DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piaz-zutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 29 Trst-Gorica, 19. julija 1957 Izhaja vsak petek Hruščeva zmaga v prvi rundi? Mrzlična tekma komunističnih stremuhov za oblast, ugodje in politične zamisli še ni zaključena Sedaj, ko je Hruščev izločil d,z Centralnega komiteja sovjetske KP zadnje predstavnike stare garde, si je vredno ogledati pot tega moža, ki je v nekaj letih po-stal vodilna osebnost Sovjetske zveize. Vse ovire, na katere je naletel, je odstra-n", postopal je načrtno, znal je čakati in tekmece je premagoval enega/ za drugim, ne vse naenkrat. Vsekakor je :to ■močna osebnost, precej drugačna od sli-ike, .kakršno nam nudijo o njem razni poročevalci, ki so .prisostvovali sprejemam, na katerih se je Hrušč e v tako rad opajal ob vodki ali vinu, nato pa še ob izlivih lastne, gostobesednosti. Vendar ni izključeno, da spada tudi to v okvir njegovih dobro premišljenih načrtov. Odločilni dvig Hruščeva je začel s 'Stalinovo .smrtjo. 9. marca. 1953. leta ,so na Rdečem trgu v Moskvi polagali k večnemu počitku diktatorjevo truplo. Pogrebne govore iso imeli člani triumivira,-ta, ki je prevzel v svoje roke vajeti državne uprave in stranke. To so bili Ma-lenfcov, 'Berja dn M.olotov. Hruščev, sicer član tajništva, stranke, je .bil po svojem ugledu in položaju daleč za njimi. Kljub proslavljanju načela »kolektivnega vodstva«, v 'katerem naj bi .vladala najveičja solidarnost in ljubezen, .so pa pretekli komaj .štirje meseci in Berjo je pohlep po oblasti dovedel do neiizogiibne-■ga padca. Ostali člani, vrhovnega vodstva so ga prehiteli, zaprli in likvidirali. Tako je odšel ne samo s politične pczornice, temveč tudi is tega sveta prvi član trium-virata. Pot, -kii .jo je moral Hruščev prehoditi, da ,je poraizil še ostala dva, Malenkova in Molotova, pa. je .bila dolga in zapletena. Hruščev je ipravilino ocenil, da sta v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti dva glavna nosilca' dejanske pomične moči: ■vojska dn stranke. Ker v voj.ski gospodarijo maršali, je sklenil, da se prerine in;a prvo mesto v stranki. 'Ta. je imela pod Stalinom absolutno premoč, celo nad vojsko. Morda si Hruščev celo želi, de 'bi se to ponovilo. Vendar je to pesem bodočnosti. Zaenkrat se je pa zadovoljil .s stranko in dela .v zavezništvu z maršali. 7. marca 1953 je radio oznanil, da je Malenkov podedoval po Stalinu' vse: tri' najvišje naslove in mesta: postal je: prvi člaim preziidija centralnega .komiteja KP, prvi tajnik KP in predsednik irviiiistr-sikegai sveta. Ne ve se, kaj se je naslednji teden zgodilo, toda komaj sedem dni kar sneje, 14. marca 1953, je »vet že zvedel, da je Malenkov prepustil svoje mesto cpr-vega tajnika KP Hruščevu. Od tega trenutka je imel Hr.u.ščev v svojih rcikah klj.učni položaj' v stranki. Kako ga zna uporabljati, je pokazal ob že omenjeni likvidaciji Berje, ko je spretno izrabil stairo sovraštvo vojske proti dotlej vsemogočni tajni policija. Brez podpore vojske bi Berja 'Likvidiral svoje tekmice, ne pa narobe. Toda predno je preteklo, tako razgibano leto 1953, se je Hruščev že spravil nad najnevarnejšega še preostalega tekmeca*, Malenkova. Tega so vsi smatirali za mladega in spretnega, politika., nespornega Stalinovega dediča. To Hrušče-v-u ni* moglo ati v iračuln. Vendar se ni (prenaglil. Pot.TTpeižljivo je čakal, da mu Malenkov sam odkrije kakšno .ranljivo mesto, kamor bi nato nameril .svoje o-rožje. Malenkov je 'začel kampanjo za povečanje proizvodnje konzumnih dobrin, .zmanjšanje investicij v težko industrijo im zmanjšanje oboroževalne! proizvodnje. S tem je moral neizogibno trčiti ob interese vojske. Hruščev tega ni: iz-pregledal. 'Septembra 1954 se je Hruščev odprar vil na sivo j e prvo potovanje v tujino. S takratnim obrambnim ministrom Builga-ninom sta obiskala Peking. Več kot verjetno je, da sta se obai moža, eden predstavnik stranke, .drugi, vsaj po položaju, predstav,mik vajsike, na dolgi poti pogovarjala itudii ikaj drugega :in .ne samo o Kitajcih. Vsaj talko sodimo po item, ker se je začelo dogajati po .njunem povratku. Hruščev se je namreč začel zavzemati za povečanje agrarne produkcije x obdelovanjem deviških' področij v Sibiriji, v partijskem tisku to glasilih, ki jih izr dajojo oborožene sile, so se pa začeli vrstiti vedno pogostejši članki, ki so napadali politiko zmanjševanja investicij v težko am oboroževalno dmdustirijo. To je bita artilerijska priprava za ofenzivo, iza katero je 'Hruščev že imel zaveznike. Odločitev je padla tebmuetrja; 1955. !Ma-temlkov je moral odstopiti kot prvi minister. to to mi' bilo dovolj. Pred1 celotnim Vrhovnim sovjetom je moral priznati svojo lasitno nesposobnost. Vsekakor je to bila ena najbolj neprijetnih avtokri-tik, toda v izahvalo »njo je Malenkov vsaj ostal pri 'življenju in je celo dobil neko manjše koritce, ob katerem mu tnii bilo treba shujšati. Postal je minister za električne centrale* Pač pa je Biulgendn, sopotnik Hruščeva na obisku v Pekingu, postal ministrski predsednik, maršal. Zu-ikov pa1 vojni minister. Vojska je s .tem dobila važno in pred svetom priznano besedo v politiki Sovjetske zveze. Takoj nato, .na XX. kongresu KP Sovjetske eve- ze, ki se je tudi vršil februarja. 1956, je Hruščev z dolgim referatom .zadal smrtni udarec mitu pokojnega Stalina. Razkril je njegove zločine, napake in grehe. Presenečeni so sovjetski 'ljudje spoznali, da jih je dotlej vodil pravzaprav duševno bolan in .nenormalen človek. Stvari so .se razvijale povoljno in 1. junija 1956 so bile zrele za naslednjo spremembo. Ta je sicer .izzval napetost na Srednjem vzhodu, toda. v zameno je Hruščev dosegel pcmiirjenje s Titom, edinim komulnr-stcm. ki se jo upal upreti .Stalinu, v svojo aktivo, je lahlko štel sestanek »štirih velikih« v Ženevi in dolgo potovanj s:, ki ga je napravil — zopet z Bulganincm — v jugovzhodno Azijo.. Molotov, tretji član nekdanjega itiriuvirEČta, je izgubil zunanje ministrstvo katerega je dobil dotlej ma- lo .zimami funkcionar partijskega tajništva — torej Hruščevega. urada — Dimitrij ■Sepilov. A medtem so se na obzorju zbirali grozeči obleki, posledica starih, medtem javno priznanih napak Jeseni 1956 je prišlo do hude .krize v odnosih s satelitskimi državami. Vkljub grožnjam Hruščeva so Poljaki izročili vlado .narodno usmerjenemu Vladislavu Gomulki. Samo en teden kasneje so se uprli Madžari. Novembra 1956 so dosegle zunanji svet govorice, da se Pre-zidij SiZ pripravlja, na odločileini napad proti Hruščev«. Stara garda je pripisovala nastale težave prav Hruščevemu poročilu, oziroma napadu na Stalina in politiki, ki jo je Hruščev v iteij smeri razvijal. Stara dva:, Molotov in Kaganovič, sta se v ta namen baje povezala a skupino mlajših strokovnjakov, med katerimi so omenjali Malenkova, Pervuhina in Saburova. >Iq res. Vsaj v prvi fazi je ita skupina uspela. Decembra 1956 je Celntiralni komite, ki je najvišje telo, v katerem se v Sovjetski zvez odloča o politiki, sklenil, da. se spremeni dotedanjo gospodarsko politiko in je poveril izvedbo nove politike Perviuhinu. 05» isti .priliki je bil tudi izvoljen novi 11-članski prezidij, v katerem so tako imenovani stalinisti imeli šest članov, torej večino. Za Hruščeva je to bil- hud udarec, vendar ni izgubil živcev. Takoj se: je prilagodil novemu vetru iin, z novim letom je že sam hitel izjavljati i>Mi vsi smo stalinisti«. Sredi januarja je že izrinil Se-pilova. Mesto zunanjega ministra, je zasedel Andrej Gromiko. Njegovi, prijatelji) na Kitajskem pa so mu poslali na pomoč, zunanjega, ministra Cuenlaja, ki je napravil propagandno krožino. potovanje po Vzhodni Evropi. Navidezno, zatišje v borbi za oblast je Hruščev izrabil za: pripravo protinapada. Po vsej. logiki .je moral najprej razbiti monopol, ki so. ga njegovi nasprotniki dosegli na. področju gospodarske politike. Zaito je naperil svojo ost prav proti, njihovi vse.moči,. Predlagal je, da: je treba v gospodarstvu izvesti decentralizacijo, uvesti, gospodarske svete, z drugimi .besedami, da, je treba tudi gospodarstvo »demokratizirati«, pritegniti k soodločanju ljudske; množice dini še mnogo, podobnega, kar se v komunističnem izrazoslovju tako lepo sliši. Pervuhin in Malenkov seveda nista bila talko neumna, da ne b.i videla., da bo s tem njuna avtoriteta oslabljena. Zato sta se upirala izvedbi teh načrtov. Dejansko so pa ti. načrti ii.n gesla množicam ugajali, od njihovega uresničenja so si obetale več ugodnosti, in to je bilo vsaj za prvi trenutek Hruščevu dovolj. Čutil je, da je zopet, u-jel veter v svoja jadra. Konec julija je samozavestno .pristal na radiotelevizijski intervju za ameriške poslušalce, in junija se je ,z Biul.ganinom odpravil.- na. Finsko. Po nemirni jeseni 1956 je to bilo prvo njuno .potovanje v tujino. Ko. sta se popotnika, vrnila v Moskvo, je tam' že bila v teku časopisna, kampanja, s katero so hvalili uspehe Hruščeive zamisli vključevanja »deviške« sibirske zemlje v kmetijsko proizvodnjo in so napovedovali skorajšnje uresničenje in bla-igodati, gospodarske decentralizacije. (Nasprotniki so- seveda živo čutili, da se nekaj kuha. Slutili so., da njihove pozicije i,z dneva v dan slabijo. Zato so hoteli izkoristiti večino, s. katero so se razpolagali v Prezidiju Centralnega: komiteja KP sovjetske KP. Zahtevali so njegovo sklicanje. Hruščev se je baje res v začetku znašel v manjšini, vendar je dosegel sklicanje Centralne-ga komiteja in na. njem ie zmagal. Po večdnevnih debatah so Malenkov, Kaganovič, Molotov in, Se-pilov 28. joimija končno priznali, da so kovali zaroto proti Hruščevu ter so bili izključeni. Značilno pa, je, da, je javnost zvedela iza izid tega. hudega spopada, šele štiri dni petem, ko je bila bitka že. odločena. En znak več, da. je bila .borba, ostra, do skrajnosti napeta, tako da zmagovalci še par dni po njenem zaključku niso bili popolnoma gotovi, ali imajo položaj v ■svojih rolkah. Hruščev je torej triumfiral, vendar ne sam. Kakor smo. že zadnjič rekli, mora deliti uspeh in otaalst z vojaškimi krogi. Tudi -ta rešitev ne more biti končna. Samo po sebi se že zdaj, postavlja vprar sanje: 'Kdo 'bo koga? Ali. se bo Hruščev, tki je doslej tako spretno likvidiral enega nasprotnika za drugim, zrna! izviti, iz objema vojaških krogov ali pa ga bo ta objem zadušil? IRI v italijanskem gospodarstvu Objavljena je bila bilanca Zavoda za obnovo industrije, bolj: .znatnega pod kratico IRI. Zavod, ki je bil -ustanovljen, da po veliki predvojni .gospodarski krizi pomaga reševati podjetja, ki so zašla, v stisko, je po drugi svetovni vojni še močno razširil svoje delovanje. 'Postal je ins.trur ment, s katerim .italijanska država: u-pravlja ali. sodeluje pri vodstvu godjetij, v katerih ima .glavno besedo. V bistvu, je z 'IRI-jem izvedena, delna socializacija gospodarstva, katere obseg si le malokdo pravilno predstavlja. Iz zadnje bilance je razvidno, da ta socializacija zajema vrednost 400 milijard. lir. Podjetja, ki jih ima IRI v svo-j:ih rokah ali je pri. njih vsaj večinski delničar, .so lani imela nad 800 milijard lir prometa., to se pravi, da je v njih bila '.ustvarjena ena petmajstina narodnega dohodka. 'IRI obvlada eno četrtino električne proizvodnje, to je 10 milijard lir od skupnih 40, kolikor jih .danes v Italiji proizvajajo. Se večji jei delež države v trgovinski mornarici. FIN MARE, ki je organizacija IRI-ja za pomorstvo, kontrolira 64 odstotkov tona,že vseh potniških ladij. IRI nadzoruje tudi 10 odstotkov vseh tovornih ladij. FINMECCANI-CA, tudi organizacija. IRI-ja, nadzoruje in upravlja podjetja, v katerih izdelujejo ladje, avtomobile j« stroje. Samo vrednost proizvodnje teh podjetij, dosega: 250 milijard Mr na leto. Pri tem ima delo 80 tisoč ljudi. FINSIDER je organizacija IRI-ja za .metal,uirško industrijo. V njej: je udeležba države še veliko večja kot v mehanični industriji. Metalurška' industrija!, katero obvlada, 1|DT imai zapaslet-nih 50,000 ljudi im, vrednost njene letne proizvodnje dosega 270 milijard Mr. Poleg omenjenih skupin in podjetij nadzoruje IRI tudi tri bančne zavode, o-ibe italijanski letalski družbi, to je LAI in ALITAL.IA, 'Italijansko radiotelevizijo im še mnoge druge dejavnpsti. Piri vsem tem pa je .značilno, da, se vsa. socializirana podjetja .uspešno uveljavljajo sredi prostega gospodarstva, v katerem itvi-jo .in delujejo, in — kar je žei važnejše — da je skuipni saldo njihovega, poslio-vanjai aktiven, ipa čeprav samo iza skromnih 72 milijonov lir dobička, ki pa v o-stalem itak Ai njihov glavni cilj.. Več tehnike Manj truda - večja proizvodnja Ameriška produktivnost stalno narašča. V ostalem je to pojav, ki ga v večji ali manjši: meri opažamo skoro po vseh, .posebno gospodarsko naprednih državah,. V Ameriki, ki je glede tega sna prvem mestu, računajo, da opravi danes e,a sam človek v 40 urah povprečno isto delo, kot so pred sto 'leti opravili trije ljudje v 70 iu,nah. Tako dolg je namreč bil ,tedaj povprečni tedenski delovni urnik. Nekateri so že preračunali in napovedujejo, da bo ameriška, industrija leta, 2000 proizvedla; v .sedemurnem delovnem tednu približno isto količino blage, kot ga izdela dat- ,nes pri 40-uirnem delovnem tednu. Z drugimi besedami: če ne računamo z dvigom življenjskega standarda, ki bo seveda zahteval večjo dn zapletenejšo, proizvodnjo, bi bilo dovolj, ko bi ljudje le.ta 2000 delali po eno uro 'na dan. To se seveda ne (bo uresničilo, toda delovni čas se bo v bodočnosti nedvomno zmanjšal: in povečal se. bo prosti čas, ki ga bo človek lahko posvetil zabavi, izpopolnjevar nju in počitku. Tega se že vsi zavedajo ■im tako smo letos poleti že imeli v Parizu prvi mednarodni kongres strokovnjar ,koV, ki -so razpravljali prav o tem problemu: kako narediti, da bo človek uporabljal vedno, večji prosti čas v svojo korist, ne pa v škodo. * ČSR ostaja steber Sovjetshe politike v Srednji Evropi Hruščev in Bulganin .sta v torek v prvih popoldanskih urah zapustila Prago in se vrnila v Moskvo. Potovala sta z .kitalo m. 'Dopoldne, neposredno pred odihoi-dom, je Hruščev še .govoril na občinskem trgu v Pragi. Poudaril je, da je itreba. -u-•trditi stike med komunističnimi državami, med katere je vključil tudi Jugoslavijo. 'Osnova, teiga dela mora biti marksi-stično-lenimistična teorija. ,Iz,rekel se je tudi za iizfoolj.šanje odnosov med. komunističnimi lini kapitalističnimi: državami, to je za svojo »miroljubno koeksistenco«. V nadaljevanju svojega govora je Hruščev razložil glavne točke zaključnega .poročila, ki so ga izdali o razgovorih med češkoslovaškimi dn sovjetskimi1 državniki. Dejal je, da so češkoslovaški voditelji v celoti odobrili sklepe, ki so jdh Hruščev in njegovi zavezniki sprejeli v Moskvi proti '»proti,partijski skupini« Molotova, Malenkova iin Kaganovičei. Poudaril je, da je bila češkoslovaška partija vedno tesno povezana s sovjetsko partijo in da olstaja tako tudi v .bodoče. Piri tem je zanimivo, da se ,je iz govorniškega odra, na katerem je stal Hruščev, zelo dobro videl ogromni Stalinov spomenik, ki so ga češke komunistične oblasti postaivdle v prvih povojnih letih, a ga vkljub vsem dosedanjim valovom destalteizacije, ki so tako razburkali .politično življenje v Sovjetski zvezi in dinu-igih satelitskih državah, doslej še niso podrli Zakljiučno poročilo o razgovorih med češkoslovaškimi ta sovjetskimi voditelji je takšno, kakor se je v splošnem predvidevalo: na Češkoslovaškem me bo nobene velike čistke. Hruščev in Bulganin nista prišla v Prago zato, da bi tam pometla' z današnjimi Stalinistično usmerjenimi oblastniki, temveč zato, da jih pridobita za svojo tezo in .utrdita .zavezništvo med vladama obeh držav. Ko sta dosegla: prvo, je samo po sebi sledilo vse drugo, saiji Olista mogla mimo dejstva., da so ,se češkoslovaški komunisti doslej' izkazali ;za majzvestejše zaveznike vsako- kratnih .gospodarjev 'Sovjetske zveze. To je vendar najboljše jamstvo .zai v bodoče. Tako so se sporazumeli o koordinai-ciji češkoslovaške in sovjetske industrije im sploh o povezavi .gospodarske politike obeh držav. Visoko .indiustrialiizirar ,na Češkoslovaška 'bo toreji tudi v naprej najvažnejši evropski arzenal Sovjetske zveze. Poileg večjih gospodarskih sporazumov, ki so bili. med, obema' državama žei podpisani, se pripravlja tudi dolgoročni .trgovinski sporazum za leta 1958-1960. Poročilo o praških razgovorih seveda napada .Zahod, .posebno njegovo sodelovanje z Zahodno Nemčijo, zagotavlja, da Češkoslovaška in Sovjetska zveza, ne bosta nikdar več dovolili, da bi nemško, o-zemlje -postalo .»orožarna za .novo 'napadalno vojno«. Zato podpirata. V^iodno Nemčijo, njeno .zavzemanje ,za. mir in aa-gotavljata zvestobo Varšavskemu paktu, ki združuje vojaške sile satelitskih držav in Sovjetske zvez,e. Končno poročilo zaključuje z Izjavo, da sta obe delegaciji soglasni v tem, da je .treba napovedati odločno ,borbo vsakemu revizionizmu, t. j. vnašanju '»buržoazne ideologije« v partije ».delavskega razreda«, reci: sovjetskih oblastnikov .in njihovih satelitskih sopotnikov. Češkoslovaški stalinisti, ki- so ostali hladni do Gcmulike, >so se ob madžarski vstaji takoj, postavili na sovjetska stran. Dosledno nasprotujejo Titu, so torej, vsaj zaenkrat, 'ušli čistki, in vsi, ki so od praških .razgovorov pričakovali senzai-cionalne .spremembe., so ostali .razočarani. EisenbowEF vabi Žuhova Ameriški pitedsednik Eisenhower je na .tiskovina konferenci, ki jo je imel pretekli torek, zanikal, da bi bil malodušen glede napredka, ki so ga dosegli na londonski, razorožitveni konferenci. Rekel 'je, da .londonske konference ne bi. smeli prekiniti in odložiti z izgovorom, da so zastopstva preiitaiujeina. Odložitev bi bila umestna samo, če bi jo sklenili zato, da se zastopstva medtem posvetujejo s svojimi vladami, od katerih naj bi dobila nova navodila. (Veliko pozornost je vzbudila. Eisen-howerjeva obljuba, da, ne bo zanemaril nobene priložnosti in pobude, s katero bi lahko zboljšali odnošaje med' Združenimi državami ta Sovjetsko zvezo. Za u-iresmiičeinije te zamisli bi bdo po njegovem koristno, če bi se srečala obrambna, ministra obeh držav, to sta Američan. W,iil-son. teir sovjetski .maršal 2ukov. Slednjega ie Eisemihower označil kot »tovariša •iz druge svetovne vojne«, katerega, zelo v.isoko ceni. S to -svojo Izjavo je Eisen-hower tako rekoč, povabil Zukova na razgovore , in morebiitni ses.ta.nek med o-brambniima ministroma obeh držav je zdaj, odvisen smo od sovjetskegai odgovora. IZ RIMSKEGA PARLAMENTA D zahomi za slovenske Sole bodo razpravljali obtobra V poslanski zbornici so zaključili razpravljanje v proračunih posameznih ministrstev in .tako je prišla na: vrsto razprava o -pogodbah glede Skupnega .tržišča i,n Evratoma. Pristojni komisiji sta oibe pogodbi že odobrili, zdaj pa se mora o -njih .izreči še 'zbornica. Razprava pa. predvidoma ne ,bo kratka. Ker je treba pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami sklepati, .tudi o kmetijskih pogodbah, jei zelo verjetno, da se bo delo v poslanski zbornici zavleklo precej, v avgust. (Nasprotno pa ibodo počitnice v senatu, začele že zadnje d.ni- julija, ko -bodo senatorji .zaključili razpravljanje o proračunih. O načrtu zakona za, ureditev slovenskega šolstva na Goriškem im Tržaškem bodo pa v parlamentu razpravljali šele Cikitcibra. Tako so v rimskih krogih vsaj .zagotovili- slovenski delegaciji, ki je pretekli teden obiskala razne osebnosti z ma-•meniom, da jih obvesti o slovenskem stališču do .zakonskega osnutka, ki ga: je pripravilo prosvetno ministrstvo in je bil že izročen senatu. Pogajanja Bonn-Moskva Sovjetska vlada, je pristala, da začno pogajiamjai z Zahodno Nemčijo' dne 22. julija. Nemško odposlanstvo ,bo prispelo v Moskvo. 20. julija. iSovjeti in Nemci se .bodo pogajali o trgovinskih odnoša.jiih, kulturnem, tehničnem dn znanstvenem sodelovanju ter o repatriaciji nemških vojnih ujetnikov. Prvo in zadnje vprašanje sta za Zahodno Nemčijo najvažnejši, posebno 1» za Adenauerja, ki. ,je pred parlamentarnimi volitvami. Uspeh, ki hi ga dosegel, v Moskvi, bi nedvomno utrdil njegov 'položaj. V Zahodni Nemčiji je vzbudilo veliko zanimanje sovjetsko sporočilo, da živi, v Sovjetski, zvezi, poldirug:' milijon bivših nemških ujetnikov, ki so na l"stmo prošnjo dobili sovjetsko državljanstvo. Sovjeti so s tem prvič priznali, da. je v Sovjetski zvezi' šei vedno toliko Nemcev, medtem ko so doslej njihov obstoj' zanikali. Za delegacijo Zahodne Nemčije, ki se 'bo v Moskvi, pogajala, bo seveda zelo težko doseči, da. bi se lahko prepričala, kako je1 bilo s tistimi prošnjalmi za sovjetsko državljanstvo, ali so bile .res prostovoljne ali izsiljene, ali se ti ljudje res nočejo vriniti1 v domovino ali pa: jih Sovjeti samo nasilno zadržujejo. Poostritev na Madžarshem pretekli torek so v Budimpešti objavili odlok, po katerem so odslej oblasti .upravičene, da držijo politične jetnike v zaporu ;zai nedoločen čas. 'Doslej, so smeli ljudi, ki so jih smatra,li, da so nevarni za javno varnost, držati v .zaporu brez razprave naljveč šest mesecev. Odlok, ki ga je sprejela Kadarjeva vlada, pomeni,, da se komunistična država vrača v popolno brezpravnost, v ka-iteri sme oblast počenjati z državljani karkoli se ji poljubi. Glavno besedo bo ■pri tem imela- politična -policija, proti 'kateri miti sodišča ne .bodo nič zalegla,. Ob vsej »destalinizaciji«, o kateri, se v komunističnem svetu, toliko govori, je na Madžarskem uveden pravi stalinovski teror. Sbupnn tržišče in Evrntnm Francoska narodna skupščina je v začetku tedna odobrila pogodbi o skupnem tržišču in Evrato-mu, in to z veliko manjšimi težavami in večjo večino kakor so prvotno pričakovali. Za zakonski osnutek, ki pooblašča pre(}sednika republike, da podpiše pogodbi, je glasovalo 342 poslancev, proti pa 239. Med slednjimi so bili levi in desni skrajneži, komunisti in gaullisti. Kakor je znano, je bila Zahodna Nemčija prva država, katere poslanska zbornica je rattificirala te v Rimu podpisane sporazume. Tako v Franciji, kot v Nemčiji morata zdaj pogodbe odobriti še zgornji zbornici, kar se bo zgodilo v krat* kem. Italijanska poslanska zbornica b« debato o teh za Evropo in njeno bodočnost , zgodovinskih pogodbah, ki ju zdaj proučuje komisija, začela morda že prihodnji teden. Vsekakor bo pa svoje mnenje izrekla že pred poletnimi počitnicami, in to takoj po zaključku razprave o proračunih. Zidaj je samo še vprašanje, ali naj bo ta nujni postopek pridržan samo omenjenim pogodbam, in ali naj se s podobno nujnostjo ne sklepa tudi o drugih zakonih, ki urejajo dolgo odlaganje, a važne notranje probleme, kakor je n. pr. vprašanje agrarnih pogodb. DEMOKRACIJA Leto XI. - Štev. 29 VESTI z GORIŠKEGA Zanimiuo gibanje italijanskih strank Zadnji italijanski vladni krizi .so pravzaprav dale povod državnozborske voli-ive, ki. bodo spomladi prihodnjega leta. Da je itaiko, pričajo mnoga dejstva, zlasti precej nervozno delovanje voditeljev nekaterih strank. 'Najprej naj omenimo, da se je pred kratkim vršil na Dunaju kongres. Socialistične internacionale, na katerem so odposlanci vseh združenih socialističnih strank slovesno izglasovali dnevni red; ki zveni: da bodo .socialisti prevzeli vtod-stvo .zahodnih držav Evrope, in .sicer po demokratičnem razvojnem ustroju. To pomeni, da se bedo socialisti postavili v hran proti komunizmu in vodili javno življenje svobodne Evrope. Zadnje tedne pa je živahno na delu tajnik italijanske liberalne .stranke, poslanec Malagodi, cin pojasnjuje glavne programske točke svoje stranke in. zadržanja do demokrščansike vlade. Tudi v Milanu', kakor že v parlamentu, je tajnik Malagodi podčrtal nekatere glavne točke liber«!ne .stranke, in sicer: zasebna lastnina i.n zasebna pobuda v gospodarstvu; kmetske zakupne pogodbe; šola. in. deželna avtonomija. Liberalci vztrajajo na zagovarjanju in ■zaščiti zasebne lastnine in .se v tam oziru skladajte* s cerkvenim pravilom, ki postavlja zasebno lastnino kot temelj pravičnega gospodarstva. Toda liberalci' vztrajajo tudi na zasebni pobudi, .to se pravi na načelu, da prepustijo pridnosti in umnosti zasebnikov gospodarske pobude in delovanja ter so proti prevelikemu vmešavanju držav« v gospodarske za-deve. 'Prav zato so proti novemu ministrstvu .za državna podjetja (comparte-cipazioni steiteli). Najboljši gospodar je .zasebnik sam, najslabši pa država, trdijo liberalci. Prav zato so .tudi proti socializmu im .komunizmu, ki hočeta vso 'imo-vino podržaviti in državo, samo ponižati na raven navadnega gospodarskega podjetnika. V pogledu kmetijskih zakupnih pogodb SO 'liberalci proti, trajnemu pravičnemu ■razlogu ali »giusta causa ipenmanemte«, kot jo .besedilo .zakonskega osnutka maziva in ki pomeni, da iona gospodar pravico pogodbo odpovedati le v slučaju pravičnega razloga. Skratka, kmetijske zakupne pogodbe (polovinarske in druge) so trajne. in gospodar j:ih iimai pravico odpovedati le iz pravičnega .razloga, kot na primer, da hoče .zemljo sam Obdelovati, .da kmet-zakupnik krši bistvene točke pogodbe itdc Seveda ima. tudi kmet -zakupnik pravico 'pogodbo odpovedati samo iz pravičnega razloga, kot n. pr. v slučaju kršitve pogodbe s strani gospodarja, itd. V tej. trajnosti vidijo liberalci tako veliko omejitev zasebne lastnine, kot da 'hi ,ta bita odpravljena, S tem je socializem, pravijo ioni, hočeš nočeš opravičen! Demokrščanska vlada, trdijo 'liberalci, pa je pripravljena dovoliti demokrščan-skim poslancem, da. prosto volijo za itraj- ine, pravične .razloge v kmetijskih pogodbah, i.n levo krilo teh poslancev too gotovo tako tudi volilo. S tem .pa. bo prizadetih nič manj kot poldrugi milijon italijanskih posestnikov, povečini 'malih. Nadalje vidijo liberalci veliko nevarnost v demokrščanski politiki šole in vztrajajo na tem, da mora država podpirati samo državne šole. Demokrščani pa so predložili protiustavni zakon >za podpiranje tudi 'zasebnih šol, in sicer s postavko 78 milijard državnega denarja. Do danes obstoja ikalkih 1300 zasebnih ali laičnih šolskih izavodov, v veliki večini (kakih 900) verskega značaja. Ti bi ime- li pravico do podpore za vsakega dijaka, .ki bi v šoli prejel srednjo oceno, »sedem«. Liberalci .pravijo, da bi. voditelji teh 'zasebnih šol bili nagnjeni širokosrčno deliti svojim dijakom srednjo oceno, »sedem«, v šolskem spričevalu, da .tako lahko dobijo državno podporo. Toda inaj-bujše je v tem dejstvo, da bodo komunisti postavljali pospešeno svoje .šolske zavode in v doglednem času .imeli pravico zahtevati in doseči ogromno večino 78 milijard 'lir državnega denarja. Nadalje, pravijo liberalci, samo država lahko nudi splošno nepristransko izobrazbo, medtem ko so zasebne šole 'bolj pristranske im ne morejo nuditi .splošne izobrazbe. Končno so liberalci tudi proti ureditvi države na osnovi dežel in deželnih u-prav, ker vidijo v tem nevarnost za e-notnost države. Dežele da predstavljajta nevarnost državnega razkroja. 'Pretekli teden se je v kraju Vallom-brosa vršilo .zasedanje glavnega odbora demokrščansike stranke, .na katerem je ■podrobno poročal tajnik stranke, poslanec Fanfani, ki je izelo laskavo .govoril o resoluciji dunajskega kongresa Socialistične inteirnacionale, '• kolikor je ta izjavila, da hočejo .socialisti prevzeti vladne oblasti .in voditi razvojno demokratično življenje Evrope. Fanfani je to .resolucijo pozdravil in izrazil željo, da .bi se socialistične sile 'končno le združile. V socialistični .združitvi. in delovanju po resoluciji dunajskega kongresa, v.idi Famfainii možnost skupnega demokrščainsko - socialističnega vodstva Evrope v duhu in po pravilu demokracije, proti komunizmu .in. njegovim, nevarnostim. V ostalem je glavni odbor demo.kr-ščans.ke stranke .pritegnil v svojo sredo še zastopnike manjšinskih kril svoj« stranke in imenoval, komisijo, ki, ima nalogo pripraviti program ,za nastop na prihodnjih državnozborskih volitvah. Izvajanj .tajnika' demokrščansike stranke, Famfanija', niso seveda odobravali vsi prisotni odborniki in člani stranke glede ■dunajske socialistične resolucije. Padle so besede kritike več ali mainj. prikrito, več ali manj jasno. Tako je koncem koncev1 zvenelo, kot da, bi demokrščani pravzai-prav ne bili pripravljeni na nobeno sodelovanje s socialisti. Toda Fanfani je mož, ki pozna dobro sedanji kritični moment za demofcrščan-ako stranko in proži že. vnaprej roko tistemu, ki bo edini Evropo lahko branil pred komunizmom, prevzel oblaist v ra.z-nih državah Evrope in postal vladni zaveznik demokrščanov. i pokoli na Kefaloniji Te dni se j® .zaključilo kazensko* 'postopanje proti skupini častnikov italijanske divizije i»Acqu'i«. Dolžili so jih .zarote in nepokorščine, češ da 'niso spoštovali .prvotnega .ukaza, predati, se Nemcem, marveč da so gojili zaroto za, upor proti injiim. Obdolžene so vse oprostili,, ker niso dejanja .zagrešili, odnosno ker se dejanje sploh ni 'Zgodilio. .Zadeva divizije »tAcqiui« je sledeča: 'Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 .so 10. .istega, m,sisecai Nemci zahtevali, naj. italijanska divizija, »Acqui« na .Kefaloniji, grški otok, .preda* vse orožje. Divizija j.e štela 11 tisoč mož, in general Anton Gandin je sklical' vojni svet, ki na,j o nemški zahtevi, razpravlja, in odloči. Toda nekateri,, častniki, kot, kapetana Apollonio in 'Pampatani, so generala Gandi,n,a opozorili, da. sei bo divizija na vsak način uprla1 in ne bo nikoli, orožja izročila Nemcem. Medtem pa ,so se Nemci jeli izkrcavati na otoku in kapetan 'Apoltanio je na. svojo odgovornost ukazal na Nemce streljati. Tedaj je .general Gandin, predno je Nemcem na njihovo ‘■zahtevo* odgovoril, vprašal 'za mnenje moštvo .svoje divizije. To .pa se- je soglasno odločilo za vztrajanje pred Nemci. ■Nastal je ljuit boj na življenje in smrt, .toda nemška premoč v orožj.u in moštvu •je končno italijansko divizijo premagala' in 22. .septembra too bili 'italijanski oddelki prisiljeni na, brezpogojno predajo. Tedaj pa so ;se Nemci živalsko maščevali in preko vojnih predpisov vse italijanske! ujetnike., preko 5 tisoč mož in 400 častnikov, postrelili, med temi tudi S seje provincialnega sneta V soboto* 13. t. m. se je vršila seja- go-riškega provincialnega sveta, ki je trajala od 16. do 21. ,ure. Na, seji so odobrili .sklep za. izplačilo drugega obroka 72. milijonov lir za, novi sedež Tehnične trgovske šole, ki jo gradijo v ul. Diaz v Gorici. Potem so. odobrili dogovor z Blagajno cestarjev (Cassa di Previdemza Can-tonieri) aa, 'za/vairovanje .novih cestarjev goriške province, medtem ko so dosedanji .zavarovani pri .Zavodu za socialno skrbstvo (INPS) in še denarno pomoč dijakom kmetijskih šol ,za prihodnje šolsko leto 1957-58. Odbornik je pri. tej zadnji točki tožil da so 'te šole., žal, s-lalbo o-foiskovane in. da, .ni zan je nobenega, zanimanja s strani mladine. Usmiljenim sestram bolničarkam, zaposlenim v umobolnici, so povišali me-sečniine: voditeljici na 12 tisoč lir, ostalim pa na 9 tisoč. Komunisti so pri tem .nekaj 'Ugovarjali, češ da so hišhe pomočnice slabše plačane kot sestre bolničarke. Toda pojasnjena jim je 'bila' takoj' razlika enih in drugih v izobrazbi, in v delu. (P.rii tem je naš svetovalec dr. Sfiligoj V HLEVU — Huda vročina je nevarna tudi za živino, kakor iza človeka. Zato moramo posvečati potrebno pažnjo živini že v hlevu. Hlev očistimo odpadkov dvakrat dnevno. Vse stene prepleskamo a apnenim ibeiežem, kateremu dodamo potrebno količino strupa za uničevanje muh, kakor n. pr. Gesarol. Tak strup dobimo v prodaji v všeh kmetijskih konzorcijih. Nadalje skrbimo, dri je hlev vedno dobro prezračen; prav je, če ne zunanje stene oken pripnemo 'kakšen Žakelj in tako zasenčimo notranjost hleva ter dosežemo v notranjosti hladnejši zirak in tudi muhe 'bežijo iz zatemnjenega prostora. Skrbimo, .da 'bo živina vedno snažna m jo od časa. do časa operemo ,na soncu a vodo. Ko smo jo že, oprali, jo privežemo v kakšen senčen prostor, da se posuši, predno jo odpeljemo v hlev. Tudi gnojišča, ki so navadno blizu hleva, poškropimo od časa. do časa s 'kakim strupom za .uničevanje muh. Kdor ima le možnost, naj si v bližini hleva' pripra- vi ograjen .prostor, kamor .naj spušča živino v hladnih večernih ali jutranjih u-,rah. Zlasti je to priporočljivo za, mlado živino. Delavni živini moramo posvečati posebno pažnjo ob sedanjih izredno vročih dneh. Znano je, de je v teh dneh poginilo na polju že mnogo živine .zaradi, hude vročine, izato vesten kmet 'bo z živino delal le v 'zgodnjih jutranjih ali v poznih, večernih urah. Mislimo, da vsaji od desete ure zjutraj do štirih popoldne ne bi smeli delati težkih del e živino. C« pa smo primorani z živino na pot ali na de- lo m pri tem zapazimo, da živina, trpi •vročino, ,to je iztegne jezik in hitreje soplje, jo takoj odpeljemo v hladen .prostor. Naj ,še omenimo, da mora v poletnem 'toplem vremenu, imeti živina na. .razpolago ved,no pitno vodo. GROZDNI MOLJ — Možno je, da se pojavi sedaj druga generacija grozdnega molja, it. j. metuljček, ki 'izleže jajčece na jagodo. Iz jajčeca se izrodi črviček, ki se zarije v notranjost jagode. Tako jagoda počrni ;im> 'pozneje segnije. Zaradi takega .gnitja posameznih jagod nastopi po- izaietje, Ob primernem vlažnem vremenu., gnitje* celih grozdov. Da obvarujemo grozdje te škode, moramo sedaj v drugi polovici jtulija škropiti grozdje .samo iz e-mim od v to namen pripravljenih sredstev, t. ji. '»MalatoJC 20«, .»Gesarol« ali apneni arzenal. Od teh je najbolj priporočljiv »Malatox 20« iza grozdje, ki pozno .zori, ,za izgodnije namizno grozdje pa »Gesarol«. Grozdje je najbolje, če škropimo s temi sredstvi', ne da bi mešali z modro galico, ker so precej draga in bi jih v slednjem slučaju preveč porabili. (SADNO DREVJE — Sedaj je primeren čas, da pognojimo sodno drevje z e-mim od* ht,ro delujočih dušičnatih gnojil, kakor so čilski .soliter, apneni nitrat in .gnojnica, S .tem .gnojenjem dosežemo, sedaj ko je v drevjiu v toku .drugi, sok in drevo .ustvarja 'rodilna' očesa :z» prihodnje tata, da ito delovanje okrepimo. Pod vsako drevo trosimo v širini krone od pol do enega kg čilskega, solitra ali apnenega nitrata odnosno primerno količino ignojnice. Gnojnico moram , polivati, ko j.e zemlja mokra, drugače jo moramo razredčiti z vodo. BLEDICA NA TRTAH BRESKVAH IN, NA HRUŠKAH — To 'bolezen poznamo po tem, da 'listje porumeni. V težjih slučajih tabo obolelo drevo polagoma Izbira' .in usahne. Bolezen nastane zaradi motnje v prehrani drevesa. To se dogaja, če 'leži voda pri drevesu, kar omejuj« delovanje ikorenin. V .takem slučajni moramo .poskrbeti ,za odtok vode. Ce ni vzrok voda,, je v 'zemlji preobilica apna, katero omejuje razkrajanje železo vsebujočih snovi. V tem primeru moramo drevju gnojiti z gnojilom, ki vsebuje tudi železo, ,i.n to bi. bilo predvsem gnojilo KKN. 'Seveda moramo sadnemu drevju gnojiti že ob prvem pojavu bledice. Obolelo drevje zaznamujemo in v prihodnjem letu ob .pričetku irašče poškropimo s tako imenovanim »Klorosemiittel« ali. »Obetati di ferro«. Za 'breskova drevesa' raztopimo 100 gr tega prahu v 100 litrov vode. Za hruške in druga sadna drevesa pa 150 gr na 100 ii,tirov vode. pripomnil, da je gmotni, položaj hišnih (pomočnic res 'še neurejen, da pa je že predložen .zakonski, osnutek .in obstoja trpanje, da too tudi v kratkem odobren z zadovoljivo 'ureditvijo, .tega vprašanja. 'Provincialni svet je nato volil nekaj prispevkov .šolski blagajni znanstvenega liceja iz Gorice :in iz Tržiča, goriškemiu oddelku Združenja slepcev ter Združenju »Fro Aqiuileja«. 'Nato so prišli na dnevni red dve vprašanji levičarskih svetovalcev. Prvo, v zadevi vrtnaric, je zadevalo takojšnjo izvedbo 'zadnjih zakonskih predpisov v zadevi plače in poklicnega položaja- Toda iprisfojni odbornik je prikazal, da je vse to, v skladu z 'zadnjim zadevnim zakonom, že .izvedeno. Tedaj so levičarski svetovalci predložili dnevni red, ki je ■bil soglasno sprejet, da naj se namreč položaj vrtnaric dokončno uredi v še o-.stalih zahtevah. Drugo vprašanje je zadevalo štiriletni gradbeni program avtonomnega 'zavoda za gradnjo ljudskih stanovanj in imenovanje dveh svetovalcev v odbor zavoda po čl. 4. njegovega pravilnika. Levičarski svetovalci so se pritožili nad dejstvom, da štiriletni .gradbeni' program omenjenega zavoda ne predvideva nobene zgradbe za nekatere občine in je v ,tem oziiru ‘pomanjkljiv. Predlagali so, naj, .provincialni svet voli dva zastopnika - svetovalca V odbor zavoda ,za ljudska istanovalnja. Naš .svetovalec dr. Sfiligoj pa je pre-dočAl potrebo .po vsakoletni reviziji štiriletnega gradbenega načrta, ker se od leta do leta potrebe večajo v eni občini napram drugim, iin izraz.il mnenje, da bi dva .svetovalca v odbor zavoda iza stanovanja morala .imenovati skupščina, vseh županov. V obeh slučajih je stavil konkretna predloga. Po obširni razpravi, fci se :je raizvilai, je provincialni svet .soglas.no sprejel dogovorjeni dnevni red demokristjanov in levičarjev .za pospešeno in izčrpno, gradnjo ljudskih stanovalnj' ter iza izpopolnitev upravnega odbora, Zavoda .za ljudska stanovanja a priključitvijo dveh izvoljenih zastopnikov ljudstva, ki naj .bosta — v pričakovanju novega pravilnika, — dva •zastopnika provincialne .uprave*. ‘Dr. 'Sfiligoj' pa je umaknil svoj predlog, da naj dva zastopnika izvoli skupščina županov .in obdržal predlog, ki se glasi, nalj ‘Zavod ljudskih stanovanj porabi ostanke' .zneskov .štiriletnega programa, 'ki so mu na razphlago, iza .gradnjo stanovanj v občinah, kjer .imajo največjo potrebo 'Stanovanj. (Predloga sta sopodpisala tudi svetovalca Cocianni in Poletto, svet :ga je soglasno sprejel. Kot zadnjo točko dnevnega ireda je provincialni svet obširno razpravljal, po predlogu od,bora, ,zai ustanovitev 'Tehnične indus,finalne šole v Gorici, ki naj u-iS.posobd Izkušene Izvedence v raznih industrijskih strokah. Sola pa naj bi se odprla že prihodnjo jesen. V razpravo so posegli svetovalci vseh strank, iin. končno je svet predlog soglasno odobril. Prosta cona zagotovljena še za nadaljnjih devet let Pretekli teden je senatna komisija sklenila, da se zakon o .goriškem prostem pasu (zona framca) podaljša še za nadaljnjih devet let. Borba. ,za doseigo tega ukrepa je bila težka in le • enotnim nastopom vsegal goriškega, občinskega sveta je prišlo do uspeha1. Se predpretekli teden je borba izglodala obupna. Nato so šli v Rim zastopniki občinskega sveta prigovarjati senatorje vsak .svoje stranke, ki .so se končno vdali in zahtevi ugodili. Kontingenti blaga., ki. je prosto carine, so nekoliko spremenjeni, toda le v dobro! Obstoja, tudi možnost, da. 'bo okvir prostega pa(s,u raztegnjen, na vsei ozemlje goriške občine, to pa n,a predlog sa.raga-itovcev, ki so ga tudi naši in drugi občinski svetovalci s isvojim glasom podprli. To pa. je toliko dobro, da ne bodo gradili tovarn samo na štamdreškem področju .in s item porabljali tamkajšnjo zelo rodovitno zemljo, 'ki daje lastnikom dobre donose. OCEtovsha skrb županstva ■Goriško županstvo, ki se stalno trudi, da bi 'zadostilo vsem potrebam in željam svojih občanov, ise je pozimi spomnilo tudi na do sedaj povsem 'zanemarjeno Livado tar .poskrbelo, za .ureditev enega dela ulice. Stvar j.ei hvalevredna, toda nihče .ni pričakovali, da 'bo Livada .z, ureditvijo ceste dobila, tudi. prijetno jezero, ki se redno pojavi ... ob vsakem nalivu, ■in ,za.to je že marsikdo mislil prositi županstvo, 'da bi hotelo blagohotno .dati nia razpolago še nekaj' čolničev, keir bi vsi sprejeto z največ jim navdušenjem. Občan Za naše šole 'Slovenske akademske organizacije so odposlale v Rim naslednjo brzojavko- On. Giovairmi Gronchi, predsednik republike, On. Merzagora, predsednik senata, On. Leone, predsednik poslanske zbornice, On. Moro, minister zg, javni pouk, Predsedniki parlamentarnih skupin, senatorji Ceschi, Zkmobti, Lussu, Scoccimarro in poslanci Piccioni, Malagodte, Macrelli, Simonini, Nenni, Togliatti RIM ■ Ker j« bil .zbornicama predložen nesprejemljiv zakonski osnutek Rossi ,za šole s slovenskim učnim jezikom, apelirajo podpisane organizacije še enkrat a vsem poudarkom, da se osnutek zavrne In ponovno proučijo predlogi in emen-damenti, predloženi & strani slovenskih sindikalnih organizacij, da bi ,se Slovencem v Italiji, zajamčili šolski 'zakon za zaščito etničnih manjšinskih pravic v duhu ustave italijanske republike. iZa Krožek slovenskih visokošolcev, Braitina Stanislav za Krožek slovenskih katoliških visokošolcev Kacin Marija za Visokošolski krožek »Simon Gregorčiče; Cotiur Albin SOVODNJE Avtobusno podjetje 'ATA je s ponedeljkom* 15. t. m. ukinila .dosedanjo progo št. 3, ki je vezala* Gorico s Sovodnja-mi, ter uvedlo novo progo in nov urnik, kar je med Sovodenjci povzročilo veliko nezadovoljstvo. Ostre pritožbe .se čujejo na račun umika, ki je tak, da ne more 'zadovoljiti prav nobenega. Zato bi bilo zelo umestno, če bi se podjetje pozanimalo, kaj Sovodenjci o tem mislijo, da bi lahko na podlagi raznih pripomb pripravita toolj primeren1 urnik kot je sedanji. generala Gaindina. Rešilo se je le mata tistih, ki jih nemške strojnice niso ubile, ampak samo ranile, tako da so .ponoči skrivaj lahko 'zbežali, iz, kupov mrtvih. (Poleg itega so Nemci zagrešili še hujše. V noči na 25. september s.ta dva italijanska častnika, .sluteč nevarnost, zbežala Iz neke vojaške 'bolnišnice. Takoj so Nemci .zahtevali vse italijanske 'bolnike in ranjience ter jih vse skupaj, neusmiljeno postrelili. ‘Gori omenjeno kazensko postopanje izvira ,iz domnevnega, upora .generalu Gandirau, fci naj bi prvotno ugodil nemški 'zahtevi po predaji. Istočasno se ,je kazensko postopanje vršita tudi proti vodji ,bolnišnice in vojaškemu patru, kri sta .bolnike in ranjence izročila, ter tudi proti dvema, ubežnikoma iz bolnišnice, češ da, sta z 'begom, čeravno nehote 'Zakrivila maščevainije Nemcev nad tovariši. V obeh slučajih je prišlo do oprostitve že v preiskavi. Naj* omenimo, da s.ta general Gandin in .kapetan Apollonio (fci je preživel in napredoval v polkovnika) 'bila, odlikovana z zlato medaljo! Čudno na vsak način izgledajo omenjena kazenska postopanja proiti, vojakom .in častnikom, ki jih ves svet mora-občudovati kot poštene borce iin prave heroje. Toda, vojaški .zakoni so včasih nepopolni in čudno, strogi!... 'Ta krvavi dogodek, ki na vsak način dela veliko čaisit italijanBki vojski in . predstavlja 'neodpravljivi madež nemške vojske, smo dolžni, prikazati javnosti ,z opombo, da ,so nekateri .italijanski krogi na nemško podivjanost, ki je zahtevala tisoče .In tisoče žrtev na italijanski strani, že pozabili. 'Streljati ujetnike in celo 'bolne i.n ranjene ujetnike je najvišji vojni izločin! Pri nas pa, kjer ,so komunist i, italijanski in slovenski., odpeljali številne fašiste in druge 'državljane italijanske in slovenske 'narodnosti, mečejo prav 'tisti italijanski krogi, vsaj s. tihim pristankom .nekaterih oblasti, vso krivdo na nedolžno slovansko ljudstvo. To pa zato, ker to slovensko .ljudstvo mrzijo in sovtražijla samo zato, ker je in hoče ostati sto vensko ter terja tiste pravice, ki mu priti-čejo po .božjem in človeškem zakonu. Klijiub 'temu, da' to ljudstvo ugrabitev od .strani komunistov ni* nikoli odobrita ;in jih je vedno ohsodilo! Spet potvarjanja V .sobotnem »Primorskem dnevniku« čitamo, da je Hi-uščeiv v Bratislavi povedal v .svojem govonu tudi sledeče: .»Po osvoboditvi je češkoslovaško ljudstvo .zavzeta oblast iin je doseglo, enotne rezultate, fci jih danes ob obisku, v vaši deželi 'Ugotavljamo. V preteklosti, pod buržoaznim režimom, je CS‘R veljala za zaostalo državo Evrope, medtem ko je danes v .polnem .razvoju.« Kako si je mož kaj takega drznil, je res neverjetno, in prav .gotovo mu- ne bodo Cehi odpustili tako poniževalnih izjav, iin 'to popolnoma upravičeno, saj. so Cehi vedno veljali kot eden najbolj naprednih in bogatih narodov v Evropi. HIMEN V soboto 13. it. m. ,sfa .se v Gorici pomočila g. inž. Janez 'Zupan in gjna* inž. Marija ,Močnik. Ženim je doma, iiz Slovenije, živi kot izseljenec v N.ew Yorku, od koder je prišel .za priliko v Giprico, neveste je pa hčerka g. prof. Huberta Močnika. Novemu .paru čestitamo in voščimo vse dobro v 'skupnem življenju! NOVICE IZ SLOVENIJE SEJEM PROMETNIH SREDSTEV V LJUBLJANI Na prvem prometnem sejmu, ki je bil' v Ljubljani, so, kot izgleda, dosegli velik uspeh ne samo organizatorji, prodanih je .bilo skoraj 100.000 vstopnic, ampak tudi razstavljavci, ki .so sklenili trgovske pogodbe v vrednosti poldruge milijarde dinarjev. 'Prodana .so bila sfcaro v.sa vozila, ki so bila razstavljana. NAROČILA U LADJEDELNICAH 'Jugoslovanske ladjedelnice so prejele naročila iiz tujine za .zgraditev 64 ladij s skupno tonažo 500.000 to,n. Kakih 52 ladij .bodo gradile pa* za. domača, .podjetja. DELAVSKI SVETI 'V Beogradu je 'bil ,te dni kongres delavskih svetov, na .katerem je imel prvo .besedo Tito, k,i je prikazal .jugoslovanske delavske svete kot prvenstveno pridobitev v gradnji socializma, 'in .trdil, da, so delavci v Jugoslaviji popolnoma zadovoljni s svojim položajem. Nepreatoovano pa' je Tito v tem .svojem govoru, ostro napadel Sovjetsko zvezo ih njene satelite, češ da krivično kritizirajo jugoslovanske delavske svete in jugoslovansko 'gospodarstvo ter politiko, kot da .bi jugoslovanski socializem ne ibil zanič!... Tito namreč nima. sproti podatkov o pobegu jugoslovanskih delavcev čez mejo s 'trebuhom za kruhom in za. soncem svobode. Za Titom je prvi govoril ruski od,poslanec, ki je v svojem itričetrturnem .govoru .zatrjeval, da so koristi delavstva samo y disciplinsko dirigiranem gospodarstvu* ,in ne v delavskih svetih. O Titovih očitkih ni rekel niti besedice in je zaključil z vtziklikom povezanosti ruskih in 'jugoslovanskih 'delavcev. na V industrializaciji govorimo o prvi ali tudi o drugi revoluciji. iPrvo označuje izum pairmetga stroja, električne energije, drugo alvtomacija. Spremembe, Jci so se izvmšite .na področju 'kmetijstva in 'ki bodo tadi iv: bodoče oblikovale proizvod1-injo kmetijstva, so najmanj • tako pomembne kot sama imdustmilizacija. Se pred' kakimi 100 teti je bito v poljedelstvu zaposlemiih okirog 90 odstotkov vsega prebivalstva y evropskem povprečju. Ta visok odstotek kmetijske zaposlitve sb narekovale takratne razmere. Sposobnost gospodarstva, da lahko preživlja1 mestno prebivalstvo in številne množice delavstva! po tovarnah 'je predvsem odvisna 'od proizvajalne tehnike pridelovanja živil. Ce je ta proizvajalna. tehnika in njene metode zaostala, talko da kmet in njegova družina porabi skoraj ves pridelek, .potem ijie razumljivo, da se ne morejo razvijati .niti mesta niti: industrije. Vse te razumljive resnice! 'pozabljajo semozvani gospodarstveniki 'po komuni-stičnih državah, ki poznajo kmetijstvo is ■sprehodov in uradnih ali pa političnih inšpekcij. In vendar je ta resnica ena sama rdeča nit, ki se vleče skozi vso. človeško 'zgodovino in ima danes še prav posebno veljavo. Razumljivo je, da. bo na. nekem določenem ozemljiu, kjer kmet s svojo drui-žimo'. pridela še enkrat več 'kot pa porai-ibi za svoje potrebe, 50 odstotkov prebivalstva .lahko delovalo izven kmetijstvai. To stanje so n. pr. dosegli, v Združenih državah okrog leta 1870. Ce je končno kmečka družina in njena' posest tako izdatna, da lahko .pridela .živil ;še za- 10 drugih družin, potem zadostuje:, če se .samo ena. desetina, 'prebivalstva ukvarjal z obdelovanjem .zemlje, ostalih devet desetin pa posveča svoje sile proizvodnji kulturnih in udobnostmih potrebščin. Seile po izpolnitvi takih pogojev so Ur stvarjenj temelji iza pomembna ugodja ne samo neznatni manjšini, pač pai maijšir-Šim ljudskim plastem. To 'dokazujejo vse napredne države. Oglejmo si .razmere na najbolj .razvitih .kmeti jekih področjih, v Združenih državah. V tej državi j“ samo še 15 odstotkov prebivalstva in samo 6 odstotkov vseh delovnih ljudi .zaposlenih s tem, da vse ostalo prebivalstvo oskrbuje z živili in tekstilnimi .surovinami'. Pa ne samo to, oboje Združene države v velikih' količinah tudi šei izvažajo. Povprečna ameriška družina izda danes komaj četrtino celotnih gospodarskih izdatkov zal kmetijske pridelke. Od .tegai gre polovica, trgovcem, predelovalcem im za razne prevoze. Zasluga iza Itako stanje pripada v prvi vrsti stalno narščajočemu proizvajalnemu napredku, s katerim pa se ne okorišča samo kmetijstvo, pač pa v prvi vrsti o-stalo prebivalstvo. V teku enega stoletja se je uporaba energije povečala iza 18-krat. Motorna sila danes že popolnoma prevladuje v modernem kmetijstvu, medtem ko ;je ibilo poljedelstvo v prejšnjih, časih odvisno le od vprežne sile in 'lastnih mišic. Ce bi se človeištvu posrečilo obdelane površine vsega sveta obdelovati tako, kot ise to dogaja, v naprednih državah, potem ibi lahko 'prehranili desetkrat toliko prebivalstva, kakor pa ga je danes na sveitu in od- katerega, še vedno visok ostotefc dobesedno gladuije. Možnosti nadaljnega izboljšanja. poljedelske proizvodnje pa še doligo niso zai-ključene. Čedalje večja pričakovanja, obljublja načrtno urejevanje vremena. Vreme je odločilne važnosti za uspehe kmetijstva. Tako bodo že v bližnji, prihod-njosti deževja sprožili tam, kjer so v tem času potrebna1-, in jih preprečevali tam, kjer jih ine potrebujejo. Ze danes je .poklic .»vremenskih čarovnikov« v Združenih državah .zelo donosen. V nekaj, letih ibo .gotovo to vizela v roke država, ker je urejevanje vremena odgovorna! zadeva, ki zanima- celotno državno ozemlje. Ze danes napovedujejo ameriški strokovnja.-ki, da bodo investicije za vremenske naprava najboljša naložba. Tudi v Sovjeti-ji se marljivo ukvarjajo s tem vprašanjem. Zaradi pomanjkanja zasebne pobude pa tam tudi ta zadeva le zelo počasi napreduje. Optimistični 'krogi napovedujejo, da vremenske napovedi v 'bodočnosti ne {bodo zgolj domneve, pač pa, da 'bo vreme potekalo .pio točno določelnih »voznih, redih«. Najvišji poglavarji »vremenske o-blasti« 'bc.do verjetno najvažnejše osebnosti v državi. IPri nas v razdrobljeni Evropi 'bodo mordai nastajali diplomatski in pravni zapletljaji, če se Evropejci ne .bodo mogli zediniti pri razdeljevanju dežja. Vsekakor bodo že v bližnji bodočnosti uporabljali tudi mersko vodo za namakanje. Potrebno je samo iiztuhtati najcenejšo metodo za .razsolitev morske vode. Dejstvo je, da 1 v Perzijskem zalivu velika destilacijske naprave že sedaj dobavljajo ogromne količine pitne vode. (Nadalje je tudi .gotovo, da bosta kemična in biološka znanost mogočno vplivali nai čedalje večji razvoj kmetijstva. Tako že danes poskušajo semenom .»vdelati« uničevalce plevela iin. mrčesa. Kemično obogatela voda služi že v item? času za pospeševanje rasti paradižnikom fižola in kumar. (Plrav posebno 'pomembnost pa pripisujejo v bodočnosti hidropo-niki im biokuituiri. Obe metodi se 'že u-veljavljata v modernem cvetličarstvu. RaiSitline deloma vzgajajo v čistih hrai-nitnifa raztopinah. 'Da nudijo koreninam določeno oporo, polagajo v tekočino kremenčevo kamenje ali .pa žične mreže. Na ta način pridelujejo poljubne količine povrtnine že v najkrajšem čaisu. Na inekem ameriškem letalskem oporišču v Tihem oceanu, kjer skoraj ni sledu po kaki vegetaciji, pridelujejo vso potrebno zelenjavo za posadko. Poleg tega se znanosti odpirajo še številne druige 'možnosti .za povečanje 'kmetijskih pridelkov. ,,DESETI BRAT« na Repentabru Prihodnjo nedeljo 21. julija, prireja Slovenska presveta običajni letni tabor. Za letošnjo prireditev .so izbrali domačo igro 'DESETI B.RAT, ki 'jo' .bodo izvajali igralci Slovenskega odra. — Začetek igre ob 16.30. Avtobusi bodo voj&ili iz Trsta iz avtobusne postaje od 13. ure dalje v povečanem obsegu. Prav tako ho avtobusna zveza z Opčin na Repen-itabor. Na svidenje na Repentabru! Etika v Sovjefiji Seveda bo 'beseda etika marsikateremu tovarišu neznana. 'Drugi morda mislijo, da je to kak .zamotan španski izraz. Vendar temu ni tako, dragi tovariši, To je kar dobra, simpatična beseda. Celo na marsikakšinih zborovanjih jo uporabljajo, saj pravijo: kar pa se tiče etike Sovjetske izveze... Pomeni pa nekaj., kako naj ibi povedal,, takega kot: pravilno zadržanje in- pravilni stiku Skratka, vrag 'bi vedel, kaj. pomeni! V resnici je to hudo .zamotana beseda. In predvsem jo vsak drugače pojmuje. V nekaterih krajih jo razumejo tako — drugod spet drugače. V cam.etin-siki sladkorni .tovarni jo na primer prav neumno .razlagajo. Takoj vam .bom nekaj povedal o tej tovarni. Pazite, moji ljubčki. Takoj pričnem. Ta tovarna je morala! nekoč preživljati težke skrbi. Ravnatelj Grigorij Fje-dorovič Karatejev, ta, če tako lahko rečemo, od vseh ljubeči predstojnik in prijatelj, je bil premeščen v neko drugo tovarno, in pralv kot nalašč v borničinsko itovamno. Cametincii so bili hudo žalostni. (»Prijatelji,« so govorili, »odhod našega dobrega ravnatelja moramo .na kak .način proslaviti. Pošljimo mu, vendar prisrčno pismo, v 'katerem bomo — tako rečeno — našteli vse njeigove dragocene lastnosti!«' Visi so 'bili s tem zadovoljni. Ne da bi se posvetovali' s tovarniškim svetem, so napisali: KDO JE HRUSCEV? Za razumevanje najinovejših sovjetskih dogodkov, ki soi svetovnoHZigod.avi.n-skega pomena, je verjetno danes še najbolj pristojen' tisk v Poljski republiki. Za opazovalca, ki stremi za resnico., pa je prav tako verjetno najzaineslivejša o-pazovalnicai poljska prestolnica Varšavat Prav zaradi tega so predvsem zanimive in resnici tudi najbližje ocene, ki. jih svobodnemu svetu prožijo pra.v s tega področja. Bolj kot demokratičnim čiitate-Ijem pa je resnična slika, dogodkov v »domovini .socializma« krvavo potrebna komunističnim bralcem, ki so spet em^ krat pošteno zmedeni prav zaradi izmaličenega 'prikazovanja take slike s strani komunističnega 'tiska v službi vladajoče 'kremeljske kaste. Zato segajo komunisti s takim zanimanjem po demokratičnem tisku. Poročilai .z raznih strani mesta in podeželja nam to stanje potrjujejo iz dneva v dan. poljskega .tiska in poročil varšavskih dopisnikov .zahodnega .tiska se nam tako izlušči podoba: današnjega akterja na 'pozornici sovjetskega im svetovnega •komunizma., Nikilte Hiruščeva; prav tako' pa. tudi slika oblastniške 'borbe na življenje in smrt med boljševiškimi .poglavarji. Ta oblastniška borbam o obstoju katere v izahodnem isveit.u včasih tudi resni ljudje še dvomijo1, je na poljskih tleh očitna stvarnost. Ta borba se razrašča; po prestolnicah vseh dežel vzhodnega bloka, in varšavski' meščani je ne doživlja^ jo samo kot neprizadeti gledalci; stalno iso v svojem vsakdanjem življenju, priče in tudi soudeleženci; teh dogodkov. Zato tudi dobro vedo, da. pri teh .borbah ne gre izključno samo 'za oblastniške položaje, pač pa tudi za važna načelna, vprašanja in politične odločitve. Razlaga ibi bila 'seveda enostavnejša., če hi 'bili obe fronti' izrazito jasni, če bi šlo v resnici agolj' za borbo med črnimi staliinovskimi konservativci in cvetoče -belimi reformatorji. Prii tem ni samo preteklost reformatorjev temačna in črna, pač pa so tudi. 'pobude pogostokrat kaj .sumljive. Tudi sami reformatorji so si medsebojno needini. Vsak izmed njih 'ima dovolj vzrokov za natolcevanje, da bi se njegov tekmec rad. priljubil množicam pri izvajanju preosnov. To predvsem zato da bi se sam povzpel na prestol samodržca. Večkrat se prav zato dogaja, da reformator čez .noč presedla na stran starokopitinežev, da .bi na ta način torpedirali stremljenja, svojega tekmeca. • Tako je reformator Malemkov ^presedlal k druščini trdovratnih, žigosanih sta-linovcev, Molotova in 'Kagamoviča. Pa se je; končno Hruščevu nudila priložnost, da se pokončno iznebi svojega najine varnejšega tekmeca. Malokdaj v zgodovini je svet nekega politika .tako podcenjeval, kakor se je to dogajalo ,s Hruščevom. S svojim prismojenim obnaSanjem, Bi« .im pogledal proti vhod« po®lopja »Z«. Dvorišče »C« zadaj za. drugo mejno črto sprehajanja je 'biio praz-ino. V njem je bil -najmernj nadejan ključ Slika Z uganke. Najlažja, najnevarnejša varianta. Zadaj, za visokimi zidovi dvorišča »C«, je sledil drug ograjen iin zastražen pas: vrt »D« in pa sprejemno jetniško dvorišče »SSS« polno straž im prostor stalnega im majvečjega administrativnega kroženjai, kjer je bilo vreči se marav-, nost — »volku v žrelo«. Cas hiti. V daljavi sem zaslišal St. Peter.ski zvon im za m jim vse znane intonacije drugih ljubljanskih cerkvenih zvonov... „V volkovem žrelu" “Nisem štel udarcev zvona, toda raizu^ mei sem jih kot povelje. Vedel sem, da ibiije 6.30. Dlake na koži so se mi postavile •pokonci. 'Imel sem občutek, da se mi je 'ustavilo srce im da je ves svet