol v raznih zapušče¬ nih predmestjih in okrog (> dispanzerjev, kjer na tisoče ljudi dobi zdravila, n? samo za telo, ampak tudi za dušo. Stanujejo v hiši, ki jim jo je dal v najem veren Bengalec, hrana je preprosta, oprema sob siromašna: postelj", in stol, to je vsa “do¬ ta”, ki jo dobi od Družbe, katera posveti svojo mladost in duševne darove službi Kristusu v trpečih in žapuščendi, da nekaj svoje sreče prelije tudi v nesrečna srca in jih pridobi za Kristusa. Ali se ne bi našlo tudi med Slovenkami kr j požrtvovalnih duš, ki bi hotele pomagati s. Te¬ reziji pri njenem apostolskem delu v slums? P. LOJZE DEMŠAR S. J. VESELA MISIJ. NOVICA! Pred zaključ¬ kom lista smo prejeli vest iz Indije, da je p- Joži’ Cukala, naš nekdanji misijonski pesnik, srečno dospel v Indijo, kjer se je ustavil pod visoko Himalajo, da se pripravi na dele v Ben¬ galiji. —- 5 4 4 — - 1'isiiHi s Kitajske Prati koncu mesecu avgusta nam je došlo Pismo, ki ga je 31. maja 1950 pisal ravnatelj salezijanskega zavoda v Kunmingu na Kitaj¬ skem, ki je glavno mesto province Yunnan, v kateri leži tudi misijon čaotung, delokrog mi¬ sijonarja msgr. Kereca, dl'. Janeža in slovenje¬ bistriških šolskih sester. Pismo nam v neko¬ liko prikritf obliki podaja nekaj vesti o polo¬ žaju misijona g. Majcena in misijonov v Yu- nnanu sploh -— pod novimi, rdečimi oblast¬ niki. Pismo se glasi; Gospod urednik! — Pravkar sem prejel ok- tobersko, novembersko, januarsko in februar¬ sko številko “Duhovnega življenja". Najlepše s e zahvaljujem Vam in dobrotnikom, ki mi Ust plačujejo! V Menda Vam je že Vaš g. sobrat Casl poro¬ čal. da sva se zadnjega novembra srečala tam v Makau, kjer se je on mudil z iskanjem pa¬ pirjev za odhod v USA, jaz pa na ravnatelj¬ ski konferenci. Komaj sem staknil zadnji francoski neroplan, ki me je popeljal skozi In- dokino nazaj v Kunming. Nekaj dni kasneje s e je vojska kunminskega guvernerja oklicala za “osvobodilno” vojsko, in tako smo kupili rdeče blago in zašili nanj eno veliko in pa štiri male rumene zvezde. Krojač pa ni pozabil 'siti v sredini velike rumene zvez.de svetinjico Brezmadežne, da bi tudi njej veljal pozdrav 'sako jutro, ko se dviga zastava na visoki drog sredi našega dvorišča. Nacionalisti so kmalu mesto napadli in svin¬ čenko so žvižgale okrog voglov našega zavoda. Tudi letala so prišla rušit. Ena bomba je padla blizu cerkve Brezmadežne in jo pošteno poško¬ dovala, soseda Kitajca pa skupaj z opijevo pipo vrgla na streho. Mene je Marija posebno varovala, kajti komaj trenutek preje sem se Pmaknil od zida, katerega so potem preluk¬ njale težke svinčenke iz letalskih strojnic. IDcIo v šoli je začelo svoj križev pot. Napred¬ li učitelji so brž organizirali razne komiteje 'n šolo po novem preuredil’ Tako goreče so se v rg 1 i na to obnovitveno delo, da so celo od vladnih gospodov prejeli ukor, ki pa ni dosti Pomagal. Mi sicer še naprej delujemo, a v precej omejenem obsegu. Dovolili so nam 'Pleti kapelico in pa poučevati katekizem iz¬ ven šolskih ur, a vladati mora popolna verska sv oboda. . . Gojenci se kar dobro drže, zaenkrat. Prosili So celo na komite, da bi se praznik Marije Po¬ močnice obhajal kot šolski praznik s tremi dnevi počitnic in raznimi slovesnostmi. Ko¬ mite je prošnji ugodil in celo prispeval k slav¬ nostim 50 srebrnih dolarjev. Ko so nam na¬ ložili visoke davke za naše zemljišče — 60 zakljev riža — ki jih mi na noben način ne m mogli spraviti skupaj, so naši rokodelčiči Pridno molili in pisali prošnje. Dosegli so zni¬ žanje na — 3 Žaklje. Na dan plačila davkov So se zbrali kmetje, med njimi tudi naši no- s ' lc '. vsak s svojim Žakljem, naši tamburi so zabobneli in cela procesija se je pomaknila Proti davčnemu uradu, da izročimo “cesarju, har je cesarjevega” — mj prvič v zgodovini Gospod .Majcen med svojimi Kitajčki našega zavoda. Za Binkošti smo imeli devet krstov in pet¬ najst birmancev v našem zavodu. Kar lepo število srednješolcev se pa še pripravlja na krst, še bolj goreče kot prej. Včeraj se je oglasil pri meni predsednik tu¬ kajšnjega pokrajinskega kulturnega odseka. Zelo je hvalil našo šolo in se zahvaljeval za delo v korist kitajske mladine. Pravi, da nam bo pomagal. Da nam le ne bi preveč!!! Vlada nam je poslala učitelja, ki naj poučuje našo mladino o novi demokraciji. Drugi misijonarji v Vunnanu še nekako de¬ lujejo. Mislil sem. poslati enega sobrata, p. Petita, monsinjorju Kerecu na pomoč. A prav¬ kar sem prejel obvestilo, naj ne hodi na pot, ker je pot ogrožena od roparjev. Pred nedav¬ nim je nekaj nemških protestantov prišlo iz Burme v Yunnan, a so jih internirali. Mgr. Kerec mi je te dni poslal kar obupno pismo. Pravi, da zahtevajo take davke, da bi jih ne mogel plačati, tudi če bi vsa misijonska zemljišča prodal. Riž, ki ga je imel shranje¬ nega za prehrano semeniščnikov, so mn že od¬ nesli, tudi nekaj stavb so mu zasedli. Bojj se, da ga potisnejo v ječo, skupaj z vikarjem Ge¬ nom. Obe dolnišnici v prefekturi, kamilijanska v Tončvanu in slovenska z našim; sestrami in dr. Janežem v Chaotungu, dokaj nemoteno na¬ prej delujeta. Imajo mnogo bolnikov tudi iz zvezd:.atega raja, ki pa najraje zapišejo svoje dolgove v knjigo dolžnikov ter se potem bolj rc-dko spomnijo na plačilo. Tako tudi bolniš¬ nice vedno težje shajajo. Na splošno so ljudje v teh zadnjih mesecih zelo obubožali. Tudi pri nas se pozna: imeli smo preje skoraj 1009 go¬ jencev, sedaj pa jih naštejemo le še kakih 400. Mnogi si morajo služiti svoj vsakdanji rižek s prodajanjem kake ropotije. Vsi se bo¬ rimo z velikimi finančnimi težavami. Vztra¬ jamo pa na naših postojankah, da ohranimo in rešimo, kar se da, za boljše dni, ki se nam obetajo. Andrej Majcen, salezijanec — 545 — 'Al ' T@@®§ TOTTIIM P 3 P BIH Skoro 20 let se urednik Dž na ta ali oni način že ukvarja z misijonskim delom, a ni še doživel kako akcije, ki bi rodila tako stood¬ stoten uspeh kakor ga je rodila akcija Dr. Ja¬ neževega rentgenskega sklada. Maja meseca leta 1948 smo “ekspedirali” iz Buenos Airesa v kitajske misijone večini ro¬ jakov znanega zdravnika dr. Janeža. Po več mesecih potovanja je srečno prišel do čaotunga v jugozahodnih kitajskih hribih province Yu- nnan. Tam vedi celo misijonsko pokrajino slovenski salezijanski misijonar msgr. Kerec, ki je poklical v središče misijona slovenjebi¬ striške šolske sestre ter jsm pomagal posta¬ viti za tamkajšnje razmere kar lepo in veliko bolnišnico. Ena največjih želja monsignorje- vih, kakor tudi sester pa je bila: dobiti za to slovensko misijonsko bolnišnico tudi sloven¬ skega misijonskega šefa-zdravnika. In Bog jim je to željo izpolnil na ze’o popolen način v osebi priznanega kirurga, ki ni samo odličen zdravnik, ampak tudi zelo dober človek in ka¬ toličan. Dr. Janež je vzel poslanstvo misijonskega zdravnika zelo resno, tako v zdravstvenem kot misijonskem pogledu. A brž je opazil, d;t bol¬ nišnici še marsikaj manjka, če hoče uspešno vršiti svoj apostolat v takih potrebah kot so tamkaj in pa ob taki konkurenci kot je bila protestantska. . . Pred vsem je manjkal rent¬ genski aparat, kajti vsaka bolezen sle le ne da otipati in slišati, ampak so bolezni, ki jim prideš blizu le, če jih vidiš. A kako priti do rentgenskega aparata, ki je že sicer draga stvar, lcaj šele v daljnih gorskih kitajskih misijonih in pa v prav slovensko ubogi misijonski bolnišnici. . . ? Težave velike, skoro nezmogljive. . . A dr. Janež je eden tistih mož, ki ve, da je na svetu le malo ovir in zaprek, ki bi ne bile premagljive, kajpada le orjakom volje in hotenja. Zamisel ga je ved¬ no bolj razvnemala, potrebe vedno bolj vpile, pa se je končno odločil, da začne akcijo za nabavo rentgena. Kakšne težave je moral premagovati, to ve samo on; koliko je moral žrtvovati sam, to bo morda kdaj povedala misijonska zgodovina; kako težke ure oklevanja in skrbi so prestajale častite sestre, o tem še ni bilo nikjer nič po¬ vedano; in koliko širokogrudnosti in veliko- pote-ziiosti je moralo biti tudi na strani msgr. Kereca, si lahko predstavljamo, ko je končno on vrhovno odgovoren za vse dejanje in neha¬ nje misijona. Končno je odločitev padla: Rentgen naba¬ vimo, v to potrebni denar si sposodimo, a le pod pogojeni, da tudi slovenski misijonski pri¬ jatelji v tujini (ker oni v domovini ne mo¬ rejo) doprines e Jo svoj delež, takole kakih 1000 USA dolarjev. . . ! Dr. Janež s p de in piše v Buenos Aires. Ne •dolgo, pa zagleda njegov poziv beli dan v “Katoliških misijonih”, katerih urednik pri¬ stavi še nekaj vžigajočih besedi, razglašujoč, da se začne z akcijo za “I)r. Janežev rentgen¬ ski sklad”; Če se prijavi 100 rojakov, ki bi bili skozi leto dni pripravljeni prispevati v ta sklad vsak po 10 pesov mesečno, obljubimo dr. Janežu, da bo imel v teku enega leta 10 00 dolarjev slovenskega prispevka k nabavi rent¬ gena. Še niso ti “Katoliški misijoni” dobro izšli, njih urednik ni imel še niti pojma, kako se bodo naši ljudje odzvali, že je sedel in odpisal dr. Janežu, da bomo rojaki v tujini podprli njegovo stvar in naj torej kar nabavijo poso¬ jilo ter kupijo rentgen ter začno z zdravlje¬ njem “na veliko”, v prospeh slovenske bolniš¬ nice in čaotunskega misijona, vse pa v grad¬ njo Cerkve med Kitajci. Toda, ko je urednik to pismo oddal na po¬ što, se je samega sebe in svojega optimizma ustrašil • .. Kako boš dobil od teh ubogih be¬ guncev, ki so sami v takih potrebah, kaj šele njih domači v domovini, v teku enega leta raz¬ meroma veliko vsoto 1000 dolarjev?! Kar zagomazelo mu je po hrbtu in obletavala ga je skušnjava, naj bi obstalo samo pri obljubi, saj “beseda ni konj. . Toda ne! Med begunci je toliko dobrih ljudi, ki imajo veliko umevanja in srca za potrebe božjega kraljestva na zemlji, med njimi, zlasti med onimi, ki so prišli iz Avstrije, je vse polno osebnih prijateljev in znancev dr. Janeža, š e več pa tistih, ki jim je ta požrtvovalni zdrav¬ nik v letih begunstva ali še preje kot domo¬ branski zdravnik in priznan kirurg splošne bolnišnice v Ljubljani napravil največjo zen¬ sko uslugo, jim povrnil dragoceno zdravje. ■ • Ali ne bodo mar vsi ti kar veseli, če se jim ponudi taka prilika, da dr. Janežu pokažejo v dc.lanju vsaj malo hvaležnosti za vse to, Bogu Pa poklon 1 jo svoj misijonski davek v rast njegovega kraljestva. . ?! Pogum velja! Dllšnopastirski misijonski od¬ sek je . tedaj že obstajal, nanj se je gospod urednik oprl ter začel z nabiranjem podpis¬ nikov. In glej. hitro se je pokazalo, da je bil to pot optimizem na mestu. Ljudje so se začel’. prijavljati in teden za tednom je raslo število podpisnikov sklada iz desetine v desetine in se veselo dvigalo proti 100. Toda na obzorju te akcije so se začeli zbi¬ rati temni oblaki. Najprej razvrednotenje pesa. Za en dolar je bilo kar naenkrat treba plačati skoraj še enkrat več pesov kot ob začetku akcije . . . Pa to bi še kako šlo, bi pač poiskali še več podpisnikov, ne samo 100. A začelo i e bliskati in grmeti od vseh strani proti akciji- češ kaj bi komuniste podpirali. . Tedaj so namreč začeli kitajski komunisti prodirati na vsej črti in se bližati celo proti čaotungu. Go¬ tovo je- bilo, da postanejo gospodarji tudi v tem misijonskem področju; tako bi prišla slo¬ venska bolnišnica pod njih vodstvo, morda bi bili celo misijonarji izgnani z dr. Janežem vred... Nesmiselno je torej, zbirati sredstva, da padejo v žrelo rdečemu zmaju. . . Tako so govorili mnogi. Niso bile povsem ne-atemel iene te misli in besede. Na drugi strani pa je bilo tudi res, da zbranega denara nismo nameravali poslati kar naravnost na Kitajsko, ampak smo — 54G ga nakladali v USA, na varnem, kjer nuj bi bil dr. Janežu na razpolago. Tako denar na noben način ne bi priš&l rdečim v korist; če že ne bi mogel služiti plačilu 'dolgov za nabavo rent¬ gena, bi ga z dovoljenjem darovalcev obrnili v kak drug tudi lep in pereč misijonski na¬ men. Tako so strahovi počasi izginjali, zlasti še, ko so prihajale s krajev, ki so bili že pod komunisti, vesti, da so rdeči iz taktičnih raz¬ logov toliko bolj tolerantni napram misijonom in da zlasti ne začenjajo očitnega preganjanja, kolikor bolj proti jugu gredo, kolikor bolj po¬ stajajo gospodarji položaja po vsej deželi. Po¬ sebno pa so pregnala vse pomisleke pisma dr. Jancja, ki nas je zagotavljal, da on ostane v bolnišnici, in nas prosil, naj nadaljujemo z započeto akcijo, kajti on je že na račun naše obljube posojilo najel in aparat kupil ter z njim bolnišnico neverjetno obogatil na uspe¬ hih in priljubljenosti prebivalstva. — Večina Podpisnikov je torej po vseh teh pojasnilih ostala zvesta s plačevanjem, vendar ni bilo več Inko lahko s pridobivanjem novih. Dejstva so pokazala, da smo prav ravnali, ho smo z zbirko nadaljevali. Dr. Janež in slo¬ venska bolnišnica v čaotungu so že več kot, pol leta ped komunistično oblastjo, a bolnišnica nemoteno naprej deluje, dasi z večjimi teža¬ vami, katere jim pa ravno rentgen najbolj usptgno pomaga reševali. Zbiranje prispevkov za Sklad je bilo dolo¬ čeno za čas od avgusta 1949 do avgusta 1950. Največ se je nabralo v Argentini, kjer jo tudi največ, novonaseljencev. Prav lepo se je odre¬ zala tudi Kanada. Naj podamo vsaj nekaj šte¬ vilk, če nam že imen iz skromnosti darovalcev ni dovoljeno objaviti, dasi nam ne bodo mogli zabraniti, da jih ne bi poslali dr. Janežu na vpogled, številke pa takole pojejo: V ARGENTINI. 100 oseb je kaj vplačalo, v skupnem znesku 8.655.50 pesov. — 1 je plačal •> krat 13 mesočnin = 390.—: 7 plačalo nad 1 2 0. — (ISO, 166 160, 150, 140, 130, 130); 40 po 120.—; Z po 110.—; 8 po 90. — ; 1 Po 80. ; 3 po 7 0.—; 3 po 60.—; 5 po 50.— ; 1 J'o 40. — ; I po 35_; 5 po 30.—; 1 po “!>■' — ; 1 po 25. — ; 11 po 10.—; 5 manjše vsote za 23.50. KANADI. Zbilka po g. Turku Francetu je dala 124 kanadskih dolarjev. . 1 USA. Trije darovalci: 1 po 2 0 $, Z pn ® $, znese 30 USA dolarjev. ' ŠVICI. I-:n darovalec 5 I SA dolarjev. V AVSTRIJI. Kr darovalec 20.— pesov. Skupno: 8.055.50 in 2 if .— pesov, 124 ka¬ nadskih dolarjev, 35 I SA dolarjev. s IKOšKI celoletnega poslovanja, oglasi 'id. ;joo. — pesov. AUDI) nabirke: 8.375.50 pesov 558 $ 124 kanadskih dolarjev 100 $ 35 USA dolarjev 35 S Skupen saldo t 0 rej OOcTs Gornje številke so podane na podlagi vplačil do 20. avgusta. Gotovo je, >da bodo nekateri svoje prispevke, dopolnili še do konca leta in ne upamo preveč, če računamo, da bomo na¬ knadnih vplačil prejeli še ža kakih 50 USA dolarjev, zlasti če bo Kanada še kaj poslala in če se bo v USA še- kdo zganil. Vendar tudi to vpoštevajoč, še ne bi bil do¬ sežen stoodstoten uspeh, saj bi manjkalo še kakih 300 USA dolarjev do celotne oblubljcne vsote 10 00 $. Kako dobiti še to vsoto? Ljubezen je iznajdljiva in je tudi “Dušno- pastirskemu misijonskemu odseku” pomagala najti rešitev, ki se je obnesla bolj kot je kdo mogel pričakovati: srečolov v prid Dr. Jane¬ ževemu rentgenskemu skladu, za katerega po¬ trebne dobitke naj bi darovali ljudje sami. čudovito je vžgala ta ideja! Ljudje so začeli prinašati dobitke, vedno lepše- in vedno bolj številne, tako da se je- zbralo nad 500 veči¬ noma zelo vrednih, nekaj kar dragocenih do¬ bitkov, in še skoro 1000 pesov za njih nakup. Več o tem srečolovu, o dobitkih, o misijonski molitveni uri m misijonski prireditvi v zvezi s srečelovom 20. avgusta — bomo poročali v prihodnji številki, ker stvar zasluži, da jo ma¬ lo bolj ped robno “ovekovečimo”. Tu omenimo le dejstvo, da je srečolov prinesel toliko či¬ stega dobička, da bomo zlahka dosegli številko 100*1 USA dolarjev, da o silnem moralnem uspehu ne govorimo! Kes, stoodstoten uspeli! Niti v mirnih razmerah pred vojno si celo v domovini lie bi upali dos>’či tako vsestran¬ skega uspeha pri kaki taki misijonski akciji! Očitno je, da je bil božji blagoslov nad vsem tein “Dr. Janeževim rentgenskim skladom”. Hvala torej Bogu! In gotovo je, da bo blagoslov božji tudi nau vsemi, ki so tako nesebično pri stvari sodelo¬ vali, za “Dr. Janežev rentgenski sklad” kaj žrtvovali. Povrni jim. Gospod! Vsem nam naj bo ta akcija v dragoceno iz¬ kušnjo in v pobudo, da se- bomo v bodoče po¬ dobnih misijonskih akcij še lotevali in pri njih še radi sodelovali. Vsako leto kaka \-eBka mi¬ sijonska akcija, vsako leto kak tak misijonski srečolov, zdaj v ta zdaj v oni namen slovenske misijonske dejavnosti. L. L. C. M. WS EM, KI SO KAKORKOLI PRIPOMOGLI K TAKO LEPEMU USPEHU AKCIJE ZA IIR. JANE¬ ŽEV RENTGENSKI SKLAD — V IMENU SLOVENSKEGA MISIJONSKEGA ZDRAVNI¬ KA DR. JANEZA JANEŽA, V IMENU SLO¬ VENJEBISTRIŠKIH ŠOLSKIH SESTER IN NJIH BOLNIŠNICE V ČAOTUNGU, V IMENU APOSTOL. ADMINISTRATORJA MONS. KU¬ REČA IN V IMENU BRATOV KITAJCEV. 547 BARAGO NAOLTAR! 6 II I) E Z I Prizadevamo si, da bi mogli svojega svet¬ niškega škofa Barago častiti na oltarjih naših cerkva. Zato se trudimo za njegovo beatifi¬ kacijo in kanonizacijo. Znano je, da je že za beatifikacijo potrebno, la se na Baragovo priprošnjo zgodita vsaj dva čudeža, ki jih mo¬ remo kot čudeža tudi z vso gotovostjo ugoto¬ viti. V tem je smisel naših prošenj, naj bi Bog s čudeži poveličal velikega misijonarja našega rodu. Ne ho odveč, če v kratkem razmislimo, kaj je prav za prav čudež, in nato, ali in kako sinemo za čudeže prositi. 1. MNOGI NIMAJO PRAVEGA IX JAS NEGA POJMA O ČUDEŽI'. Ne mislim na tiste, ki se iz čudežev nor¬ čujejo; navadno ne vedo, kai govorijo. Drugi taje, da bi pili čudeži sploh možni; taki na¬ vadno ta je tudi bivanje božje: če Boga ni, tudi čudežev ne more biti. Zmota pač rodi zmoto. Spet drugi se motijo v nasprotni smeri: vidijo čudeže, kjer jih ni. Napačno menijo, da je čudež že vsako očividno, hitro uslišanje naše prošnje. Kes je, da takšno uslišanje more biti čudež, ni pa zato že vsako takšno usliša¬ nje čudežno. Nasprotno: BOG USLIgUJE NAŠE PROŠNJE REDNO IN NAVADNO BREZ ČUDEŽA. čudež je namreč NEKAJ IZREDNEGA, ne¬ ko posebno javljanj? božje vsemogočnosti, očivi- den dokaz absolutnega božjega gospodstva nad vsem stvarstvom. Dogodek, ki je pravi čudež, mora imeti dve značilni potezi: najprej mora hiti delo božje. SAMO BOG STORI PRAVI ČUDEŽ, ne pa morda kak svetnik ali angel Križ v črno Afriko! Letos v februrju je začela pri nas pritiskati silna suša, tako -la se je vsa koru/.a jela su¬ šiti. Koruza je pa tu poglavitna hrana, zato so bili ljudje v velikem strahu in skrbeh, kaj bo s prehrano, če bo suša še dalje trajala. V bližnji vasi Mapote so torej stopili skupaj možje- in ugotovili, da bo treba duhovom da¬ rovati. Določni so tretjo nedeljo v februarju. V dolgi procesiji so šli na bližnji hrib," noseč s seboj vodo iz našega vodnjaka. Na vrhu so to vodo zlivali po tleh in rotili duhove, naj pošljejo dež. Glavno vlogo je imel krajevni čarovnik. Isto prošnjo procesijo so ponovili v ponedeljek, ko je med drugim čarovnik tudi slovesno obljubil, da bo dež prišel, in sicer v četrtek. Vendar — dežja ni bilo in skoro vsa koruza se je posužila. Ko smo mi zvedeli za to pogansko sloves¬ nost, smo z našimi katoličani takoj začeli o- pravljati devetdnevnico k sv. Jožefu, združeno z blagoslovom z Najsvetejjšiin. In glej: dan po končani devetdnevnici se je preko naše farme ulila ploha, ki je namočila vso zemljo, tako da je naša koruza (k' je- tudi sicer sušo dobro prestajala, kajti mi orjemo veliko bolj globoko) začela rasti, da je bilo veselje. V za hvalo za potrebni dež smo se odločili postaviti na našem, kakih 150 m visokem hri¬ bu, 9 m visok lesen križ. Za postavitev smo določili tiho nedeljo. Daši smo imeli za to nedeljo že določeno češčenje Najsvetejšega, nam je vendar naš škof dovolil nesti tudi križ na goro in ga tani slovesno postaviti. V cerkvi naj bi ta čas častilo le malo ljudi. Ob devetih dopoldne smo imeli peto mašo, nakar je sledila blagoslovitev križa pred cer¬ kvijo. Zbralo se je okrog 500 ljudi, ne le katoličanov, temveč tudi precej protestantov in poganov. Med potjo na hrib smo molili križev pot, pri vsaki postaji obstali, in ko so se nosilci težkega križa izmenjali, smo pot na¬ daljevali, pojoč novo skrivnost križevega pota. Najprej so nosile križ naše sestre, nato dekleta; ko se je procesija začela vzpenjati, so zadeli fantje- in možje križ na rame. Prišedši na vrh, smo postavili križ na veliko skalo, na katero povzpeti se s takim bremenom je pač pomenilo pravo pot na Golgoto. Na vrhu smo že preje v skalovju izstrelili jamo, v katero smo potem križ posadili in ga na vse strani z žicami pri¬ trdili, tako da ga noben vihar podreti ne more. Ko je križ krepko stal. je naš pater rekto T - imel le-p nagovor, v katerem nam je razložil pomen križa, ki se naj nanj vedno znova ozi¬ ramo v vseh naših stiskah in težavah, dušnih in telesnih. Pred vsem pa naj bi nam bil ta križ v spomin na sveto le-to 1950. Brat Valentin Poznič F. S. C., misijonar V .Južni Afriki 548 — ali hudobni duh. More so Bog posluževati an¬ gelov ali svetnikov, pa tudi svetih ljudi kot orodij, a čudež stori On sam. če pravimo, da je sv. Anton n. pr. "naredil” čudež, ima to govorjenje le ta smisel, da je storil čudež Bog po priprošnji ali na prošnjo sv. Antona. Prav tako so čudeži, ki se gode na Marijinih božjih poteh, ob njeni čudežni podobi, delo božje, na priprošnjo naše nebeške Matere. Zakaj more le Bog storiti čudež, nam bo takoj jasno, ce pomislimo na drugo značilno potezo čudeža. Ni še čudež vse, kar more le Bog in samo Bog. Le Bog more ustvariti člo¬ veško dušo, a to njegovo delo ni čudež. Treba je še nečesa: BOG STORI ČUDEŽ TAKRAT, kadar stori nekaj breko ali proti OBIČAJNEMU DELOVANJU NABAVNIH •SIL IN ZAKONOV. Zakoni, po katerih narava deluje, so stalni, zanesljivi, nujni. Narava se vidno ravna po njih in ne more drugače. Lju¬ dje morejo kršiti moralne zakone, ki jih je Bog- dal, ne more pa človek, tudi če je “go¬ spod stvarstva”, kršiti zakonov, ki jih je Bog v naravo položil, marveč se mora on ravnati po h jih, se jim prilagoditi. Le eden je pravi go¬ spod nad vsemi naravnimi silami in zakoni: Stvarnik vsega stvarstva, ki stvarstvo tudi ohranjuje in vodi. Le On more storiti kaj mimo teh zakonov, kar se nam pokaže kot “kršitev” naravnih zakonov, kot izjema iz njunega delovanja naravnih sil. Ta nujnost vt 'lja za vso naravo, ne velja pa za Boga. Oži¬ vitev mrtvega telesa, hipno ozdravljenje težke bolezni brez zdravljenja, le na besedo, na da¬ ljavo, spremenitev vode v vino — vsega tega narava sama z vsemi svojimi silami, š-' tako skritimi, ne zmore. Narava vsebuje zakone, ki po njih tako dogajanje ni mogoče. Zato je *nk dogodek povsem izreden, proti vsakemu Pričakovanju, zato se “čudimo” ob “čudežu”, ^ato tudi čudež taje vsi, ki ne priznavajo oseb¬ nega Boga nad vsem stvarstvom, ki jim je bog narava sama. Zato so s? nujno ponesrečili vsi Poskusi, prave čudeže razlagati naravno. Zato So čudeži, kot izredni posegi božji v svet, neo¬ majno prepričljiv dokaz za to, kar čudež hoče Potrditi, bodisi da je nek nauk, v čigar po¬ trditev Bog stori čudež, ali kaka nova pobož¬ nost (n. pr. k presv. Srcu Jezusovemu), ki Pasne Boga, da jo s čudeži potrdi, ali da po¬ kaže izredno svetost božjega služabnika. tako moremo reči, da je čudež do¬ godek V SVETU, NAVADNO VIDEN, KI °-V JE POVZROČIL BOG PROTI OBIČAJ¬ NEMU DELOVANJU VSE USTVARJENE narave. Je božje delo, ki ga stori iz ljubezni do nas, da nas potrdi na izreden način v kaki zelo važni stvari. Je božji dar, za katerega moramo biti Bogu na poseben način hvaležni. 2. ALI PA SMEMO BOGA PROSITI ZA NEKAJ TAKO IZREDNEGA IN VELIKEGA, KAKOR JE ČUDEŽ? že sv. Avguštin je dejal, da smemo Boga piositi za vse tisto, kar smemo želeti. A želeti smemo, da bi isog svojega služabnika poveličal s čudeži. Torej smemo prositi Boga, da bi s čudeži poveličeval našega svetniškega Barago. Kes je čudež nekaj izrednega, nekaj zgolj božjega, nadnaravnega. Toda ali ni večna bla¬ ženost in milost božja in sploh nadnaravni svet prav taka, in celo večja izrednost, pa ven¬ dar smemo in moramo prositi za vse to! — Tudi so čudeži, ki naj bi poveličevali služab¬ nika božjega, v veliko čast božjo, v poveličanje Cerkve in v duhovno korist mnogih vernikov. S pomočjo dokazanih čudežev postavi Cerkev blaženega ali svetnika na oltar, čast, ki mu jo izkazujejo verniki, preide na Boga, saj je njegova svetost, oilsvit in delo božje Svetosti Same. Tako se S ČEŠČENBEM BLAŽENIH IN SVETNIKOV VEČA ČAST BOŽJA. PRAV TAKO SO SVETNIKI PONOS IN SLAVA CERKVE, očividen dokaz njene svetosti, nje¬ na velika moč in rodovitnost. Kako naj hi si Cerkev ne želela svetnikov' Ker si jih želi, si želi tudi potrebnih čudežev in zato moremo prositi zanje. Končno pa GRE TUDI ZA DU¬ HOVNO KORIST N (A S VSEH: čEgCENJE NAŠEGA SVETNIKA BI BREZ DVOMA PO¬ ŽIVILO NAŠE RELIGIOZNO ŽIVLJENJE; s prošnjami hi se zatekali k svojemu svetniku v velikem ognju in zaupanju in si izprosili od njega veliko, posebno duhovnih darov. Tako se zdi, da si smemo z vso vnemo želeti čudežev, potrebnih za Baraogvo beatifikacijo, in zato smemo z vso vnemo prositi zanje. Seveda moramo PROSITI IZ PRAVEGA NAMENA IN NA PRAVI NAČIN. Ne iz puh¬ lega narodnega napuha, ne zaradi kake osebne materiane koristi. Za veliko stvar je treba pro¬ siti iz velikih namenov, kakor smo jih gori našteli. Pa tudi na pravi način: v vdanosti v voljo božjo, v zavesti, da odloča Rog sam po svoji Previdnosti. Niso nam za zveličanje nuj¬ no potrebni taki čudeži, zato nam jili Bog ni dolžan podeliti. A vendar ima dobra molitev veliko moč do božjega Srca. PEREGRIN I\a grobu Friderika Barage 10. junija opoldne so hiteli stari in novi naseljenci USA k žup. cerkvi sv. Jožefa na Gil- bortu. “Aha, sobota je, na božjo pot gredo ’’ so se menili nekateri, ko so videli stati gručo ljudi. Iz Elya je pripeljal avtobus že nekaj božjepotnikov, vstopili smo še čakajoči in z malo zamudo jo šofer pognal avto. Sprva se nismo mogli vživeti, ko pa je spredaj nekdo pričel peti, nam je dal poguma in vrstile so se pesmi vso pot. Mimo nas so bežala mesta, far¬ me, gozdovi. Po lepi cesti je šlo hitro iz Minee- sote v Wisconsin in naprej v Michigen. Stem¬ nilo se je že a mi smo hiteli še naprej, naprej in končno malo pred polnočjo dospeli na cilj v Marquet,te. Utrujeni od dolge poti smo šli v prenočišča se odpočit. Zjutraj na;- je toplo sonce zgodaj prebudilo. Kljub termi, da smo imeli dovolj časa, smo hiteli pogledat, kje je pokopan naš rojak Fri¬ derik Baraga. Dva visoka stolpa sta nas kmalu pozdravila. Mogočna stavba pravokotno ob cerkvi nosi naslov: Baraga school. Duhovnika Janez Dolgina in Jože Vovk sta šla iskat grob in ga tudi kmalu našla. Grob škofa Baraga je pod stransko kapelico poleg katedrale. Pred vhodom v grob je oltar, kjer sta se darovali tisti dan tudi dve sv. nraši. Poleg škofa Ba¬ raga počivata tu še dva slovenska škofa in d\a druge narodnosti. Si morete misliti, kalco nam jc bilo, ko smo bili v kripti" Tolikokrat smo že doma slišali o misijonarju Baragu, ogledovali si slike, sedaj pa smo lahko sami prišli na njegov grob. S svetim spoštovanjem smo pokleknili in se zato¬ pili v molitev'. Vso težave i katere nam teže življenje, smo mu izročili in ga prosili, naj nam sprosi milosti, da bi ostali verni in pošteni, da nas svet ne zvabi v svoje mreže. Na oltarju pred vhodom v grobnico sta darovala sv. maši gg. Janez Dolšina in Jože Vovk. Pevski zbor iz Gilberta je prepeval slo¬ venske pesmi med sv. mašama. G. Vovk nam je podal tudi par misli o namenu našega ro¬ manja: “Prišli smo na grob misijonarja, ka¬ teremu so bile duše prva in največja skrb. Njegovo geslo “Eno je potrebno” ga je sprem¬ ljalo skozi vse življenje. Kljub vse-m težavam ni omagal, ampak s trdnim zaupanjem v pomoč in varstvo šel po poti apostolski. Kljub vsemu težkemu delu je ostal zvest svojemu narodu in še v tujini pisal zanj. Ko smo mi prišli v begunstvo, smo se tudi k njemu obrnili in ga prosili za pomoč, pa nas je uslišal^ da se je odprla pot v svet. Tudi sedaj so mu priporo¬ čajmo in mu izročimo svoje težave mi, ki smo v svetu, izročimo mn pa tudi našo domovino v varstvo, da bi ji sprosil prave svobode in božjega mirn. Mi pa ne pozabimo prositi Vse¬ mogočnega, da bi nam dal milost postaviti ga na oltar.” Po sv. mašah smo si ogledali mesto, po ko¬ silu pa se dobre volje vrnili proti Minnesoti. Imeli pa smo med potjo tudi smolo. Malo smo zašli, ko je toliko cesta, a pri obračanju avto¬ busa opazili^ da je os pri zadnjih kolesih po¬ čena. Ostali pa smo kljub tej težavi dobre volje in si s pesmimi dajali korajžo, ko smo čakali na nov avtobus. Vrnili smo se mesto zvečer šele zjutraj, a prepričani, da nas je obvaroval Baraga večje nesreče. T. M., USA — 550 — 8. KUIVO DRKVO Sklonjena nad zemljevid v preprosti leseni izbi škofijskega poslopja v Cincinnatiju zasle¬ dujeta škof Fenwick in misijonar Baraga pot, Po kateri je slednji včeraj dospel semkaj. Son¬ ce se odbija na iskrečem se snegu in močno beli sobo. “Na Silvestrovo smo prjstali. Na poti od New Yorka semkaj sem se v Baltimoru pred¬ stavil nadškofu. No, in sedaj sem tukaj.” “Vidite, kako vas je Bog varno pripeljal na »°vo mesto.” Škof, dominikanec in po rodu Anglež, je Friderika nepopisno vesel. Sam starejši zre tega mladega duhovnika, ki mu gori v očeh neka drznost. Sprašuje ga po tem in onem in Sa opazuje z dobrimi temnimi očmi. Baraga čuti, da ima opravka s svetnikom. Vsaka ško¬ fova beseda diha prijetno toploto. “Prognjo imam do vas, Prevzvišenj.” “Kar na dan z njo,” ga opogumi škof. “Rad bi delal prav med Indijanci, ne med belimi naseljenci.” Škof je ostal nepremičen. Neka svetloba mu ie obšla obraz, voke so se zaiskrile. Počasj se Približa Frideriku in ga lahko potreplje po rami. Dolgo molči, beseda mu noče iz grla. “Friderik, sam Bog vas pošilja. Prav takega Se »i si želel, k j bi hotel med dobre sinove pre¬ rije, Veliko sem preklečal zanj in Bog ga mi je dal. Indijanci bodo jokali od veselja.” Zadnje besede je s težavo izgovoril. “Vaganakisi bo vaš novi dom. Vaganaklsj, Krivo drevo.” Karaga je odšel v kapelo. Srce mu igra od Padzcmsko sreče. “Hvala Ti, Gospod, za toliko dobroto. Sprejel si mojo žrtev. Vaganakisi — . In °j novi dom, Vaganakisi — moja ljubljena •ležela. ge dva meseca, da se odtajajo Veljka F^cra, potem bom tam, mod svojimi otroki.” Ob raz pogrezne v dlani in moli. V surovo obtesanem in z lubjem pokritem stolpu zvoni in klenka na vse pretege. V koče Sl 'i doneči glas, čez planjave letj in se izgublja nekje v pragozdovih. Tolče in bije brez pre- "elianja. Škof Fenwick in misijonar Baraga stojita P r ed leseno cerkvijo v Vaganakisiju jn opa¬ zujeta. Iz malih koč je čuti vpitje: “Joj, črna Suknja je pri nas, kar dve črni suknji sta Prišli ” y majavem koraku priteče prvi sem k cerkvi, potem prjraca drugi, tretji, cela vas, Kar precej jih je in čudno smešni so videti b'iti v belo, zelene, rdeče in modre trakove, u pasu temu in onemu cingljajo kraguljčki. O, črna suknja, o, črna suknja.” Cmokaje poljubljajo roko prišlecema. Prve¬ ga že poznajo, drugega zro bolj nezaupno, a se ga ne boje, ker črna suknja jim nj še nikdar nič žalega storila. Baragu so všeč rdeči napeti obrazi, ki se tako lepo svetijo v soncu kot pirhi, črne oči ga pogledujejo in zdaj zdaj se široka usta razlezejo v prisrčen nasmeh. “K masj, otroci, k maši,” jim kima škof. Mnogo jih uboga. Saj je od šeststo duš po¬ lovica krščenih. Zbero se v precej prostorni kapeli, ki jo je pred leti postavil francoski du¬ hovnik in ki v njej stoluje sam nebeški ključar. “Otroci mojj,” spregovori beli škof, “veliko veselje vam oznanjam. Danes je izpolnjena vaša vroča želja. Ta črna suknja, ki je prišla z menoj, ostane pri vas.” “Vedno ostane pri nas črna suknja,” šušlja¬ jo po cerkvi in kažejo na mladega duhovnika, stoječega pred oltarjem. Po maši vodi škof Friderika po kočah. Okrog nju se podijo otroci, vsa vas je pokoncu Iz koč diši po osmojeni divjačini. “A r sa bruna za cerkev so Indijanci na ramah znosili semkaj,” pojasnjuje, škof vos v ognju. “Po petdeset jih je včasih tovorilo en sam hlod. Tudj šolo so sami postavili. Tista bajta je Jelenova, poglavarja tega rodu. Naprej ima svoje ognjišče Beli ptič, dalje Jastreb.” “Kaj pa je to?” se zasmeje na ves glas Ba¬ raga, ko ugleda Indijanca, ki si je do dobra pordečil obraz in nanj namazal močne črne proge in pisane pike. “Ne smejte se! Le ob naj večjih praznikjh se tako pobarvajo.” Prav zanimivi so ti ljudje. Vsi so oblečeni (Stolnica v Marquettn, kjer leži Baraga) h ' — 551 v dolge platnsne srajce in težke suknje, vsi imajo lase spletene v dolge kite. Moški imajo za pasom zataknjn nož jn mehur za tobak in v laseh ptičje pero. Po enem mesecu ostane Baraga čisto sam med dobrimi rdečekožci. Delo in skrbi ga pre¬ vzamejo, da ima komaj kaj časa misliti na druge stvari. Skraja se mu marsikaj zdi čudno. Smejatj se mora racasti hoji, stalnemu ogle¬ dovanju v ogledala, ki jih kar s seboj nosijo, neprestanemu kajenju mož in žena iz dolgih pip. Hvaležen je Friderik misijonarjem, ki so tu orali ledino. Mnogo dobrega je ostalo me 1 ternj ljudmi. Ve, da ga Bog s tem delom, ki je laže, pripravlja na težje naloge, ko bo moral tudi on s plugom v celino. Bog mu hoče dati poguma in veselja v začetku. Skraja bo treba urediti življenje kristjanov. Cerkev naj bo središče vaškega življenja. Sem se zbirajo na vabilo zvona ob sončnem vzhodu in zahodu k molitvi. Tudi k najsvetejši daritvi jih ob delavnikih mnogo prihaja. Čez dan ima opravka z otroki v šoli. Možje so navadno na lovu ali ribarijo, žene pa čepe v kočah ali nabirajo divji riž. Zvečer jim misijonar govori o Velikem duhu, o njegovi prisrčni ljubezni do vseh ljudi. Večkrat jih svari pred ognjeno vodo-žganjem, s katerim jih hočejo beli trgov¬ ci upropastjti. In Friderik je brezmejno srečen, ko vidi, da ga preprosti Indijanci ubogajo tudi, ko jim težke stvari ukaže. Najbolj čudno je pri Baragovem delu spo¬ vedovanje. Otavanščina mu še ne gre bogve- kaj, pa spoveduje kar po tolmaču. Izobraženi Otavan govori poleg materinega jezjka gladko francoščino. Domačinom te vrste spoved ni težka, ker je tolmač dober kristjan, duhov¬ niku pa seveda tudi ne. Navsezadnje delo s kristjani ni posebno težko. Neprimerno huje bo s pogani, zlasti še ker so nekaterj, nahujskani po belih potu¬ jočih trgovcih, divji na duhovnika in krist¬ jane. Mladi misijonar čuti, da bo tu vsa teža dela. Zato toliko premoli in sj nalaga težko pokoro, zato tudi tako hiti z učenjem neznan¬ sko dolgih besed in čudnih oblik otavanščine. “Z božjo pomočjo!” misli, ko se odpravi na prvo daljšo pot v uro oddaljeni vigvam. Tolmač stopa ob njem. Baraga kuje v mislih načrte, čuti, da ga čakajo še prostrane planjave, kjer mora zasejati božje seme. Oddaleč opazita samotno stanovališče. Na¬ sproti jima pritečejo lepi lovski psi, ki ju spremljajo do naselja. Pred kočo, ki je zgra¬ jena v obljki stožca iz dolgih močnih vej, pre¬ kritih z brezovim lubjem in bivoljimi kožami, so se vstopili stanovalci. Prijazno ju sprejmejo. Baraga takoj opazi pred vigvamom našemljeno soho maljka: čudna postava z več obrazi, raztegnjenimi usti in izbuljenimi očmi, je pravi nestvor. Gospodar, šestdesetleten mož, povabi prišleca V stanovanje. Z njimi vstopijo še trije drugi možje, tudi poglavarji družin, ki stanujejo pod isto streho. Močan dim po tobaku udari misi¬ jonarju v nos in oči. Posedejo na lubje okrog ognja, ki stalno žari sredi vigvama, in za/.go pipe. 'Dolgo molče. Indijanci se drže silno modro, Baraga pa prosi Boga, naj mu da pravih be¬ sedi, ki bodo ganila srca ubogih poganov. Potem začno. O lovu in bližajoči se zimi, o zdravju in bolezni v družini. Ponosni so. da se smejo meniti z belim človekom. Veseli so, ker vidijo, da je črna suknja do njih prijazna jn da jim bo pomagala, če bo treba. Veseli sti¬ skajo odhajajočemu misijonarju roko s pova¬ bilom, naj se kmalu spet zglasi, da bodo še kaj uganili ob pipi tobaka. “Veliko ste danes opravili," je vesel tolmač na povratku. “Pridobili ste zase srca. Pot do njjh spreobrnjenja je sedaj lahka.” In Baraga je- vesel, vriskal bi od veselja. Iu ko čez tedne zliva očiščevalno vodo nad glavo starega poglavarja, le s težavo izgovarja svete besede “...v imetu Očeta in Sina in Svetega Duha”. Za ubogo človeško srce je to prevelika sreča. Počasi gre sicer, pa vendar ni več tako dale'' dan, ko bo cerkvica v Krivem drevesu premaj¬ hna, da bi mogla spraviti peti svojo streho vse božje otroke. “Oče, danes gremo. Blagoslovi nas.” Večina mož iz vasi se odpravlja pred zimo na jug, kjer bodo lahko ribarili in lovili, z ;l kar jih je po njih mnenju sam Veliki duh določil. Dolgo zre za njimi misijonar, ko od¬ hajajo. “Ho-o! Ho-o!” kriči za njimi. Ozro se. “Na pomlad mi prinesite kož, otroci!” “ Bomo, oče.” Izginili so za nizko gubo nagrbančene po- krajine. Narava umira Tz gozda kriče divje race, okrog slemen se spreletavajo jerebice in golobj. Od nekod diši borovec po medeni smoli. Duhovnikove besede gredo za njimi na .jug- Z njimi bi preležal dolge ure na snegu na preži, oprezal bi za severnimi jeleni in srnami, se raz¬ gledoval po soncu in zvezdah. A njegova na¬ loga je druga. “To zimo se mi mora razvezati jezik, da m>‘ bodo razumeli rdeči otroci.” Z zadovoljstvom gleda lepo skladovnico drv, ki so mu jo pri¬ pravili za zimo, huduje se nanje, ko uzre na strehi močne špranje, skozi katere včasih dež. tako neprijazno curlja v njegovo sobo. Oh ta¬ kih dneh razgrne na mizo, kjer so knjige, svoj plašč, nad posteljo razpne dežnik, sam se p * stiste v kot, kjer najmanj rosi. A saj bo kmalu tu sneg jn streha bo zamrznila in ne bo treba več razpenjati ne plašča ne dežnika. Nebo se z zemljo vedno bolj spaja v sivo gmoto. Po zraku zapleše prva snežinka. Potem se vsuje. Pokrajino zagrebe bela tkanina v zimsko spanje. Baraga in njegov tolmač sta kot svetli lučki v teh neprehodnih planjavah. Pa še nekdo čuje z njima: Sam Vladar neba in zemlje v skromnem tabernaklju. JANKO Nesrečno samoljubje! PIJ XII NOV OPOROČEN OEM ONE 8. JULIJA 1942 Dragi novoporočenci! Kako nam je ljubo, da vas vidimo zbrane okrog Nas! V vas in v tejle vaši vrsti gledamo vrsto tistib, ki so že Pred vami prišli, da so iz Našili ust prejeli oče¬ tovski pozdrav, častitke in apostolski blago¬ slov za na pot v novo življenje. Tudi vi ste prihiteli sem, potem ko ste svoje nastajajoče družine posvetili in izročili neskončni ljubezni Jezusovega Srca, ljubezni, ki razliva tolažbo in milost, ljubezni, ki diha Ponižnost in krotkost, božji ljubezni, ki ima nioč, da poplemeniti in posveti človeško ljube- ' ,A n, in ki more vašo ljubezen napraviti čisto, mora vsak nekoliko pozabiti na samega sebe in qe posvetiti skupni blaginji. Pač začenjata razumevati, koliko truda in skrbi je prizade¬ valo očetu njegovo delo in kolikeriin rečem se je morala odpovedati mati, in kako rado hi samoljubje, če bi ga poslušala, zvrnilo ves trud le na druge. Ali ne vidite, kako se v pravo ljubezen vti¬ hotaplja neurejeno samoljubje. Zaenkrat je raz¬ poka še majhna, a že razdvaja. Učite se od Jezusovega Srca tiste plemenite požrtvovalnosti, ki zre na zahteve ljubezni do sebe z ljubeznivo prizanesljivo vljudnostjo do častno in neuničljivo. drugega. PODROBNO O SAMOLJUBJU že v zadnji avdijenei za novoporočence smo govorili <> neurejeni ljubezni do samega sebe, ki se pač močno razlikuje od prave in zveli- calne ljubezni. Rekli smo, da je ta neurejena ljubezen sovražnik neločljive zveze v krščan¬ skem zakonu. Danes pa smo se namenili pokazati vam kolj podrobno, kako se samoljubje javlja v Majhnih zahtevali, v majhnih samovoljnostih v majhnih krutostih, vedno v nasprotju s tistimi vzvišenimi čednostmi plemenite ljubez¬ nivosti, ljubeznive kratkosti in ponižnosti, ka¬ tere vas Jezus Kristus tako lepo uči z besedo ' u zgledom. majhne zahteve samoljubja Samoljubje spi, kadar se drugi bodisi po s '°.ii dolžnosti ali pa iz naklonjenosti skrbno brigajo, da izpolnujejo njegove težnje, za¬ hteve in potrebe. Do poroke velikokrat nobe- hoi izmed obeh zakoncev skoro da nič njo 1 amina s tem, koliko je moral delati oče in koliko skrbeti mati. živela sta mirno, že izza otroške dobe in mladih let navajena opirati se 11:1 stajjše in druge domače. Sedaj pa, Ko se postavita na lastne noge, MAJHNE SAMOVOLJNOSTI SAMOLJUBJA Kakor je res, da prava ljubezen navadno vodi v plemenito in vzvišjenc skupnost čustev, prav tako pa je tudi res, da skuša samoljubje doseči soglasje dveh tako, da popolnoma pod¬ vrže drugega svojim željam. Toga s e zaveda tako malo, da še takrat kadar hoče drugega obdarovati ali mu skazati kako uslugo, gleda veliko bolj na svoje osebno ugodje, kot na to, kaj bo všeč drugemu. Na obzorjih obeh zakoncev se menjavajo vtisi. Začneta o njih razpravljati; prav hitro pade nrpopustliva sodba oblastnega samo¬ ljubja. Nova razpoka, ki se od začetka šipi ne zdi globoka. Ponižnost Jezusovega Srca vas uči, kako krotite prevzetnost v svojih majhnih sporih in bojih, kjer pomeni umakniti sc veliko zmago nad samim sabo. MAJHNE’ KRUTOSTI SAMOLJUBJA Nihče na svetu ni popoln. Ljubezen je pred poroko velikokrat slepa; napak ne vidi, ali pa se ji še celo zde čednosti. Samoljubje ima na široko odprte oči. Hitro opazi in razloči na drugem najbolj preproste posebnosti, čeprav mu ne povzročajo nobene nadležnosti. Kakor — 553 — hitre mu niso všeč ali se mu le nekoliko upi- rajo, že da vedeti z lahko posmehljivim po¬ gledom, nato z nekoliko pekočo besedo, včasih z zbadljivko vpričo drugih. Puščico, ki jo je samolubje izstrelilo, in rano, ki jo je zadalo, vsak drug preje opazi. Samoljube samo pa se nasprotno brž razburi, ako si drugi drznejo le opaziti njega napake, morda zelo nadležne. Ali gre tu še za majhno razpoko? Prav gotovo ni tukaj tistega ljubeznivega in krotkega obnašanja, ki se ravna po zgledu Je¬ zusovega Srca, katero nas v ljubezni prenaša in nam odpušča toliko stvari. SAMOLJUBJE V »VEH če gospodari samoljubje v srcu le enega iz¬ med zakoncev, srce drugega pač na tihem kr¬ vavi, ranjeno v svoji čednosti. če pa sc odkrije, da sta samoljubna oba, in če se postavita drug proti drugemu, imamo pred sabo usoden zapletljaj sovražnosti: tisto trmoglavo vztrajanje pri svojem, ki nič no popušča, pravo vtelešenje samoljubnosti in lastnega mnenja. NAUK TOMAŽA KEMPČANA O kako so modra razmišljanja in nasveti “Hoje za Kristusom”: “Mnogi pri svojih delih iščejo sebe, pa sami ne vedo. Morda so tudi mirni, dokler gre vse po njih volji in misli. Ako se pa stvar drugače zasuče, kot so že¬ leli so pa precej nepokojni in žalostni. Prizadevaj si, da boš potrpežljivo prenašal napake in razne slabosti drugih; saj imaš tudi ti mnogo tega, kar morajo drugi prenašali. Kadi bi, da bi bili drugi popolni; sami pa ne poboljšamo svojih napak.” (Prva knjiga, pogl. 14 in 1<>) RAZLIKE V ZNAČAJIH SAME NA SEBI NISO ŠKODLJIVE Prav nič se ni treba čuditi, če so v tempe¬ ramentu in značaju oseb, ki nameravata zdru¬ žiti svoji življenjski poti, razlike. Te razlike nič ne presenečajo, dokler ne prestopijo meja in zakonov medsebojnega soglasja. l)a raz¬ lični značaji se večkrat tako unesejo, da se med sabo čudovito spopolnjujejo. KDAJ SO RAZLIKE ZLO Zlo se začne takrat, kadar se on ali ona, včasih on IN ona ustavljata, da bi popustila v nepomembnih vprašanjih, v stvareh, kjer gre le za lastni okus, v čisto osebnih željah. ‘Tu je razpoka; oko je še ne odkrije, toda ob najmanjšem trku se spozna da posoda ne zveni tako kot prej. Razpoka se veča: spopadi so vedno bolj po¬ gosti in vroči, če tudi še ne pride do popolnega preloma, je njuno skupno življenje le bolj zu¬ nanja bližina dveh kot pa taka zveza, ki pre- šinja srca. Kaj si bodo o tem mislili otroci in kaj bodo govorili? če so priče takih nastopov, kakšno razdejanje bo nastalo v njihovih du¬ šah in njihovi ljubezni! če pa v hiši otrok ni, kakšno trpljenje je tako zakonsko sožitje! Kdo more vedeti ali naprej videti, do kakšne skrajnosti pride včasih samoljubje po poti takih majhnih krutosti. KB<)TITE SAMOLJU 11.1 E! Iz žaloigre v nekaterih družinah sle pač, dragi sinovi in hčere prišli do zaključka, da je zgodovina priča časov in učiteljica življenja. Premislili ste v svojih dušah in si pripravili sredstvo, po katerem ne boste padli v tako usodno zmoto, marveč boste tak žalosten raz¬ voj v svojih srcih prehiteli. Trdno ste odločeni pri korenini izpodrezati tak razvoj in ga usta¬ viti, če bi se v vas začel. In katero je to sredstvo in kakšen je la sklep? Sklep in sredstvo je ta: že danes se naučite in sklenite, odpovedati se samemu srbi, obvladati in krotiti ljubezen de samega sebe z dejavno ljubeznijo, z veseljem) do žrtev v stalni zvezi z Kogom, s tisto skrbnostjo, ki s«' ne odraža navzven toliko v velikih težavnih de¬ lili kot v malenkostih, tako v naveličanosti, te¬ žavah, nevšečnostih in v»vsakdanjih opravkih, kar večkrat ni nič manj težko kol opraviti ve lika težavna dela. NAVADITE SE POTRPEŽLJIVOSTI Še bolje bo, čp naredite, kakor se pravi, iz sile čednost, čednost je namreč dobra navada, ki se rodi in pridobi s ponavljanjem dobrih dejanj. Pridobite si v navado potrpežljivost, da se boste mogli medsebojno prenašali in si odpu¬ ščati napake ter pomanjkljivosti. Potem boste gospodarji nad samoljubjem. Vaša zmaga nad samim sabo ne bo več same odpoved, ampak tudi pridobitev. — 554 —- MISLI ENEGA BODO MISLI DRUGEGA Tedaj bo kakor po naravnem čutu ali na¬ gonu vsak izmed vas imel sodbe, okus in nag¬ njenja svojega zakonskega tovariša ali tova¬ rišice za svoje sodbe, za svoj okus in nagne- nje. Te sodbe, okusi in nagnjenja se bodo ogla¬ sila, izčistila, olepšala in obogatila v oboje¬ stransko korist. Noben ne bo pri tem kaj izgu¬ bil, pač pa bo deležen tiste obilice sadov, ki raste iz sodelovanja, kakor smo že povedali neki drugi skupini novoporočencev. KO GRE ZA GREH, NI NA MESTU POPUŠČANJE Res pa je, da imajo ta popuščanja, ki ob raz¬ likah v značajih tako blažilno vplivajo na- skupne misli in čustva, svoje meje. Daj Bog, ( la bi ne bili prisiljeni to potrjevati z lastno skušnjo! So meje, ki jih postavljajo dolžnost, resnica, nravnost, duhovni interesi. Razumete, da hočem pred vsem namigniti ha svetost zakonskega življenja, na vero, ver¬ ske vaje, dobro vzgojo otrok, če nastane spor 0 teh stvareh, je na mestu nepopustljivost. •SIDER PA JE POPUSTLJIVOST DOBRA Kadar ne gre za ta velika načela, naj vas v ki j e govoril o spisih Elizabete Leseur; * ar po vrsti so bili omenjeni tam njeni “Za¬ piski”, ‘Pisma nevernemu’, ‘Pisma o žalosti’, Duhovno življenje’ in drugi. Mislil sem si * e< ^ a j, kako bi ti spisi naravnost čudovito ut egnili pomagati moji skriti želji. če bi jih Prebiral bolni ženi, prav gotovo bi našla pri¬ dnost, da bi mi znova zaupala svojo lepo JUbezen, kot je to sedemindvajset let prej sto¬ rila. ' n '«rj, “Ugajala mi je misel in Gigorda, svojega Rožnika, sem naprosil, naj mi knjige po- ,bi. Obema, ženi in meni, je bila od vseh na iljubša “Journal et Penslees — Zapiski in Duisli”. Dan na dan sem ženi glasno prebiral Poglavje za poglevjem. Prenekateri odstavki, ' katerih Elizabeta živo izpričuje svoja naj- .b!J a čustva, so bili podoba najinih lastnih f u 'nih utripov. Prebiranje te knjige, ki je šlo •dagoma, da bi bolnice z njim ne utrudil pre- e< b nama je bilo v resnično veselje. '®e leta in leta sem sva imela nekšno otroško nedolžno navado, da sva si prisvajala Ponašanje in navade znamenitih oseb, ki so naju privlačile, pa naj so bili kralji, igralci ali svetniki. Tako sem tedaj, zvest temu že kar zakoreninjenemu običaju, začel svojo ženo kli¬ cati ‘Elizabeta’, ona pa mene ‘oče Lou’. S temi imeni sva se klicala prav tja do Bertine smrti. Tale nedolžna igra pa mi je tudi pri¬ bližala možnost, da bi svoji ženi v pravšnem trenutku razkril svoje skrite namene in željd. “Ko sva takole lepega dno govoričila spet. sem ji iznenada dejal: “Ah, ljubljena moja, ti tako čudovito sladko posnemaš Elizabeto Leseur; o sebi pa močno dvomim, da bi mo¬ gel biti nekoč zares drugi oče Lou’...” “Strmeče začudenje mi je rodil njen na¬ smejani odgovor; ‘čemu pa ne? Z močno voljo in po milosti božji boš to prav gotovo zmo¬ gel.” “Moje delo je kipelo k cilju. Zato sem premenjal snov in nadaljeval z branjem. Ho¬ tel sem, da bi spoznala, da bi jo prepričal, kako trdno odločen sem bil ohraniti ji večno zvestobo, tako zares, da sem bil pripravljen celo v samostan stopiti. V tem trenutku naj¬ višjega dušnega napona so mi prišle na misel besede, ki mi jih je nenehno ponavljal moj vzgojnik Shu: da na svoji poti k ‘europeizi- ranju’ ne smem obstati, dokler nisem cilja dosegel.” “Brez najdrobnejše besedice očitka, res, brez sleherne poslednje želje se je njena duša ločila s tega sveta. Vse je sprejela s skrivno mol¬ čečo predanostjo! A ta, ki ga je neutolaženega zapustila sredi življenja, je zaslutil njene po¬ slednje skrite želje in tiha upanja!" “Tistega dne, ko sem nji, ki mi je bila skozi vseh sedemindvajset let prczvesta živ- Ijenska družica, najiskrenejša prijateljica in najnesebičnejša svetovalka, izkazal poslednjo ljubezen, sem se vprašal: Le kako bi mogel lepše izpričati svojo otroško hvaležnost ženi, ki se mi je dala vsa, z dušo in telesom, ki je vse veselje in vso trpko pezo življenja tako vdano z menoj delila? če je sploh bilo kaj, s čemer bi izpričal svojo ljubezen in najvišje priznanje toplemu bitju, v katerem sem vse dni gledal svojega zemskega angela varuha, je bilo prav gotovo to, da bi tej svoji v življenju in smrti zvesti družici z dejanjem dokazal, kako odločno pripravljen sem deliti z njo isto usodo, ne pred njo, ne za njo, marveč hkrati z njo, v isti uri in isti minuti, ki jo je bil določil Bog.” “Nič ni čudnega, če se dva zakonca, dasi tudi se nista taisto leto in dan rodila; taisti dan in uro ločita s tega sveta, če je Previdnost božja tako namenila. “Tiho vzajemno umevanje, ki naju je dru¬ žilo vse življenje, je bilo vsak dan močnejše, da, po njeni smrti trdnejše še bolj. Ona je legla v grob s prepričanjem o mojem redov- ništvu, jaz pa sem v svojo radovoljno samoto odnesel blaženost njenega življenja. Kaj več naj bi še dala drug drugemu? Tisto, kar nama je bil Bog dal, sva sl izmenjala: telo s te¬ lesom, srce s srcem, dušo z dušo, samostan¬ sko — z večnim življenjem. Res, smrt naju je na vid ločila, a moje redovništvo naju je spet za vse čase združilo. Ona je bdela nad menoj, jaz pa sem molil z njo in zanjo. Zdaj — 557 — 6ha od zgoraj name gleda, jaz pa s tega sveta zastrmljen ves razmišljam o nji. Svoj živ dan se najini misli v ničemer nista razšli. Tudi nocoj naju druži mogočna vez, čudovita skriv¬ nost katoliške resnice: občestvo svetih! Prav to je, ki najino vez stvarja še bližjo, še tišjo, bolj najino kot kdaj koli! Ljubljena moja že¬ na! Nisi mi mrtva, ne! živiš še vedno! Jaz pa, glej, sem za tvojo ljubezen svetu odmrl...” ‘‘Skoz ves čas dolge Bertine bolezni je v hajinem domu vsevdilj vel vpliv mogočne osebnosti Elizabete. Leseur. Njeno ime na na¬ jinih ustnicah ni več ugasnilo, saj sta nama bili srci prevzeti njene veličine. Nekšna povsem slučajna zgoda nama je še prav posebno doka¬ zala njeno blagoslovljeno varstvo. “Skoraj po tistem, ko sem se bil seznanil s spisi Mmo. Leseur, so razglasili, da bodo usta¬ novili v Bernu krožek, ki se bo imenoval ‘Eli¬ zabeta Leseur'. Gospodični Herking, predsed¬ nici krožka, je uspelo, da je za prvo skupščino obljubil svoje sodelovanje kot govornik oče Leseur. V tistih časih ni bilo ne meni, ne moji ženi nobena skrivnost več, da jo duh Elizabete Leseur že kraljeval v najinem domu. saj sva jo oba tako visoko cenila.. Razum¬ ljivo tedaj, da sem prisostvoval predavanju; bilo je v zgodovinski mestni dvorani. Poslu¬ šalci so bili prav izbrani. Razumel bo vsakdo, da sem sedel v prvo vrsto. Skoraj odveč se mi zdi pripominjati, da sem po govoru prvi hitel čestitat očetu Leseur, da sem mu vroče stiskal desnico v znamenje iskrenega občudovanja. Saj sta bili najini srci in najini duši tako ubrano prav na isti zven. uglašeni.” Moja žena je umrla 16. aprila 1926. Pol¬ drugo leto pozneje, prav na dan, ko sem od¬ ložil svojo vnanjo tugo, sem izpolnil obljubo, ki sem jo ji dal. 4. oktobra 19 2 7 je Berta Lou z nebes gledala svojega moža, kako so mu nadeli habit svetega Benedikta in kako je stopil v samostansko cdlo v varstvu dveh ljub¬ ljenih duš, ki sta se pred njim odtrgali v večnost. Hvaljen bodi Bog, ki me je imel za vred¬ nega nakloniti mi to veliko milost na pri¬ prošnjo svojih zvestih služabnic Elizabete Leseur in Berte Lou! Poslovenil: — NJ —- li Gallus - Petelinovi 400 letnici Dostojno se je spomnilo Gallusove 400 let¬ nice “Duhovno življenje” in prav tako tudi Mohorjev koledar v Celovcu. Zato ne sme nihče pričakovati, da bom o našem klasičnem mojstru kaj novega povedal. Hočem le ome¬ niti, kar me spominja na tega velikega moža iz mojih dijaških let in pa doživetje iz Švico. Ko sem bil še bogoslovec, smo se kosali z dr. Dolinarjem in še bolj z Migličem ter neko¬ liko tudi s Klemenčičem, v igranju klasičnih skladb in partitur, ki so bile zelo težke. Imeli smo na razpolago Gallusove skladbe, pisane za zbore, ali kot pravimo “a capela”, v parti¬ turah za vsak glas posebej. Zato ni bilo lahko igrati te skladbe, ki so bile pisane za 4 ali tudi več glasov v 4 črtah, katerih vsaka je imela svoj poseben ključ. Sopranski glasovi so bili pisani v sopranskem ključu, alti v altovskem, tenori v tenorskem in basi v basov¬ skem ključu. Toda naše prizadevanje jo bilo, igrati skladbo iz partiture, kakršna je bila. Veliko je bilo truda z vajami, pa smo le do¬ segli nekaj uspehov in s ponosom pripove¬ dovali drug drugemu, koliko smo zmogli. Treba je bilo bliskovito transponirati v nam znani dvolini.jslci sistem, to je z violinskim in basovskim ključem. Takrat smo to zmogli, danes no bi več, k,er je potreba mnogo vaie. Bili smo pa zelo navdušeni za našega rojaka Gallusa, da je bil tak mojster. Uprav takrat je namreč Mantuani odkril mnogo njegovih,, dotlej nepoznanih skladb, katere je izdal pri Reseznuju na Dunaju, zato smo se zanj še boli ogrevali, ker so nam bilo Gallusove skladbe pravo razodetje, v katerega smo se z zanosom poglabljali. Ko sem po čudnem naključju prišel leta 1947 v Švico, me je “domač” (kjer sem-bi¬ val) moški pevski zbor povabil, na.j bi sode¬ loval z njimi za festival Cecilijinih pevskih društev v Kantonu Friburg, nemški del. Rad sem se odzval povabilu, ker zbor je bil do¬ ber in je bil pravi užitek peti s takimi pevci- Nad 700 pevcev nas ,je bilo zbranih 2 5. maja 1 947 na binkoštni ponedeljek v lepi župnij' Heitenried. Ta impozanten moški zbor je iz¬ vajal dopoldne v cerkvi latinsko mašo. Nate pa so nastopili posamezni zbori vsak zase v tekmi, katero sta nadzorovala dva priznana švicarska skladatelja: Sclraeller in Schnewly- Eden izmed teh zborov je izvajal tudi eno Gallusovih skladb. Ne spominjam se več ime¬ na, ker sem prospekt izgubil; bil je eden 'Z- med njegovih razgibanih osmeroglasnih nio- tetov. Kako sem bil radoveden in nato pono¬ sen na izvajanje tega zbora. Ko so nato na¬ stopili razni govorniki, bi se bil tako rad ogla sil k besedi, pa kot tujec, ki še ne obvlada dobro jezika, sem načel razgovor privatno z “mojimi” pevci. “Silno sem ponosen, da je ta in ta zbor (bil je iz mesta Freiburga), tako lopo va.jal Gallusovo skladbo.” 1 I ?>> “Ali veste, zakaj?” sem nadaljeval. “ 90 “Gallus je moj rojak.” še bolj začudeni!. “Da, rojen Slovenec in še bolj točno, v isti župniji kot jaz, nekako pred 400 leti 111 krščen pri istem kamnu sv. Štefana v Ri ,) ' niči,” “Ali je to mogoče?” “Da, mogoče. Na šoli ima spominsko plo¬ ščo.” — 558 — “Mi smo bili prepričani, da je iz St. Galle- lla, torej Nemec,’’ so mi odgovarjali. ‘ ‘Njegov priimek vas moti. Gallus je le Prestavljeno ime zr. Petelin, kar je latinsko gallus, ali nemško Hahn, ali Handl, kar mu je prineslo naziv Handl. Tedaj je bila namreč navada, da so priimke polatinili ali tudi po¬ nemčili.’’ “Glejte, glejte, kdo bi bil kaj takega mi¬ slil! Mi smo bili vsi prepričani, da js kak Nemec ali Italijan,” so mi pojasnjevali. “Da, eni kot drugi bi si ga radi prilastili, Pa je le- naš,” sem ponosno trdil, “Uprav ti Priimki, Gallus in Handl. motijo. Ako pa po¬ gledate- nemški leksikon, H er de.-ja, boste vi¬ deli, da tudi on tildi, dasi Nemec, ua je bil Gallus Slovenec s pravim imenom Petelin. Tedaj so tudi rekli Kranjec mesto. Slovenec, ker je bila Kranjska vojvodina sestavni del Avstrijo. Toda v Avstriji so živeli razni na¬ rodi. Cehi, Slovaki, Poljaki, Slovenci, Hrvati in seveda tudi Nemci. Zato nadevek Avstrijec ni ime narodnosti, ampak samo državne pri¬ padnosti, kot n. pr.: V Jugoslaviji smo Slo¬ venci, Hrvati in Srbi, po narodnosti, ne pa Jugoslovani. To smo le po državni pripad¬ nosti. Saj imate isto v Švici, kjer ste Nemci, N ra ncozi in Italijani, državno pa Švicarji.” Posrečilo se mi je pozneje dobiti v roko Velikega Herderja: “GrOsser He-rder-LexiCon” Nreilnug in Briesgau, izdaja leta 1931-115. Po¬ kazal sem ga pozneje pevovodju našega zbo- ’a, s katerim sva doma še razpravljala o tem, ko sem mu pokazal črno na belem. Bil je vesel, da ve zopet nekaj več, jaz pa ponosen, na sem razširil nekoliko slavo našega veli¬ kega klasičnega mojstra. Herder pravi v gori omenjenem leksikonu "a strani 1200 v 5. zvezku (navedel bom ori¬ ginalno nemško besedilo): “Handl Jakob (Gallus, eigentlich Petelin) einer der groessten Meister der katholischon Kirche-nmusik, besonders ant dem Gebiete ( ler mehrelioerigen Mottete (kuehner Chro- 'natikcr) — geb. 31. 7. 15 50 in Reifnitz in Jlnterkrain, gest. 24. 7. 1591 in Prag. Werke: 1 — 8 stimmige Messen (15 80), Opus musi- c °rum C15-86—15900 I Nouausgabe von Be- s ezny U nd Mantuani (Penkmaeler der Ton- k Unst i n Oesterreicli (mit Biographie) G Bde, lfi -l, 20-1.24-26), Moralia (1586), Passion f 1587), Harmoniae moralos (1589), Sacrae °antiones (1597), Motteten (1610)” To se pravi: Handl Jakob, (Gallus, prav- Za Prav Petelin) eden največjih mojstrov ka¬ toliške cerkvene glasbe, zlasti na polju več- z boriovskih motetov. ■—• r v Ribnici na Do- j°Ujskem 31. 7. 1550,. umrl 24. 7.. 1591 v '°v. Pokora, ki sta si jo ta dva nalagala, ni Herderja izpisano vse, kar se nanaša na Slo¬ vence, in sicer na 18 polah strojepisnega pa- ,lir .ia. Ako bi se kdo zanimal, mu lahko po¬ strežem, da si prepiše, ke-r je važno, ako ima- m ° kak dokument tudi iz ust moža druge VEČNA LUČ Ti, ki si Luč, me razžari! Ogenj mi včasih pojema, čudna tema me prevzema, prah sem v zaklenjeni žari. Tvoja večna luč sem. o Bog. Plamen moj Tebe le išče, v mraku ožarja svetišče, hlipa pod temni obok. Prilij mi olja v srce, da bo gorelo le zate, sipalo ogenj med brate, ki merijo tujo ceste. Pod nebom kričeča Sem ptica, v dalje jo nosi vihar; razvnemi v meni požar, Tvoja naj bom plamenica! Igor narodnosti, ki gotovo nam Slovencem ni bila nikdar naklonjena.) Bilo bi dobro informirati tudi špansko en¬ ciklopedijo, ki je zelo obširna in ki omenja tudi nekaj nas Slovence, med tem tudi Ga¬ llusa. kakor bom navedel spodaj; druge stvari o nas so pa zelo meglene in skoro ne¬ razumljive (n. pr. o Baragu...) O Gallusu pa pravi skoro podobno kakor Herder, le da imenuje Gallusa avstrijskega skladatelja. Ta¬ kole pravi: “Gallus (.Tacobo). Compositor austriaco. cuyo verdadevo nombre era Jncobo Petelin, llamado tambičn Handl. n. e. Re-ignitz (mesto Reifnitz) el 31 de Julio de 1550 y m. en Praga el 24 de Julio de 1591. Puč mio de los mas ilustres representantes de la antigua eseuela alemana, y desempeno los cargos de maest.ro de capilla del obispo de Olmutz v de cantor de la Iglesia de San Juan de Praga. Quedan de el las siguientes obras: (našteva ista dela kakor Herder). Nazadnje pa pravi: Mottetae quae prestant. omnes (1610) entre los euales e-s notmbilisimo el motele a 4 voces, tilulado “Ecce- quomodo moritur justus”. Ademas, en el Plorilegium Portense de Ro- denschatz se eneue-ntran 19 composiciones de Gallus.” (“Enciclopodia universal ilustrada” euro- peo-americana: Espasa-Calpe, S. A. Bilbao de 1924, Tomo 25, pag 620—621.) To je le mal spomin, ki naj osveži naše za¬ nimanje za moža svetovnega slovesa. VINKO ANTONOV — 559 — DELAVEC IN VERA V' zadnjih st« letih se je materialno stanje delavstva znatno zboljšalo. Zajamčene so mu osnovne življenjske pravice, dostojen zaslužek in možnost samoobrambe. Ni več civilizirane dežele, kjer ti problemi ne bi bili več ali manj posrečeno rešeni ali se vsaj skušajo rešiti. Še več, v mnogih deželah so delavci prišli v “protinapad” napram delodajalcem. Sindikal¬ ne organizacije so si znale tekom let pridobiti moč, pravice in zaščito, da odločno vplivajo na razvoj gospodarskega življenja. Od njihove volje je odvisen uspeh proizvodnje in gospo¬ darska obnova. Kljub vsem pridobitvam pa delavec ni zado¬ voljen. Jasen primer so lahko rudarji v USA. Najprej dobre plače in šest urni delavnik, če se cene na trgu dvigajo, se plače zvišajo. Delajo tri dni na teden dobijo plačanih šest, a niso zadovoljni. Težko je dvomiti ali celo verjeti, da jim manjka materialnega blago¬ stanja. Italija in Francija nikakor ne moreta zadovoljiti delavskih mas. Res da tam ni vse v redu, a miru in sodelovanja med glavnima proizvajalnima činiteljema ni, če se delovni pogoji in plače zboljšujejo ali ne, če dobijo delo ali so brezposelni. Kaj torej ni v redu? Na to nam je pred dvema letoma odgovoril kanonik Cardijn, ko se je vrnil s potovanja po Južni Ameriki: da delavci vere nimajo, ne poznajo Kristusa. To, kar je ta mož povedal o Južni Ameriki velja za ves svet. Ni dandanes pri delavcih predvsem — so tudi izjeme — materialno pomanjkanje, tem¬ več velika duhovna revščina. Sodobni civili¬ zirani delavec nima več vere. Civilizacija, me¬ hanizem in pohlep po materialnih dobrinah mu je ubil dušo. V duhovnem pogledu je civilizirani delavec večji revež kot primitivni človek v pragozdu, do katerega še ni prišlo oznanilo svetonočnega angela niti vpliv civilizacije sedanje dobe. Ta veruje v malike, jim daruje, duhove malikov spoštuje. Moremo reči, da ima vero, in če še ni spoznal prave vere in Kristusa, ni njegova krivda. Nasprotno je civilizirani delavec bil Vzgojen ali imel priliko biti vzgojen in poučen v veri, priti do virov resnice in milosti. A vse to trdovratno odklanja, sovraži vero in duhov¬ nike, jih smatra za največje izkoriščevalce, čeprav z gospodarskim življenjem in produk¬ cijo nimajo nobene zveze. Delavec čuti to duhovno bedo, kar se izraža v trajnem nezadovoljstvu. Le-to je spretno iz¬ rabil marksizem in materializem vseh vrst, ter mu vsilil vero sovraštva in v raj na zemlji. Skoraj fanatično se je oprijel tega nauka, ki napoveduje neizmerno blagostanje, a je vedno bolj nezadovoljen. Moderni maliki in bogovi zahtevajo od njega največje žrtve, odpoved že pridobljenim pravicam, ga tirajo v nesmiselne podvige, ki uničujejo njega in narodno premo¬ ženje. Najnovejša zahteva je demokratizacija pod¬ jetja in gospodarskega življenja na splošno. Istočasno pa v mnogih primerih v delavskih sindikatih vlada največja diktatura. Klika nekaj nasilnežev ki se je prikopala do polo¬ žajev, diktira kakor hoče. Ukazuje organizira¬ nim delavcem in neorganiziranim brez izjeme, že pred vpostavitvijo materialističnega družab¬ nega reda se izvaja diktatura nad proleta¬ riatom. Kje je vzrok za vse to? Ves delavski napredek zadnjih sto let je bil enostranski, usmerjen v materialno smer. Dr¬ žava je s socialnimi zakoni pomagala delavcu do tvarnili dobrin, do poklicne izobrazbe, po¬ stavila pa ob stran duhovno vzgojo in delavce iz materialne revščine pahnila v še večjo du¬ hovno bedo. Ako hoče sodobni svet vzgojiti delavca za mirnega in konstruktivnega člana družbe, mu mora dati vero. Vera v Kristusa mu bo na¬ polnila vrzel, ki jo čuti, dala vse tisto, kar tako brezupno išče v materializmu _ notra¬ nje zadovoljstvo. Izvrševal bo svoje dolžnosti, dobil veselje do dela vzljubil bo dom, družino in domovino. Ustvarjal in gradil bo demo¬ kratični družabni red v gospodarskem in so¬ cialnem življenju, saj veliki španski filozof in sociolog Balmes pravi, da je demokracija hčerka katoliške Cerkve. Torej sodobni delavec potrebuje prijateljev in apostolov, ki bi mu prinesli luč vere. Ali bomo katoličani dvajsetega stoletja izpolnili to nalogo? KOCELJ : ' yU WWWWVWWWWWUW\AAAAA/lAAAiWWWV»AAAAA/VWWWWWWV\AAAAAAAAS/JVW S- KRIVICE KRIŽ. . . Krivice križ čedalje manj me reže in skeli. Cim več je žuljev na rokah, tem več je v njih moči. O, kdaj že z ustnic mi skopnel poslednji je vzdihljaj! Na njih kot božji cvet cvete mi tih, krotek smehljaj. Kako naj bil bi Jezusov prijatelj in vojščak, če nisem s križem na ramah ves veder in krotak? Bogdan Budnik 560 _ DOBRO ZA KRČMARJE, KUP- ČARJE IN ŠE KTERE DRUGE Kupčijski uslužbenci niso v slovesu posebne pobožnosti po svetu; modrovati pa znajo, da se vse kadi. V Bočen na Tirolsko je prišel en tak “osmukan fant” v službo. Neko nedeljo mu je bilo v dolini vse pregorko in vse preveč Pobožnikarslco. Napoti se kvigko gori v bistre višave in dobrave, zato kajpada, da bi po svoji šegi v naravi Boga častil. Polasti se ga pa poslednjič silna lakota in žeja in gre v pri- Prosto pivnico (oštarijo), da bi jo potolažil. Kdo ve, kaj da je gospodiča motilo? Komaj s e je k mizi vsedcl, že vidi gostnika (birta) z vinom in kruhom priti, ga mika, čez lesene svete podobe po steni in enako ‘ ‘pobožnika- rijo” norčevati se. Tirolski birt pa, ne bodi len, kruh in vino ven nese, zopet nazaj pride, zgrabi “visokovernega” gospodiča in ga — tebi nič meni nič — ven skoz vrata sune. kletni fant bi sicer zabavljal, pa se mu je zdelo, da je boljši molčati in z višnjevo južiho, katero mu je birtova roka na hrbet dala, dalje iti. Pot je bila še dolga, lakota velika in nerganje vse zastonj. Gre tedaj dalje do druge hiše. Tu gre vse bolj ponižen kakor pa poprej pri "Pakbirtu”. Rad bi imel kaj za jesti^ ako se dobi za denar in lepo besedo. Ravno so se 1 k večerji pripravljali v kmetski hiši. Preden pa začno, vsa družina pred po¬ dobo Križanega poklekne in moli roženvenc in litanije in potem jedo v Božjem imenu. Kmet reče “mladeniču” noter. Tukajle poklekni in moli z nami, potem boš tudi z nami jedel,” mu kmet kratko in malo zapove. Zakaj od polizanih besed in mehkih pozdravčkov ne ra¬ zume Tirolec ne A ne B. Kaj je tedaj “vaz- svitljenemu” vitezu storiti, da bi z njimi je¬ del? Brez izgovora poklekne, moli z družino, kakor ve in zaa, večerja z njimi ter odrine proti domu. Prav ponižno se je neki obnašal. KOLIKO JE “BOG LONAJ” VREDEN živel je v Belemgradu dobrotljiv in usmiljen grajščak, pri katerem so sirote reveži in ubogi potrebno pomoč dobili. Neki dan pride k nje¬ mu vojak, v vojski ranjen, s prestreljenimi nogami po bergljah, kliče, prosi daru s pri¬ stavkom: “Bog vam lonaj, ako ga boste dali, in meni hromemu revežu pomagali.” Velik, lep in dober dar prileti v naročje reveža iz graj¬ skega okna; in iz ust hvaležnega vojaka za¬ doni proti oknu: “Sto in sto tisočkrat Bog lonaj za nepričakovani dar!” Grajščak od tolike hvaležnosti ginjen hiti iz grada in objame hromega vojaka rekoč: “Bodi mi dalje moj dragi brat, pojdi z menoj v grad, od moje mize boš pil in jedel, ne boš se- po bergljah od hiše do hiše pomikal in kruha prosil.” Tako je bil siromak dobro preskrbljen. Sia pa ni bil tako usmiljen kakor oče, torej siromaka večkrat pisano gleda, ter misli: čemu ta berač tukaj zastonj dobro je in pije? Torej ga, ko se nekdaj oče na daljno potovanje poda, od¬ slovi in iz grada na cesto pahne, da mora zo¬ pet beračiti. Ko oče domu pride in zve, kaj da je sin storil, ga k sebi pokliče, posvari in polcvega ter mu zažuga rekoč: Ne bo tvoja grajščina, no bodeš ineni za sina, dokler ne zveš, koliko je Bog lonaj vreden. Sin se vzdigne in potuje, prehodi mesta in gradi, trge in vasi, povsod povpraševaje; 561 — Koliko je Bog lonaj vreden? Ali vsak je tega neveden. Poda se v župnišča in samostane ter pov¬ prašuje duhovnike in redovnike: Koliko je Bog lonaj vreden? Pa kakor redovnik, tako tudi duhovnik je tega neveden. Gre v visoke šole in v vseučilišča, povpra¬ šuje učene može in modre glave: Koliko je Bog lonaj vreden? Ali nihče mu povedati ne ve. že obupuje in žaluje, ker ne moro zvedeti, koliko je Bog lonaj vreden; kar čuje od nekega puščavnika v daljnih krajih, kateri je tako sveto živel, da mu je angel božji vsaki dan potrebnega živeža donašal; gre ga iskat, mi¬ sleč: Tam bom gotovo zvedel, koliko je Bog lonaj vreden. Pride do njega ter ga ponižno prosi rekoč: Povej mi, sveti mož božji! Koliko je Bog lonaj vreden? Ne vem, odgovori pu- ščavnik, malo počakaj, saj kmalo pride angel iz nebes k meni z vsakdanjim živežom; njega bom povprašal po tej reči.' Angel stopi iz vi¬ sokih. nebes; urno ga puščavnik vpraša: Povej, ljubi moj angel, koliko je Bog lonaj vreden? — Tega tudi jaz ne Vem, odgovori; ko grem nazaj v nebesa, hočem za to reč povprašati Očeta nebeškega, in jutri vama prinesem res¬ ničen odgovor. Drugi dan z veseljem pride angel božji rekoč: Bog Oče pravi: “En sam Bog lonaj je več vreden kakor stolp čistega zlata tako dolg in visok, da od zemlje do neba seže, in nazaj od neba do zemlje." Tedaj hiti grajski sin proti očetovi grajščini, hromega vojaka objame na cesti, ga pelje v Beligrad ter mu je ljubi brat. Tedaj, Slovenci, Slovenke! Zapustite novi “zahvalim" (pa še rajši zagrabim) ter se zo¬ pet poprimite in zvesto držite starega krščan¬ skega: “Bog lonaj!” (Po “ZGODNJI DANICI” L. Debeljak) Op. uredništva: Danes uporabljamo izraz “Bog lonaj!” nekoliko popravljeno: “Bog plačaj!” ali še bolje: “Bog povrni!” SIMM J M A K KOK IS (Z NAJ VEČJO OTOŽNOSTJO) To je naslov poslanice, ki jo je sv. oče 19. julija poslal v svet, da bi ga pripeljala k miru. Gotovo je treba z vsemi močmi delati, da se dvigne socialna ravan ljudstev, a to se ne Sme zgoditi s silo in ščuvanjem, temveč s pra¬ vičnimi postavami. Odstraniti se morajo na- sprotstva med narodi in priznati prava načela, na katerih naj stoji mir. Grenke izkušnje zad¬ nje vojske naj pripomorejo k temu, da se vsi napori strnejo, da preprečijo nov požar, ki bi uničil vse ali vsaj večino tega, kar je človeštvo ustvarilo. Papež poziva škofe, naj z verniki molijo za složnost v svetu ju naj z zadostilnimi dejanji potolažijo božjo jezo. škofje naj spom¬ nijo ljudi, da more le spoštovanje božjih za¬ konov privesti do pravičnega- in trajnega miru. Zato rušijo mir tisti, ki “nasilno kršijo svete pravice katoliške Cerkve, ki prepovedujejo njenim služabnikom prosto izvrševanje bogo¬ služja s tem, da jih obsojajo v pregnanstvo ali v ječo; ki zapirajo ali uničujejo šole, v ka¬ terih vlada krščanski duh, ki pehajo z zmota¬ mi, klevetami in hudobijami vseh mogočih vrst ljudi, zlasti mladino iz kreposti in nedolžnosti v greh in pokvarjenost.” Nasproti obdolžitvam, da hoče Cerkev vojno, izjavlja papež, da “si ni nikoli nehala prizadevati za pravi mir” in dodaja: “ne z orožjem, temveč z resnico hoče Cerkev osvojiti narode in jih vzgojiti v čed¬ nostih in poštenju v družabnem življenju.” Na koncu prosi sv. oče Boga, naj usliši njego¬ ve molitve in molitve vernikov tako, da se bodo s pomočjo božje milosti in s krščanskimi krepostmi obnovile nravi in se uredili odnošaji med narodi. Le tako bedo mogli vsi narodi, ko bodo postavljeni jezovi slepi stras.i po gospo¬ dovanju nad drugimi uživati tako potrebno svobodo, ki jo mora biti deležna sv. Cerkev in vsi njeni otroci — v skladu z božjim in člo¬ veškim pravom”. Okrožnico sv. očeta so škofje po dolžnosti dali objaviti po vseli cerkvah, poskrbeli za raz¬ lago, organizirali skupne molitve in dodali na¬ vodila, ki so za njihove škofljane najbolj po¬ trebna. Besedilo pastirskega pisma kardinala Co- p "lla je prineslo “Oznanilo" 6. avgusta. Tu naj sledi izvleček iz pisma kardinala ('aggiana, ro- sarijskega škofa: Proti stvarni nevarnosti nove svetovne voj¬ ne moremo in moramo moliti, proseč Očeta, naj razprši nevihto in “razveje ljudstva, ki ho¬ čejo vojno” (psalm 72, 31). Molitvam pridru¬ žujmo notranje in zunanje žrtve. Tako si Boga z njegovo vsemogočnostjo in neskončnim usmi¬ ljenjem napravimo za pomočnika. Na naši stra¬ ni je potrebna le zaupna in neomahljiva vera v Očeta, ki nam da vsega, kar pravično in sveto prosimo. Ne pozabimo, da ni noben greh. pa bodisi še tako skrit, brez posledic za druž¬ bo; spodkopuje mir in blaginjo. Ne poslabšaj” mo položaja z grebi, nepravičnostjo in versko brezbrižnostjo! Združimo se v delu za načela, ki sb podlaga miru in jih je Sveti oče ponovno navedel. Ne nasedajmo pa zahrbtnemu in pre¬ mišljenemu rovarjenju, ki hoče posejati 562 —• zmedo in se pri tem poslužuje najbolj svetiti pojmov, kot so mir, pravičnost, demokracija, blaginja človeštva. Poslužuje se jih in jih obrača tako, da prikaž.e napad kot nekaj čast¬ nega, da. kot napor za vzpostavitev pravičnosti v svetu, ž.rtve napada pa kot sovražnike miru in celo kot napadalce. A “po sadovih jih boste spoznali!” “Niso ljubitelji miru tisti, ki množe sovraštvo in širijo uničevanje, ki zapirajo ško¬ fe, duhovnike, redovnike in vernike, jih zlobno Obsojajo ali jim odvzamejo duševne moči, polnijo z njimi koncentracijska taborišča jn ta¬ borišča zn prisilno delo ali jih sploh umore. Niso ljubjtelji svobode tisti, ki jo divjaško uničijo vsem, ki ne mislijo tako kot oni, in drže krščanske narode s silo pod jarmom in kot s . stenami ločene od mednarodne skup¬ nosti... Niso demokratje tisti, ki so vsilili Uudstvu jarem in ga tišče z železnimi rokami.” Sicer pa ne pravica ne pravo ne demokracija ne mir ne morejo biti nekaj resničnega niti stalne učinkovite človečanske vrednote, kadar s e zanikuje bivanje Stvarnika in najvišjega Urejevalca. Tudi tisti politiki, ki so v Argen- tiniji hoteli izbrisati božje ime iz ustavnih listin ali ki danes nočejo prisegati na božje ■■ne, sodelujejo z brezbožci pri uničevanju do¬ movine in človeštva. Naše spoštovanje svobo¬ de zahteva, da se po šolah prepove pouk ko¬ munističnih doktrjn proti volji večine družin. Hitreje kot smo mislili je prišlo do tega, da se moramo vsi odločiti tudi v dejanju za enega od °beh taborov, ki je od izida njune borbe od- v >sna usoda človeštva. Tudi snnluiški škof l)i FaScjuo razkrinkava v sy ojem pastirskem listu komunistično propa¬ gando “za mir” in poziva katoličane, naj bodo Ustvarjalci resničnega miru. “Najprej miru v isstni vesti, ki i<> sad posvečujoče milosti. Haiti temelj vsakega miru je mir človeka z 'logom. Vsak greh je napad na božje pravo, t<)re j vojno stanje z Bogom. Ni mogoča misel Ua Pomirjenje med narodi, če ljudje prej ne 'zoostavijo svojega mjru z Bogom. Kot logična Posledica pravice med Bogom in ljudmi bo "■stal socialni mir, ki je urejeno in miroljubno s °žitje med posamezniki, družbenimi razredi "■ narodi.” ■ZOBčENJK K V A BITE L JEV MIADINK Kongregacija Svetega oficija je izdala nit- s mlnje opozorilo: “Kot je vsem dobro znano, so se po spod- 'Udi i n pod vodstvom komunističnih partij Ustanovila društva z namenom, da mladino ubeh spolov uče stvari in navajajo k dejanjem, M so prežeta z materializmom ter nasprotna Tšcanski veri in nravnosti. Haj vedo verniki, da zapadejo društva take pokrita s kakršnim koli imenom, sank- '■Jam, kot jih navaja odlok Svetega oficija, 1'dan j. julija 1949. (Ta odlok izobčuje tiste, 1 lz Povedujejo in širijo komunistične nauke). S'edi torej: H Starši ali njih namestniki, ki proti pred- k l! ’ u kanona 1372, drugi odstavek Zbornika San onič nega prava in zgoraj navedenega od¬ loka Svetega oficija vpišejo otroke v omenje¬ na društva, da jiii tam poučujejo, ne morejo biti pripuščeni k sprejemu svetih zakramen¬ tov. 2. Kateri poučujejo mladino na način, ki je nasproten krščanski veri in nravnosti, zapa dejo izobčenju, pridržanemu Sveti stolici. 3. Končno ne morejo biti pripuščeni k za¬ kramentom mladeniči in dekleta, dokler so člani društev te vrste.” Nov ukrep, ki se ga je Sveta stolica poslužila v ob'ambo duš in proti pogubljajočemu delo¬ vanju komunizma, posebno proti načrtnemu in organiziranemu kvarjenju mladine. Po vsem svetu so zasejana društva, klubi, počitniške kolonije itd., kjer navajajo mlade ljudi k sme¬ šenju vere in duhovnikov, katoliških naukov in morale. “II Quotidiano” je pred kratkim poročal, kako so na nekem takem poletnem taborjenju v Italiji vabili mladeniče in dekle ta, naj sklenejo “simboličen zakon”. 13.000 KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV je bilo pobitih ali zaprtih v 5 letih rdeče Vade po katoliških državah. Tako je dne 27. julija javila vatikanska radijska postaja. V Ukra¬ jini so pobili 3.600 duhovnikov in razrušili 1.000 cerkva, na Poljskem so deportiran 1.000 duhovnikov, enako v baltskih državah (likvi¬ diranih in zaprtih), na Češkem so obsodili 300; po drugiii državah je število duhovniških žrtev takole.: Bolgarija 120, Romunija 700, Madžarska 538. Prvači pa Jugoslavija: 1.954 svečenikov ubitih, zaprtih ali deportiranih, 400 jih je moralo iz domovine in 715, med. njimi več škofov, ne more vršiti svoje službe. — Govornik je omenil: “V času, ko agentje komunizma po vsem svetu delajo velikansko vpitje za mir, je zanimivo objaviti nekaj šte¬ vilk, ki pričajo o tem, kar se dogaja za železno zaveso.” Preganjanje na Češkem se nadaljuje. Nov primer za to, kaj vse se more zgoditi v drža¬ vah, ki jim verska svoboda, naravno pravo in pravice pomenijo nič, je odredba- češke vla¬ de, da se ukinjajo vsa katoliška semenišča. Odslej bo vlada ukrepala, kako naj se bogo¬ slovci pripravljajo na duhovski stan. Že je določila, da se ustanovi vladna ustanova za teološko izobrazbo. Človeštvo se je tako privadilo nasilstev držav in grozodejstva rdečega totalitarizma so tako vsekdanja, da se je ob tej novici malokdo zganil. Storimo kar moremo za duhovščino in vernike na češkem: vključimo jih v molitve in darovanje vsakega dne. Razen te plati, ki je izraz komunistične mržnje do Boga in Cerkve, pa ima to novo rdeče junaštvo še drugo plat — kot zmeraj — in to je izraz nemoči, strahu, omejenosti jn znamenje poraza. Ali si morete predstavljati večjo polomijo kot to, da režim, ki izpoveduje najbolj materialističen in brezbožen nazor, ustanavlja semenišča, “posvečuje” duhovnike in organizira versko življenje? — 563 — 21. KONGRES I’AX KOMANAE Obe veji, Mednarodna zveza katoliških dija¬ kov in Mednarodna zveza katoliških razumni¬ kov sta pripravili letošnji kongres v Amster¬ damu (19. do 26. avgusta). Glavni tema zbo¬ rovanja je bil: intelektualno sodelovanje pri odrešilnem delu. Predavanja so se vrstila takole: Uvodno predavanje: Oh skrivnosti odre¬ šenja. Ostala so se delila v 2 skupini: I. Verska stran: I. Spoznavanje Kristusa. 2. živeti Kristusu. 2. Delo za Kristusovo kraljevanje II. Intelektualna stran: 1. Katoliški izobraženec in moderna znan¬ stvena kultura. — Razgovor je razčiščeval po¬ sebno tale vprašanja: Vpliv pozitivizma v pri rodnih znanostih. Filozofski in nravni problemi, ki so nastali po odkritjih atomske sile. Narav¬ na bogastva in preobljudenost. Krščanska vest pred novimi pridobitvami medicine. Kriza pojmovanja dolžnosti. Krščansko gledanje na zgodovino. 2. Poklic in odgovornost katoliškega izobra- ž'nca v izvrševanju službe. — Razgovor je ob- delaval lale poglavja: Pravnik in nepravične postave. Socialna odgovornost inženirja. Arhi¬ tekt in moderni urbanizem. Psihoterapija in krščanska morala. Vzgojitelj in razvoj gojen- čeve osebnosti. Podjetnik in družinsko življe¬ nje delavca. Umetnik — orodje milosti. Apo¬ stolat izobraženca med vrstniki. Katoliški izobraženec in politika. — Raz¬ govor posebej o telile vprašanjih: Pravice člo¬ veške osebnosti proti državi. Država in vmesne naravne skupnosti. Neodvisnost države in med¬ narodne skupnosti. Krščanski patriotizem in poganski nacionalizem. Odgovornost katoli¬ škega izobraženca v organiziranem mednarod¬ nem življenju. Krščanska vest v izvrševanju javnih funkcij. 4. Katoliški izobraženec in gospodarski tsr družbeni red. Skupine razgovorov: Gospodar¬ sko ogrodje in krščanski humanizem. Stanov¬ ska organizacija in vmešavanje države. Nar. gospodarstvo in mednarodna vzajemnost. Ko¬ munizem, nauk napačnega odrešenja. 5. Katoliški izobraženec in kulturno življe¬ nje. Razgovori po telile skupinah: Laicizcm in krščanska kultura. Moderna tehnika in. kr¬ ščanska kultura. Medsebojno vplivanje civili¬ zacij. človeške lastnosti v moderni kniževnosti. Na koncu je poseben govor posnel glavne ugotovitve zborovanja. Udeleženci so s poseb¬ nim vlakom odpotovali v Rini na romanje. — .IOC — ČETRT STOLETJA Septembra bodo v Bruslju slavnosti oli pet¬ indvajsetletnici Katoliške delavske mladine (Jounesse Ouvriere Catholique), organizacije, ki jo je po smernicah Pija XI. o Katoliški ak¬ ciji ustanovil kanonik Cardijn, Kljub velikim težavam g prevozom so se prijavili zastopniki 43 držav. 3. septembra bo slovesna služba božja, popoldne pa bo 2400 članov-igralcev pokazalo dosedanjo zgodovino JOC-a. Priso¬ stvovalo bo 10:000 belgijskih članov-borcev. Naslednje dni bo mednarodno zborovanje, na katerega pride 380 delegatov, študiralo polo¬ žaj delavske mladine in izdelalo nove načrte za novo delo. TEDEN PUHOVSKEGA POKLICA je priredila argentinska Katoliška akcija. V deželi, kjer pride en duhovnik na 10.000 duš in kjer materializem tudi po družinah s še živo katoliško tradicijo redno duši božje pozive k časti duhovskega stanu, so bile prireditve tega tedna silno potrebne in so brez dvoma izpro¬ sile blagoslova. Organizacija se je držala žup¬ nijskih okrajev. Povsod so se vrstila preda¬ vanja in verske prireditve. Zaključnemu skup¬ nemu zborovanju je predsedoval sam kardinal Copelio. V. ARGENTINSKI EVHARISTIČNI KONGRES konec oktobra v Kosariu Kot važno sredstvo za obveščanje so se za¬ čele radijske oddaje po LT 3. Prvi govor i« imel predsednik stalnega odbora za evharistič¬ ne kongrese kardinal dr. Anton Caggiano. Na¬ men kongresov je, “da se duše pripravijo za stik z Jezusom Kristusom, našim božjim Odre¬ šenikom v skrivnosti evharistije, središča kr¬ ščanskega nadnaravnega življenja.” Treba je prenoviti duha vere, upanja in ljubezni, da vst najgloblje spoznamo odrešenje in krščanski način življenja; to je z drugimi besedami, 'la spoznamo našega Gospoda kot vil' milosti v za¬ kramentih. posebno v oltarnem zakramentu. Kardinal je končal: “Kvišku srca! Ni čas za samo govorjenje, še manj čas za cepljenje siU Združimo se pred Jezusom Kristusom in so pri¬ pravimo. dn utrdimo mir v edinost) z Bogom. NOVA KATOLIŠKA KULTURNA REVIJA v USA — IN ŠE KAJ Skupina profesorjev katoliške univerze ' Fordhamu in nekaj drugih izobražencev začne septembra izdajati revijo “Anno Domini” s članki iz umetnosti in književnosti. Upati je. I ;l bo revija postala središče katoliškega literar¬ nega gibanja v USA. V Rimu je umri šestinsedemdesetlctni kar¬ dinal Lu’”i Lavitrano, prefekt kongregacij 1 ' redovnikov in palermski nadškof od 1928 do 1948. Pol stoletja je opravljal važne naloge- Za kardinala ga je imenoval 16. decembra 1929 Pij XI. 10. avgusta je preminul v Veron) v starosti i 5 let monsen jor Jožef Zamboni, profesor zg°- dovine filozofije na katoliški univerzi v >B' lanu, predavatelj na padovanski univerzi 1,1 ravnatelj kapiteljske knjižnice v Veroni. N 11 ' pjsal je mnogo knjig in je veljal za ustano¬ vitelja gnostološke šole v moderni filozofij 1 - VOBOD1 Petdesetletnica Slovenskega Katoliškega Akademskega starešinstva (SK.\S). V nedeljo !•'. .avgusta so se v Argentini /iveri elani naj- 'iš.je organizacije slovenskih katoliških inte- Agentov zbrali pri šolskih sestrah na Pater- Jl!| lu k študijskemu dnevu, da tako proslave petdesetletnico njenega obstoja. Najprej so 'Oteli sv. mašo. ki jo je zn žive jn mrtve elane «KA.S opravil sedanji duhovni vodja prof. A 1*reh:ir. Po sv. maši ata bila .dopoldne referata S- ravn. Bogomila Remca (Nekaj ,o zgodovini ■ V KAS) ter univ. jm»f. lls ki katoliški starešine dolžni biti kakor ""sijonarji. Misijonarjev ne zlomi in ne uže- n< ‘ nobeno nasprotovanje. Zmagajo vsako ovi- °' ^aše “misijonsko” polje je slovenska na- r '" ll med katero smo naredili nabirko in jo poklo¬ nili g. ravnatelju zavoda v znak hvaležnosti za naklonjenost in pomoč. — 5G6 — Velik smisel za dobrodelnost so pokazali Slo¬ venci za letošnjo Vincencijevo nedeljo. Pri službah božjih v RamOs Mejia se je nabralo 100 na Belgrano 6 39 $, v floridski soseski so po nabiralcu še posebej darovali 3 0 0' de¬ kleta so organizirala posebno zbirko za gdč. Lozejevo, ki leži v bolnišnici za jetične v Cor¬ dobi (199 pesov). Prav je, da od tistega, kar sicer nimamo odveč, radi damo bolj potreb¬ nim, ki si ne morejo sami poskrbeti. Dajmo iz hvaležnosti in zavesti, da so tudi drugi da¬ jali za nas, ko v preteklih letih nismo sami nič imeli. Važno je to za vzgojo v pravi kr¬ ščanski ljubezni, ko ne gre niti za to, koliko daš, ampak sploh da ne pozabiš na potrebnejše. Starši' naj učijo že otroke dajati vbogajms! V MendCsi slovenska skupina živahno de¬ luje, odkar so spet dobili svojega dušnega pa¬ stirja g. Malenška, ki je z vso gorečnostjo zgrabil za delo in tudi vztraja. Slovenci ga radi imajo in poslušajo. (Dobro se je pogovoril s krajevnim škofom, da je potrdil slovensko službo božJo, ko je še prav posebej pohvalil Slovensko petje in odobril, naj ostane sv. ma¬ ša ob nedeljah s slovenskim petjem. Vsak prvi Petek imajo v župni cerkvi sv. Nikolaja, kjer 3e g. Malenšek kaplan, posebno sv. mašo za Slovence s skupnim sv. obhajilom. Veliko jih Pride! Tudi za otroke imajo urejen pouk ve. rouka v isti cerkvi vsako sredo dopoldne in Popoldne. Ustanovili so tudi fantovski odsek, hi i)o pomagal ohranjati naše fante. Gospodar¬ ske razmere jim delajo nekoliko skrbi, pa upa¬ jo, da bo tudi to šlo brez večjih nesreč mimo. Posebej so se odrezali za misijonski srečolov, kateremu so poslali res lepa darila. V Cordobi pase slovenske duše kapucin p. •lakob Vučina, ki je prišel iz Avstrije, pa so ga predstojniki kakor nalašč poslali v Cordobo, kjer so Slovenci tako potrebovali duhovnika, ki bi imel priliko in čas kaj več storiti za Slovence, ko sta oba druga gospoda tako za¬ poslena z delom pri španskih ustanovah. Kapu¬ cinski patri so bili zares zelr naklonjeni, ker s ° dali p. Jakobu toliko prostega, da se bo posvetil delu za rojake. Dovolili so zbiranje v s '°.ii župni cerkvi presv. Srca Jezusovega, ko "nujo priliko za sv. spoved pri Slovencu, in udi za redno mesečno nedeljsko sv. mašo. "krat imajo pridigo in med sv. mašo lepo I" opeva slovenski zbor, ki ga tako požrtvo- ' d,1 ° vodi učitelj g. Grdin. Da bo delo bolj ll,( 'jeno, so si ustanovili “Delovni odbor”, ki na j hi skrbel za verski kulturni napredek ovenskin naseljencev duhovni vodja mu je h- Jakob. / -l>RlŽK.\U DRŽAVE SEVERNE AMERIKE Ko **' r «g°v a proslava v St. Ignace, Michigen. so nia ^ m ' n 'l a Slapšakova srebrna maša, že s]. ^ 0s kje odšli, da se udeležijo Baragove pro- |) ,^ Ve v St. Ignace, kjer je svetniški škof žup- Yj. ! ° Va k Najprej z avtomobilom (vozil je rev. ( i a Vodušek) nato pa z ladjo. 3. julija so s Poli škof dr. Rožman, msgr. Oman in drugi Glavni oltar v Pilarju med litanijami (Slike iz Pilarja je posnel Foto L. Erjavec) v zaželjeni kraj. prugi dan je* bila pontifikal- nu maša na prostem pri uršulinkah. Zbralo se je precej duhovnikov iz marquettske škofije, kjer je bil Baraga škof. Mašo je daroval on- dotni škof msgr. Noa, pridigal msgr. John Holland, katerega stari oče je bil nekoč še Baragov faran. Povedal je mnogo zgodovin¬ skih dogodb iz Baragovega življenja, ki so mu jih povedali njegovi prastarši. Rekel je, da so vsi ljudje, ki so gledali Baragovo življenje, bili prepričani, da je svetnik. Po kosilu je bila letna seja Baragove zveze, pri kateri je škof msgr. Noa povedal, da je bil pred kratkim v Rimu, kjer je dosegel, da so začeli prve ko¬ rake za Baragovo beatifikacijo. Izvoljen je, bil spet cdbor, kateremu je msgr. Noa častni predsednik, msgr. Zryd predsednik, tajnik rev. p. Ciril Širca OFM, blagajnik msgr. Oman. Zlato mašo svetnika č. g. M e rkuna Antona, župnika iz Dobrepolj na Dolenjskem in zna¬ nega javnega delavca, so obhajali 16. julija v Barbetonu v župniji Rev. Matija Jagra, nje¬ govega sorodnika. Zbralo se je veliko duhov¬ nikov in prišel je tudi sam škof dr. Rožman, ki je zlatomašniku pridigal in se zahvalil Bo¬ gu za to, da moremo vsaj zunaj pripraviti to slovesnost, katere doma ne moremo. Na kosilu opoldne so govorili rev. .Tager, ki se je vsem zahvalil, da so pomagali pripraviti to sloves¬ nost, govoril je še kanonik ljublj. stolnega kapitlja dr. Kraljič, ki je v imenu Ižancev pozdravil rojaka, zlatomašnika. Naz: *lnje se je pa vsem skupaj zahvalil slavljenec in je rekel, naj čast, ki so jo njemu izkazovali, v navišji meri velja Bogu, ki ga je za duhov¬ nika poklical. Srebrilo mašo rev. Slupšaka so praznovali 2. julija z vso slovesnostjo pri sv. Lovrencu. Praznik je povzdignilo to, . Prešerna dekan Bešter, g. šaruga, salez., dr. Robič in g. Iskra. Xa sliki sta tudi g. Mrvar in znani advokat dr. Vogrič (najvišji in zadnji v vrsti). solze v oči. Pokojnemu, ki ga je Bog rešil hudega trpljenja, naj bo lahka tuja zemlja, žalujočim pa nage iskreno sožalje. Kako lepo jc bilo letos v inajn'ku med na' "n. — Oživel je stari slovenski duh, zagore¬ la so srca, vžgala se je ljubezen, vzbudili so s e spomini na dom. Slovenci po vseh naših kolonijah smo na "ajlepši način opravljali šmarnično pobožnost. ^ Sak dan smo imeli pete litanije in v krajih, h j er i n kadar nas je obiskal naš duhovnik, tudi blagoslov in šmarnično branje. Izlet “Zvončka”. — Na praznik Vnebo¬ hoda Gospodovega je imel mladinski pevski zborček “Zvonček” svoj majniški izlet v Stei n 1J i Lindenheuvel. Pridružili so se nam še čla- ui in članice igralske družine iz Heerlerheide. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali v Stein. Tam suio imeli v kapeli pri sestrah sv. mašo s slo¬ venskim petjem. Po sv. maši so nam gosto¬ ljubne sestre ponudile zajtrk, nato pa smo se 'Snili iti zabavali. Proti poldnevu smo se od¬ peljali v Steinerbosch. Presenečeni smo bili nad lepoto tega kraja. _ Povsod nas je bilo dovolj: v šoli pri sestrah, ki so nam zopet po¬ begle s čajem, pa pri divjih živalih, na igri- s,, u na čolnih, kjer smo kar tekmovali v ve- slail .iu. Ogledali smo si tudi gledališče na pro- ® t( ni. člane igralske družine je mikalo, da bi v ' ar nastopili na lepo prirejenem odru. Če bo s '° po sreči, bomo pa poleti enkrat povabili Paše rojake na lepo igro pod milim nebom v ei n lepem kraju. Proslave “Ma L erinskega dneva”. V Lutte- la de snio imeli najprej v kapeli pri sestrah šmarnice, potem smo pa odšli v prostorno dvorano. G. Rcbršek, predsednik društva sv. Barbare, je otvoril proslavo in pozdravil zlasti navzoče matere. Nato je imel nagovor na matere naš duhovnik. Povdarjal je, kako vz¬ višeno je materinstvo, kako častna in težka je naloga nagih mater pri vzgoji otrok. Pola¬ gal je materam na srce, naj vzgajajo svoje sinove in hčere v zgledne in zavedne Slovence, ki se ne bodo sramovali svojega materinega jezika. Sledile so razne točke sporeda. — FRANCIJA Spominsko slovesnost v Parizu so imeli 7. maja t. 1. v karmeličanski cerkvi za vse pobite duhovnike in redovnike v Jugoslaviji in za vse žrtve komunistične, revolucije. Cerkev, ki je- sedaj univerzitetna cerkev Katoliškega In¬ stituta, je bila nabito polna, tako da so obža¬ lovali, ker niso izbrali večje cerkve. Vsej slo¬ vesnosti je predsedoval nadškof msgr. Be- ssuard, in pariški gen. vikar, ki vodi dušno pastirstvo tujcev v nadškofiji. Navzoč je bil tudi rektor Katoliškega instituta škof msgr. Blanchet. Bili so navzoči tudi pravoslavni Srbi s svojim duhovnikom. svojem nagovoru je msgr. Bessuard pov- daril pomenljivo izbero cerkve za to sloves¬ nost. Kajti karmeličansko cerkev so v času francoske revolucije spremenili v ječo in v njeni zakristiji je cvet francoskih katoliča¬ nov čakal smrti. Pri vsaki revoluciji vidimo, da najprej udarijo po Cerkvi, verniki pa naj¬ dejo svojo moč ne v zunanji sili, ampak v veri. Vera daje moč in poroštvo, da nas na- — 569 sprotiki ne bodo uničili. Posebej se je če spomnil mučeniške smrti dekana teološke fa¬ kultete iz Ljubljane dr. Ehrlicha. Sv. mašo je opravil rektor jugoslovanske katoliške mi¬ sije g. Nace Čretnik, prepeval pa je ruski pev¬ ski zbor. Komanje slovenskih beguncev iz taborišča Villa Alba v Kirnu je vodil duhovnik dr. A. Kovačič; bili so tudi sprejeti pri skupni avdi- jenci. Pet slovenskih duhovnikov je profesorjev ‘ na Timskih univerzah, in sicer: Na Gregoriani jezuit p. Zore in p. Truhlar, na Propagandi dr. Vodopivec jn dr. štale3r, na Antonianum (frančiškanska univerza) p. Hugo Kren. Nov doktor je promoviral na univerzi v Mi¬ lanu. Goriški Slovenec dr. Rihard Nemec je dosegel to čast. Veseli smo in mu kot rojaku častitamo. Promoviral je na vatikanski visoki šoli tol minski rojak dr. Alojzij Vogrič iz bjblidteko- nomi.ie (knjižničarstva). Častitamo! ‘vi IZ ZASUŽNJENE DOMOVINE Škofovsko konferenco so imeli jugoslovan¬ ski škofje v Zagrebu, kjer so med drugim iz¬ dali določbo, da noben duhovnik ne sme biti član društev, ki jih škofje kot takih ne prizna¬ jo. Ljubljanskega gen. vikarja msgr. Vovka na konferenci ni bilo, ker je bil na birmovanju. Ko je sporočil duhovnikom odločbo škofov ske konference, ga jo policija zasliševala sredi bir- movanja. Duhovniki Društva sv. Pilila in Metoda so imeli zborovanje. Sklenili so, naj bi bilo se¬ menišče v Vipavi, in sicer v ogromni stavbi vipavskega župnišča. Vodja semenišča naj bi bil šturski župnik Mirko Verče. Obenem so naslovili na vse jugoslovanske škofe pismo, v katerem jih pozivajo, naj priznajo to društvo kot pravilno. Verska lista za ljubljansko in mariborsko škofijo “Oznanilo” in Verski list” so že hotel' Ukiniti zaradi pomanjkanja papirja, pa dosedaj še vendar izhajata, čeprav samo 14 dnevno. Na Hrvatskem pa imajo še precej papirja, sa.i verski list “Gore srca” izhaja letos v skoraj 4 krat tolikem obsegu in še prva stran v dvo¬ barvnem, vsak teden v drugi barvi. V Sloveniji so zaprli 15 duhovnikov, med njimi bogoslovne profesorje dr. FabiJa-na .Ja¬ neza in dr. Vinka Močnika, mariborskega p - of. Ivana Bogoviča in župnika Oblaka. Pravih vzrokov še ni mogoče zvedeti. Nekateri pra¬ vijo, da je vzrok poučevanje kršč. nauka. Letošnji zlatomašniki lavantinske škofij'-' so: 1. Franc Špindler, konzistorjalni svetnik in župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju; -. Stanislav Planinšek, njegov duhovni po¬ močnik, tam rojen; 5. Mons. Alfonz Požar, de¬ kan in župnik na Rečici ob Savinji; 4. Prelat dr. Matija Slavič, profesor bogoslovja v Ljub¬ ljani; 5. Jakob Kosi v Grižah pri Žalcu; <>. Av¬ guštin Jager, bil izgnan iz svoje župnije Sv. Rupert nad Laškim, privatizira doma in po¬ maga prMno v Mariboru. A se je zgrajeno na laži. V Sloveniji je že li¬ stava sama velika laž, narejena za inozemstvo. Vsa poročila o svobodi in zadovoljnosti ljud¬ stva v Jugoslaviji so zlagana. Če koga zapro. napravi sodbo partija jn sodnik se drži do pike črke zakona, ki je krivičen. Primer je z lazaristom Kambičem, ki so ga zaprli po l ob¬ tožbo, da je organiziral Katoliško akcijo in da j; dijakom odsvetoval vstop v dijaške or¬ ganizacije, kakor jih ima partija, pa da jim je branil hoditi na udarnjško delo, ki je na¬ vadno ob nedeljah. Poklicali so le obreme¬ nilne priče; razbremenilnih nobene. Na raz¬ pravi pa so celo obremenilne priče govorile njemu v korist. Povedali so, da so bili pri¬ siljeni podpisati zapisnik, ki g. Kambiča obre¬ menjuje. Pa je bil končno le obsojen na 3 lota. Kako sodijo o vernih ljudeh doma, nam priča pismo: “Gledajo te kot manjvrednega neizobraženega človeka, če častiš Njega, ki ga po njihovem mnenju sploh ni. Zadnjjč so mo klicali, da bi mi izročili neko službo. Bjli so zadovoljni, da mi dajo odgovorno nalogo, a da morajo vprašati še o važnem vprašanju (zaslutil som, da gre za vero). Povedal selil, da grem v cerkev počastit Njega, ki nas je postavil na zemljo. Na vprašanje, zakaj ve¬ ji rujem v Boga, so dobili odgovor, da zato, ker j je v meni prepričanje, da je, ker je moral j svet nekdo ustvariti. To da so ms učjli tudi starši,, ki jih spoštujem. Seveda potem niso bili več navdušeni za me...” Procesije na \'ePko soboto jn sv. R 'šnJega Telesa so bile dovoljene le v manjših krajih. Tako za župnijo Kranj niso mogli imeti pro¬ cesije- v mestu, ampak na Primskovem. Fmrl Je Kemperle Leopold, urednik sloven¬ skih listov po Goriškem in goriški občinski odbornik. Med vojno je bil v Ljubljani pri “Slovencu”. A T eliko je delal v slovenskem jav¬ nem življenju na Goriškem, zato je bil pa tudi ubog do zadnjega. Mnogo je trpel od fašistov, Italijanov in komunistov, a je vse nosjl z ve¬ liko srčnostjo in potrpežljivostjo. Dober kot kruh, priden kot mravlja, upamo, - — 570 segel plačilo iz Marijinih rok, ko je vedno rekel, da smatra svoje življenje kakor romanje k Marjji. Pokopali so msgr. Andreja Ojnka, župnika iz Open in dekana v pokoju v starosti 80 let. Ogromno ljudi se je pogreba udeležilo in po¬ kazalo ljubezen do svojega pastirja. Slovenski duhovniki v Trstu so v posebni spomenici predložili škotu msgr. Sant'nu, kako naj bi bilo poskrbljeno za vzgojo slovenskih dijakov v novem scemnišču. Predlagajo med drugim slovenski konvikt s slovenskim vod¬ stvom, in dijaki naj bi obiskovali slovenske javne šole. — Kaže, da bo ogromna stavba, kakor je narejena, bolj prazna, ker Trst ni na¬ klonjen idealnim poklicem. Svetoletno romanJe za tržaško Škofjo je v dneh 8. — 12. avgusta in sicer je ločeno urejeno za slovenske in italijanske vernike; tako so Zahtevali italijanski činitelji, dasi je bilo v začetku mišljeno skupno. Tržaški Slovenci so- imeli lepo narodno ma¬ nifestacijo 2. 7. na Repentabru. Vrstilo se ,je Petje in govori ter pesmi. Uspeh je bil velik, posebno zato, ker so se res vsi za to zavzeli in Veliko ž.rtvovali. Bila je po nepristranski sodbi fos vsenarodna manifestacija. Prišlo je veliko pevskih zborov iz Goriškega, Tržaškega, prišli so Korošci. Birmo za slovenske otroke so po stari na¬ vadi imeli 29. junija pri Novem svetem Atonu. Birmanci so bili lepo pripravljeni in so sc lepo vedli ter poslušali slovensko pridigo msgr. Santina. Vso slovesnost je posebno povzdignilo petje pevskega zbora pod vodstvom prof. Kla- kočerja. Dopisnik “Katoliškega glasu” se pri¬ lizuje, da nekateri slovenski starši ne poka- z<, .i° zadosti zavednosti, da bi poslali svoje otroke k slovenski birmi. *>ril Metodov dan so imeli v štandrežu julija, ko se je zbralo tam nad 300 mladine lz ljudskih in svod. šol. Med nje je prišel sam nadškof goriški msgr. Margotti, katerega so otroci sprejeli kakor sv. Cirila in Metoda, ki sf a nekdaj hodila po slovenskih krajih. V pri- ?'Si. katero je med svojo mašo za mladino "Uči, j e nadškof svetoval, naj mladina naredi y s, “. kar more z besedo in zgledom, da razširi in ohrani božje kraljestvo med rojaki, naj bi '1 f ° začetek verskega gibanja med slovensko mladino, tako je želel. Popoldne so imeli ve- s "li d e ] prireditve, katero so zaključili z govo- 10111 S. dekana in litanijami z blagoslovom. Ban za bogoslovce i"i s'ineuiščnike so praz¬ novali v go-iškem dekanatu, ko so prinoročMi "hovno in materialno skrb za semenišče in "iroslovce. ker od tega jo odvisna bodočnost. ^ueininsko prireditev v počastitev pesnika- 'aplana Lada Piščanca so imeli za konec kul- iirnill večerov. A' spomin mu je govoril gko- l|S l'i kancelar dr. Klinec. Boiuanje slovenskih Korošcev v ltkii sta ' (, dila preč. g. župnik Koglek, drugo pa g. dr. c< fubeck. Vsaka skupina je štela kakih 30 1 Omarjev. Slovenski duhovniki, ki živijo v Ri¬ mu, so jim pokazali zanimivosti mesta, le ško¬ da, da so se morali tako bitro vrniti lijubljanski bogoslovci, po nekaterih vesteh jih je 60, stanujejo baje v novem bogoslovju. Dekan fakultete je bil letos d”. Franc Grivcc. Predava kar na domu. P. KrnesMi Jenko OFM j? umrl v L j ubijanj. Dolgo let je služboval v Sp. šiški, bil gvar- •dijan v Slovenskih goricah in v Brežicah. Ko so vdrli v Slovenijo Nemci, so tudi njega od¬ vlekli na Hrvatsko, kjer je- veljko trpel. Umrl ,le župnik Ivan Perko iz šmarjete na Dolenjskem. Služboval je skozi 40 let v tej župniji, najprej kot kaplan, sedaj mnogo let kot ž.upnik. Umrl je salezijanec Alojzij Kast lic v Nišu v Srbiji; bil je to eden najstarejših salezijan¬ cev. Počasi'tev dr. Grivca je pripravil Velehra I- ski Cirilmetodijski odbor, ki je izdal spomin¬ sko publikacijo, kjer veliko strani posveti po¬ sebej p-relntu Grivcu kot cirilmetcdijskemu delavcu. Za duhovnika je bil posvečen na sv. Petra in Pavla v Červinjanu g. Lorčnzjni, v Ogleju pa na sv. Mohorja g. Vittor, oba duhovnika go- rigke nadškofije. Novo mašo je v šent Lenartu v Benečiji imel p. Lovrenc Osgnach, misjjonar iz reda čast. Cambonija in brat treh drugih duhovni¬ kov. Prišlo je k slovesnosti zelo veliko ljudi Pridigal je kapucin p. Peter Hvaljca. Od doma so ga spremili v procesiji v farno cerkev. Mons. dr. 'Porog, apostolski administrator v Primorju, je prestavil s 15. julijem svojo rezi¬ denco na Kostanjevico. Vlada mu je zgradila 8 prostorov, za kar je potrošila miljon lir. Duhovniške vesti z Goriškega. Kanonik msgr. Brumat ni njč kaj trdnega zdravja, bil je sicer na oddihu, pa še davno ni zdrav za delo. — župnik Premrl Kafko je bil sprejet med duhovnike goriške nadškofije; ker je bil svoj čas župnik v Žabnieah pod sv Višarijami. ki spadajo pod videmsko škofijo, je bil doslej duhovnik te škofije. _ Nekaj govorijo, da bi v Gorici postala stolna cerkev ona- sv. Iguacjja, ker je bližje škofiji in ima lepši prostor za zborovanja pred cerkvijo, Nekateri so proti temu. župni upravitelj Marijan živec na Bazovici je s pomočjo ameriškega duhovnika Harnetfa (ki je vodja podporne akcije amedkansk h katoličanov) zgradil dvorano za 350 ljudi. Gospod Žele leži v bolnišnici, ker se je po¬ tolkel s kolesom od Repentsbra do Trsta. Rožman, žunnik iz cone B, je sedaj v Treb¬ čah, Kosmač iz Boršta, ki so ga iz Pregare pognali, je pri sv. Jakobu v Trstu. Umrla sta dva znana goriška duhovnika zlrt- tomašnik Ivan Meragon, župnik iz San Lorenco d: Mossa. Bil je eden zelo vidnih javnih de¬ lavcev, ko se ie začelo med Furlani krgčansko socialno gibanje. Drugi je pa umrl za njim dr. Bruina.t nečak monsignorja in kateheta na goriških šolah. — 571 TONČKOVI SO SE POSVETILI MARIJI Obljubil sem vam, da vam bom povedal, kdo je pri Tončkovih prejel najlepšo nagrado cd Marije in kako so se posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Zdaj izpolnjujem svojo obljubo. Od začetka avgusta do praznika Marijinega Vnebovzetja so se pri Tončkovih vsi na vso moč lepo in resno pripravljali na posvetitev. Ata je kupil lepo sliko Marije z Brezij in ji naredil krasen okvir. Mama pa je kupila zelo lep namizni prt, za Tončkov denar cvetlic, za Jankotov denar pa posodo zanje. Otroci so vsak dan zjutraj in zvečer molili tri Zdrava Marije in molitev: O Gospa moja, ata in mama pa rožni venec. \a Marijin praznik sta šla oba k spovedi in svetemu obhajilu. Ker sta vse otroke ta dan peljala k sveti maši, so to sami videli. Tončku je bilo kar hudo, ker še ni mogel prejeti z atom in mamo svetega obhajila. K prvemu obhajilu bo šel šele meseca decembra. Otroci so pri sveti maši ta dan molili za čisto življenje, za vso družino, za grešnike, za do¬ movine, kakor jim je mama naročila. Ko so šli iz cerkve domov, jim ata reče: “Otroci, popoldne ob petih se bomo posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Sliko nam bo blagoslovil duhovnik, ki je imel danes pri¬ digo in sveto mašo. Sem ga že naprosil. Dal napi je tudi molitve, ki jih bomo molili pri posvetitvi. Vi otroci boste molili posebno mo¬ litev. Tonček zna že brati. Zato bo molil na¬ prej, vidva, Janko in Metka, bosta pa lepo po¬ navljala za njim. l)a boste lepo molili, bomo imeli doma vajo.” Ko so prišli domov je mama šla kuhat zajtrk, ata in otroci so pa imeli vajo. Tonček je najprej sam prebral molitev: “Posvetitev otrok Marijinemu brezmadežnemu Srcu”. Kar dobro mu je šlo, le glas se mu jei nekoliko tre¬ sel in zateknilo se mu je včasih. Ata je rekel Tončku, naj se nič ne boji, ampak naj se ju¬ naško drži in moško bere. Drugič je Tonček bral glasno in brez vseli napak. Pri črticah, ki jih je ata naredil, je lepo počakal, da bosta mogla Janko in Metka za njim ponavljati. K«' je Tonček tretjič bral, sta bratec in sestrica za njim ponavljala. Toda nekje v sredi se jim je vse zmešalo. Nič več niso mogli naprej. Tedaj je spet. ata posegel vmes in jim pomagal- Tako so srečno prišli do konca. Ko so še enkrat ponovili, so pa tako lepo molili, da se je čudila tudi mama, ki je tedaj prinesla zajtrk na mizo. Sedli so okoli mize in zajtrkovali. Vsem je žarelo z obrazov veselje. Po zajtrku so šli vsi na delo. Ata je že prejšnji dan zabil v steno štiri žeblje enega za sliko, druge tri pa za polico, na kateri bo prostor za cvetlice in lučke- Ata je obesil sliko na steno. Zdaj so šd e otroci videli, kako je lepa. Tedaj pa gre n<« v drugo sobo. Iz nje prinese nekaj v lepem, belem papirju zavitega. “Ata, kaj pa je v papirju?” radovedno vprašujejo otroci. Tedaj ata papir hitro odvije in postavi na mizo lepo, svetlo, pozlačeno lučko. Take lučke š e niso videli. Zato vsi otroci hite po mamo hi vpijejo od veselja: “Mama, poglej, kako lepo lučko je ata kupil za Marijo!” Tudi mama ,i e rekla, da take lučke še ni videla. Ata je v lučko nalil olja in jo prižgal, potem pa posta¬ vil na polico pred Marijo. “Tako. Moje delo ,i e zdaj končano. Zdaj imate pa vi besedo imuna in otroci!” Po teh besedah je odšel na vrt. Mama pa je šla in prinesla polno naročje rož. Cvetlice, ki jih je kupila za Tončkov de- nar, je imela v posebnem zavitku. Potem j ( ‘ prinesla tudi posode za cvetlice. Med njimi j'' bila tudi tista, ki jo je kupila za JankoloV denar. Vzela jo je in naročila Melki, naj vanjo nalije vode in jo prinese nazaj. Metka hitro to naredi. Vse druge posode sta napolnila '• vodo Tonček in Janko. Mama dene v .Janko- '"VO posodo, ki jo j ( . .Motka napolnila- z v“d«>, • '■ličkov šopek cvetlic in ga postavi pred Ma- pot: m je daia še v druge posode cvetlice, ,lv n šopka še postavila prod Marije, druge Pa pod .siiko na mi/.o. Vsa soba se je naenkrat spremenila, v Marijin oltarček. Mama je šla kuhat kosilo, otroci So pa hiteli na vrt k atu i' 1 mu klicali: “Ata pojdi pogledat, kako je Pri nas danrs lepo!” Vlekli so ga v sobo. Ko • le ata vidci okrašeno sliko, je rekel: “Pa je Zi,, es zelo lipo!” Pri kosilu so se pogovarjali o posvetitvi, o Mariji z ! Srezi j, <> domovini, petem pa čakali, l:< laj se ho kazalec na uri začel pomikati proti Peti uri. Toda leni kazalec se je pomikal le P ; Uv počasi naprej. Ata je videl, da je otro¬ kom dolg čas. Vzel je otroke na vrt in začel njimi prepevati Marijine jicsrni. Potem je * J, išla tudi mama in jim pomagala. •Naenkrat je bila ura štiri. Začeli so priha¬ jati sosedje, znanci in prijatelji Tončkove dru- -iUo. X(kaj minut pred peto je prišel duhovnik. ^ s i so K a ltpo pozdravili, šli so vsi v soho, “ ta je prižgal sveče, oglasila se jo Marijina. I ^seiu potem je pa duhovnik tako lepo govo- o Mariji, da je Tončkova mama ves čas lokala. s>o govoru je duhovnik blagoslovil s| iko. i* c blagoslovu so najprej molili po- etilno molitev ata in mama in vsi odrasli, Potem so pa molili svojo molitev tudi otroci. °uček je bral molitev počasi in glasno naprej, ’ ‘ u iko ij, Metka in vsi drugi otroci so za njim Ponavljali. Molili so tako lepo, da so jih vsi ljud žje in veliko drugih lepih Duhovnik je ■Me občudovali. Tudi duhovnik jili jo po¬ hvalil, da so lepo molili. Potem so šo zapeli ktanlje Matere bež • laii.iinih pesni Posvetitev je bila končana. c< lšel; za njim so začeli odhajati tudi drugi 'halje. Mama je hitro pripravila, več: rjo. Hitro *o večerjali, potem pa po večerni molitvi im- še dve dosetki rožnega venca za veliki po- vr atek duš k Bogu, kakor so sklenili na dan Posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu. a *° so pa šli utrujeni počivat in sanjali o '*ariji na Brezjah, o nebeških cvetlicah in o 'le, "lovir rini, kjer je najlepše na svetu. *' a .i pa ali z nagrado ni bilo nič! sitni! Saj vam bom povedal. Ne bol N'eka •i dni potem je Tončkova mama šla v hišnico. Sosedova teta je prišla k Tončko- kuliat. Otroci so mamo zelo pogrešali. ker j e ata rekel, da bo kmalu prišla niso po njej jokali. Čez 14 dni se j " '""tna vrnila in v naročju, prinesla malo de¬ klico • ' >r i krstu so ji dali ime Marija. Ko so jo prinesli od krsta, je ata ves srečen rekel: “Otroci, ker smo se na posvetitev lepo pripra¬ vili, nam je Marija dala zelo lepo nagrado: Mami in meni je poslala hčerko, vam vsem pa sestrico. 'Pako smo vsi dobili nagrado. Kako dobra ,je Marija!” Odkar imajo pri Tončkovih malo Marijo, ki ji pravijo tudi naša “Nagrada", se imajo še bolj radi. Posebno pa je vesela Metka, ker ni več sama, ampak ima sestrico. Zdaj sem vam povedal vse. Zato končam. GREGOR MAM ŽEz ZEzSAMO kako...? Rad kramljam z malimi. Tako so odkriti in vse ti povedo tako, kakor mislijo. Nič ni v njih hinavščine, ki je je pri velikih lju¬ deh včasih toliko . Posebno mi je pri srcu mala Marica, Otrok je tak, da bi skoro rekel: angel v človeški pedobi. Ker sva si skoraj soseda — kaj pa je v Argentini nekaj kilometrov? — jo večkrat obiščem. Pa me ob nekem takem obisku prese¬ neti s prav nenavadnim vprašanjem: "Gospod, ali imate* vi Boga v svojem srcu?" — "Ampak, Marica, kako pa pri¬ deš do tega vprašanja?" jo vprašam ves začuden. — "No, saj ste brali v zadnjem Duhovnem življenju o sv. Tarciziju, ne?" — “Seveda sem. Aha, zato to vprašanje! Veš, to je teko: dokler nam vest ne teži kak smrtni greh — prav gotovo je do takrat Bog v naših srcih. Tako, upam vsaj, je tudi v mojem. In ti? Kako je s teboj Ma¬ rica?" 'Mislim, da je tako, kakor pri vas. Am¬ pak vedno se bojim, da bi naredila kak greh. Potem bi izgubila Boga in bi mi bilo tako hudo!" v Oh, Marica, tega pa nikar! Toliko moraš že paziti, da ne boš naredila smrt¬ nega greha!" "Že, že, serno: kako?" “O, to je pa prav lahko! Seveda — sa¬ mo z božjo pomočjo. Da ti bc Bog poma¬ gal, ga moraš prositi. Redno, vsak dan moraš moliti in prepričana bodi, da bo dog vedno ostal v tvojem srcu. Pcsebno se priporočaj Mariji, ki je božja mati in obenem tvoja zavetnica. Ona ti bo gotovo izprosila pomoči, da boš c stala vedno otrok božji. — Na, tu imaš njeno podo¬ bico, da se je boš večkrat spomnila." Marica nosi od takrat podobico vedno s seboj. In kadar jo pogleda, vzdihne iz srca: "Marija, daj, da ostanem vedno ctrok božji! Daj, da bo v mojem srcu ved' t?,o prebival Bog!" In nato, kot odmev te prošnje, zapoje prav na rahlo, da jo ko' maj kdo sliši: "Jezus, ti pri nas ostani! MLADA PEVKA Martinka je vesela. Poje, (la se njeno petje razlega po vsem stanovanju. “Pozdravljena, žrmlje ti blagoslov, Marija, kraljica angelov . . ” Saj ima Martinka drugače kar lep glas. ■* danes poje le malo preveč “umetniško”. ^ glasom trese, zvija vrat in maha z rokama, da res ni več ničemur podobno. Atetu vsaj sC zdi tako, ki sedi prj mizi in piše. A potrpi 1 otroci se morajo pač s čim ukvarjati, drugače jim je dolgčas. Ko pa postan: 1 petje le preveč “umetniško” in se začne Martinka celo zvi- rati pred zrcalom, mu je pa le preveč. Kar hud postane skoraj. “Ampak, Martinka! Kaj pa vendar misliš- Saj to že ni več petje? če misliš, poj, kot se spodobi, ali pa nič!” Martinka v hipu utihne. Menda se sama nit’ zavedala ni, da njeno “p:t.je” nj niti najina 11 ! v skladu z vsebino pesmi. A o tem ne raz¬ mišlja niti sedaj. Nasprotno: nosek se ji 1>°' vesi, šobice se ji napno — no, užaljena i e ' Namesto polivale, pa takle “poklon”. Kes J 1 je hudo in kar žalostna postane. In — vedno v takih slučajih — se zateče po tolaži’ 0 k utami- A čudno! Kakor da bi bila zmenjen 1 z atetom! Ko ji Martinka potoži vzrok svoj 1 ' žalosti, jo mama lepo pouči: “Y T eš, Martinka* kadar poješ — posebno svete pesmi — moraš paziti, da poješ lepo. če ne, Bega in svetnik 1 ' bolj žališ s svojim petjem kot pa častiš.” r t t Nat Namesto tolažbe, pa nova “pridig'*' ■ Martinka seveda v jok: da jo ata in mama o*' marata in podobno. Toliko časa žendra oUro.a mame, da jo ta napodi: naj se gre “kisat drugam, če se hoče! Martinka se res spravi v svoj kotiček, k.i el ima pručico in majhno mizico. Sede na P 1 "’ čjeo in v bridki žalosti nasloni glavico na »"' zo. I*a je Martinka kmalu zmanjkalo. To sC pravi: Martinka je še tam ostala, samo ve ' dela ni za to. Zaspala je! I*a se njeno F et J e ’ ki ji je še vedno šumelo v ušesih, prelij e ' „ v sanjski privid: visoko nad njo se pokaz e sijajni svetlcbj sama božja Mati, ki drži * ,e zuščka v naročju. Marija stoji na oblaki 11 ’ okrog katerih plavajo angeli kot lahkokri 11 metuljčki. Res; prava Kraljica angelov! — 574 Martinka se zazre v Marijin obraz. (JJej! Kst- nice božje Matere se premikajo! In Martinka čuje inil, nežen glas, ki ji govori, čudo pre¬ čudno: prav tako ji govori, kot prej ata in mama! “Veš, Martinka, kadar poješ — posebno svet: pesmi — moraš že paziti, da poješ iepo. če ne, Boga in svetnika bolj žališ s svojini litjem, kot pa častiš.” Martinka skloni glavo. Bolj iz otožnomi- lega pogleda Marijinega kot pa iz njenih bs- s d spozna svoje pogreške: da njeno petje res ni bilo jjriinernojda res ni bilo prav, ko jo na ateiov in mamin opomin trmoglavila. Pa spre¬ govori : "O, Marija! Odslej bom vedno lepo pela in ne bom več žalila ateta in manir, res ne!" A ko je dvignila glavo — glej! — prividu ni bilo več. Seveda ne, saj se je Martinka zbu¬ dila. Videla je le mamo, ki je šivala njeno raztrgano krilce. Martinka fontane oči in pre¬ mišljuje: “Hm, seveoa, sanje sc bile. A vendar, nekaj •ie pa le treba narediti, da izpolni, kar je ob¬ ljubila v sanjah.” Pa stopi k mami: “Dobro jutro, mama! Veš s P a la sem. ra še to le: preje nisem lepo pela 'n kujala sem se. l‘a ris ne bom več!” “Vidiš, taka si mi všeč—” jo pohvali-mama. Martinka stopi še k atetu, da (udi tam po¬ ravna “dolg”. Potem pa res lepo in prav nič umetniško” zapoje pesem od začetka. In ko - ,e šlo proti koncu, sta še celo ata in mama Pomagal;,: “Zato te pozdravlja zemlja vsa...” INK ALI VEŠ? *• ...kdo je bil prvi mučenec? -• • . .zakaj smo dolžni delati? "■ • • kaj pomeni ime Jezus? • ■ .kateri zakramenti se morejo prejeti ve¬ ljavno samo enkrat? '*• ... koliko zdravamarij zmoliš pri vsakem rožnem vencu? (i ' • kdo je bil “apostol narodov”? ‘' - katere sc človekove poslednje roči? x - ■ kdaj j-3 šei Jezus v nebesa? !> ' ■ ■ - odkod spoznavamo Boga? ■ • če vestno izpolnjuješ božje zapovedi? ; mes tioAoSpo 'o i 'tfi-ipo/ U "3f?Oq 21 Ul IISOA OlOAS ZI ‘«)3AS gSaupiA ■'l 0 'nfuafmsA luofoAS od uup pasapppS 's Bsj< 19u ‘iaj{ad ‘uqpos ‘ipuig i 'jeAnj UaAS 'p !)!) 't! •afuapaAsod ojjsiuseui o^a.vs uj ura.iiq ^13 as ‘isrti poAS 'f •JuatisAz i|n jpuasa.ipo -g sfbpsAodnz 8o{j .ia\f -g •tmjojg ijaas •[ ZLOGOVNICA Sestavi iz naslednji zlogov: aj, anč, ap, bi,češp, da, da, ev, ho, ipa, j er; ka; ka; kap; lan; lja,- mec. mraz, nar, nej, o, pa, po, ra, ran, ril, ro, ro, smre. sto, te, ti, vec, žer: šestnajst besed naslednjih pomenov: 1. nasproti cd 'toplo"; 2. žito; 3. m. krst. ime; 4. vas na Gorenjskem; 5. ime slov. pisatelja, mučenika; 6. mesec; 7. prebiva¬ lec Notranjske; 8. gozdno drevo; 9. duhov¬ nik; 10. gozdna rastlina; 11. žen., krst. ime; 12. sad. drevo; 13. del sveta; 14. del duri; 15. trinog; 16. pomoč. Začetne in četrte črke dobljenih besed, brane od zgoraj navzdol dajo slovenski pregovor. Kako se glasi? GORNJI DVE ZANKI nista tako težki, zato upamo, da bo več pogumnih reše¬ valcev poslalo svoje rešitve. TRIJE IZŽRE¬ BANI PREJMEJO ZA NAGRADO VSAK PO 10 PODOBIC, ki si jih bo lahko sam izbral v trgovir.i “Santa Julia" na Victor Martir.ez 38. SE SPOMINJAŠ. . aj smo sklenili \ Bujanu? Vsak dan saj ENO DESETKO rožnega venca za Kliki POVRATEK sveta k Bogu! »pravljaš redno to ČASTNO dolžnost? Mira VSEBINA SEPTEMBERSKE ŠTEVILKE VSEBINA: Stran: VSEBINA: Stran: Naslovna slika: Kranj .. 513 Cerkev in znanost (Odar) .. 514 Novo življenje (Zemlak) . 523 Oddih v k mer ki izbi (Budnik) . 525 Fotomontaža: Hiše v Lanusu . 527 Lasten dom (Langus) . 528 Gospodova zaveza (Škof Rožman) .... 52'J Kako priljubiš otroku dom (Hanželič) 533 Poderžajeva cerkev . 537 Naša velika naloga (Merkun) . 538 Cerkev na Koreji (Aru) . 540 To in ono iz Indije (DJnišar) . 542 Pismo s Kitajske (Majcen) . 544 Stoodstoten uspeh (L. L. C. M.) . 54 0 Križ v črno Afriko! (Poznič) . 54S čudeži (Peregvin) . 549 Na grobu Friderika Barage (M. T.) ... Oče velikih jezer: 3. Krivo drevo (Janko) Nesrečno samoljubje! (Pij XII.) . Po poti zakoncev Leseur (Tseng-tsi-ang) K Gallusovi 400 letnici (Antonov) . . . Večna luč (Igor) . Delavec in vera (Kocelj) . Krivice križ (Budnik) . Malo za šalo, malo za res. Po katoliškem svetu . Med rojaki v svobodi . V zasužnjeni domovini. Za naše male: Pri Tončkovih so se posvetili (Mali) že, že, samo kako? (Ine) . Mala nevka (Ine) . Ali veš? — in drugo . 550 551 5 5 3 5 5 6 5 58 559 5 (i 0 500 561 562 565 570 572 5 7 3 574 5 7 5 \AitmMum v u.s. /u Ne pošiljajte denarja v Argentino, ne v pismih ne po pošti ne po banki, ampak pošiljajte naročnino za naš list našemu centralnemu poverjeništvu za USA: SLOVENSKA PISARNA —6116 GLASS AVE, CLEVELAND OHIO MlIOČimOM V KANADI! Naš zastopnik pri vas je: FRANCE TURK — 150 GEOFFREY STRET — TORONTO ONTARIO — KANADA Pošiljajte naročnino njemu! Na gornjih naslovih dobite tudi knjigo „ V I It NAJ VEČ J E SILE' Cena za USA 3 dolarje, za Kanado 4 dolarje PROSIMO LEPO, PORAVNAJTE NAROČNINO, PRISPE¬ VAJTE V TISKOVNI SKLAD! , ^VWWWVWWVWWWWWVWWWWWWVWWVWVWWWWVWWWWWWWVWWVWWW\' 'eeAAAArtA)WWWWVWVWWVWVWVWVWVWVWWWWVWVVWVVWVWVVWWWVVWVV (VWWWWWVVWUWWVWWWVVVWWVWWVWWWVWVWWWWWWWWVWWWUW ^.'>WWVWVWWWWVtfWWWWWWMWMWWWVWWWNM«WWVWVVWWWWV -št “La Vida Espiritual” —. “Duhovno življenje” je slovenski duhovni mesečnik, ki ga izdaja konzorcij. — Uredništvo in uprava: Victor Martinez 50, Bu e nos Aires, Argentina. — Za izdajatelja, uredništvo in upravo: Ladislav Lenček CM. — Naročnina: Za Argentino polletna 20 pesov; za inozemstvo letna: USA 7 dolarjev; Kanada 8 dolarjev: Anglija 5 USA dolarjev; čile 300 čilskih pesov; Italija 2000 lir; Francija 1000 frankov; Avstrija 50 šilingov. O z O p B 2 z - a tl ti S o 3 <1 TARIFA REDUCIRA Concesidn No. 2560 Talleres Graficos “POLIGLOTA”, Corrientes 3114